Poštnina plačana v gotovini
Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Polde Jenko — predsednik, inž. Zvonka Černe — namestnik predsednika in člani: Franc Istenič, Marinka Farčnik, Stane Primožič, Angelca Kunst, Boris Pertot, Jošt Bajželj in Peter Gunčar. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO XII. 7. avgust 1969 — št. 7
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTI VA TEKSTILINDUS — KRANJ
Delovni red in disciplina — v bodoče dosledno izvajanje predpisov
čeprav so z internimi predpisi tiva, ki, kršijo ta določila, se ne urejene dolžnosti članov kolek- zavedajo, da s takim načinom tiva glede izvajanja in pridržava- samo poslabšujejo težak položaj nja delovnega reda in discipline podjetja, nikakor pa ga ne izbolj-V podjetju, se v zadnjem času šujejo. Velika večina članov ko-opaža in ugotavlja, da posamezni- lektiva se zaveda, da brez doki vsestransko kršijo in rušijo ločene discipline in reda v pod-sprejeta določila. Prav tako se ne jetju ni pravega uspeha oz. rezul-izvajajo navodila in ukrepi v zve- tata in zato tiste kršilce tudi zi z redom in disciplino, ki so obsojajo.
jih sprejeli samoupravni organi V internih predpisih imamo toč-podjetja in EE ob prehodu na na določila glede delovnega časa, 42-urni delovni teden. Člani kolek- reda in discipline in se jih nekaj
tudi navaja, da z njimi ponovno nadrejeni ali pa v primeru višje seznanimo člane kolektiva, da lah- sile (požar, potres, poplava), ko svoj odnos do tega vprašanja Prav tako je določeno, da nese popravijo, oz. nepravilnosti posredni vodja (vodja oddelka, odpravijo in sicer:	mojster) ugotavlja pravočasen pri-
, ,, ,	, , , ,.	.	hod in odhod iz delovnega mesta,
„ • Yfak c'fnt koleköva je po kakor tudi da se delovno mesto 151. členu Statuta dolžan se pn- med delovnlm časom državah predpisanega delovnega trebnem ne zapušča. reda m discipline v podjetju.
mo obvestilo
za člane kolektiva
ODSLEJ BOSTE PREJELI TEKSTILCA PRI VRATARJU (V OBRATU I. ALI II.)
Dopoldanska izmena:
Pri odhodu z dela — ob 14. uri
Popoldanska izmena:
ob 22. uri
Nočna izmena:
ob 6. uri
BRANJE TEKSTILCA V PODJETJU JE PREPOVEDANO!
2. člen 50 Pravilnika o delovnih
6. Ukrepov, ki so bili s tem v mesto. Precej izgovorov se nana-zvezi sprejeti po samoupravnih ša na vozne rede avtobusov, kar razmerjih določa, da je redni organijj nbj n; potrebno navaja- pa ne drži. delovni cas v našem podjetju ..
a	—------• — —X	ti, ker bi v tem primeru v glav- 3 Neposredni vodje (vodje od-
nem samo ponavljali gornja do- deIkov> mojstri) ne ugotavljajo
8 ur, torej ne manj, ne več.
3. Pričetek in konec dela na ločila. Dobro bi bilo da se člane prihod^ odhoda aU zapuščanje
delovnem mestu je naveden v čl. 51 Pravilnika o delovnih razmerjih in ta določa, da je delovni čas od 6. do 14. ure, od 14. do 22. ure in od 22. do 6. ure.
4.	Odmor v neprekinjenem delovnem času 8 ur traja po 65. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih
kolektiva opozori tudi na tiste.
Kot je iz gornjega razvidno, imamo dovolj jasna in razumljiva določila' za delovni red in disciplino v podjetju, če pri tem še upoštevamo, da je vsak član kolektiva prejel Statut in Pravilnik o delovnih razmerjih. Zato ne
Tudi odmor se prileže (Predilnica I)
Še o delu naših samoupravnih organov
KAKO NA hitro izboljšati delo maino odloča o važnih predlogih, stvo od predlagatelja, da bo na-
30 minut, nič več in nič manj; more nihče trditi, da o tem nič pričetek in konec odmora pa je ne ve, oziroma, da ni bil sezna-posebej predpisan za vsako eko- njen.
nomsko enoto.	Kršitve delovnega časa, delov-
5. čl. 54 Pravilnika o delovnih nega reda in discipline nasploh, razmerjih točno navaja, da mora se kažejo v naslednjih primerih biti vsak na svojem delovnem in oblikah:
mestu ob začetku delovnega časa 1. Prihod na delo oz. zamujanje in. ga mora zapustiti šele ob kon- se v glavnem registrira samo pri cu delovnega časa. Začetek in vstopu v podjetje, kar pa ne po-konec delovnega časa pa je nave- kaže dejanske zamude delovnega den pod toč. 3.	časa na delovnem mestu. Ob pre-
Ta člen tudi določa, da delavec hodu na 42-umi delovni teden so ne sme brez dovoljenja zapuščati bili sprejeti ukrepi oziroma od-svoje delo oz. mesto med delov- bitki delovnega časa do 1 ure, nim časom samovoljno, razen se- kar pa se v podjetju dosledno ne veda za čas odmora, če ga kliče izvaja.
2. Predčasen odhod iz delovnega mesta izgleda tako, da je to stvar in volja posameznika oziroma kot da ne bi imeli nobenega določila, kdaj se lahko delovno mesto zapusti. Že 5, 10 ali več minut pred koncem delovnega
delovnega mesta med delovnim časom, in so posamezni primeri, ko le-ti prednjačijo pri teh kršitvah (zadnji pridejo, prvi odidejo).
4. Ugotavlja se, da posamezniki že zapuščajo delovna mesta 5 in tudi več minut pred pričetkom odmora in se vrnejo na delovno mesto tudi pet ali več minut kasneje. Iz tega sledi, da za take posameznike ne traja odmor 30 minut, ampak si ga sami določijo na 40 ali več minut.
(Dalje na 2. strani)
samoupravnih organov v našem brez čuta odgovornosti, podjetju	Tak način delavskega samo-
upravljanja razumljivo ni kori-Za uspešno delo članov samo- sten niti za podjetje niti za druž-upravnih organov podjetja (CDS, bo. v takih razmerah ne moremo
UO, ODS) je osnovna nujnost pričakovati njegov nadaljnji raz-	....
predvsem naslednje:	voj ter njegov večji pomen Prav potrebne proučitve m ocenitve s počasnim korakom usmerjajo
1.	Da poznajo smisel	delavskega	to pa je nujnost v današnjih ča-	razmer, odpadlo bi negativno pre-	proti izhodu iz podjetja, ali pa
samoupravljanja.	sih, ko bi morala večina članov	pričanje (nekaterih), da bo CDS	čakajo	za najbliznjim vogalom,
2.	Da poznajo razmere	v oddelku,	kolektiva zavestno in z vsemi	tako vse potrdil in sprejel. Vse	kdaj se	b? kazalec na uri toliko
enoti in podjetju, pač odvisno	močmi skrbeti za premagovanje	to se na žalost dogaja v našem	P” ^	je°doUkonca'faisa* n^te-
meravani korak dal v predvidenem času tudi planiran uspeh. V takih pogojih bi odpadla vsa do- časa je opaziti posameznike ali sedanja ležernost med posamez- manjše skupine, ne da so samo niki, odpadla bi navada, da se gre zapustili delovno mesto, ampak v življenjsko važne korake brez so že izven svojega obrata in se
ni čudno, če
(Dalje na 2. strani)
v katerem samoupravnem or- problemov in za reševanje nalog, podjetju, pa zato ganu delajo.	od katerih zavisi naš obstoj in
3.	Da so vsestransko in objektivno napredek. Danes v našem kolekti-informirani o gospodarjenju in vu organi delavskega samouprav-poslovanju v enoti ali podjetju, ljanja ne uživajo posebnega za-
4.	Da so vestni, pošteni in da od- upanja in ugleda. Člani kolektiva ločajo s čutom odgovornosti. so prepričani, da je na primer
5.	Da delajo sproščeni, po lastnem CDS premalo odločen in zahteven,
preudarku, brez bojazni, demo- da nima ustrezne veljave, člani kratično.	pa so malodušni in naveličani,
V tem sestavku obdelujem v Pa zato ne sodelujejo z _ du-
nadaljevanju prvenstveno smisel so m srcem, ampak prepuščajo, delavskega samoupravljanja in da gredo dogodki svojo pot, če-pravilno, objektivno in vsestran- Prav so drugačnega mnenja, češko informiranje članov tega ali Prav bi lahko predlagali boljšo onega samoupravnega organa. To rešitev. Veseli so, ce je seja krat-zato, ker vem, da je to najvažnej- ka, ce jim m treba spraševati m ši faktor, ki odloča o uspešnem odgovarjati.
delu teh organov o njihovi uvel j a-	Rezultat takšnega delavskega savi tvi in učinkovitosti.	moupravljanja je seveda skromen,
Kot najboljše sredstvo za infor- pogosto tudi negativen. Negativ-miranje teh članov bi morali vze- nost je očitna predvsem v tem, da ti material, ki ga dobe pred vsako smo obstali na nizki stopnji sejo. Na žalost je prav ta mož- upravljanja, ki omogoča službam nost v našem podjetju zelo in posameznikom, da delajo po skromna, saj je ta material večji svoje, brez nadzora in osebne od-del preveč splošen, dolgovezen, govornosti. Vse bi bilo drugače, neprecizen, brez prepotrebnih po- če bi člani samoupravnih organov datkov — skratka, nenačrtno pri- (predvsem CDS) upravljali pod-pravljen, nepregleden in pogosto jetje zavestno in s preudarkom, tudi nerazumljiv, vsaj za večino, po nekem sistemu, kjer bi zahte-Ni čudno, če so seje organov v vali za sleherno nepravilnost in takih pogojih kratke, nezanimive napako račun, ki naj ga plača ^	*	"
in neučinkovite, in ni čudno, če krivec ali pa krivci, kjer bi tudi v	„
večina članov ne sodeluje v raz- za sleherno spremembo, rekon-	„	,	..
pravah, ni kritična in zgolj for- strukcijo in novost zahtevali jam-Polumi odmor v obratu II (Vzdrževalni obrat)
ritoriju podjetja. Teritorij podjetja pa zaenkrat ni še delovno
Izvršitev osnovnega plana za junij
Predilnici I.: ef. kg — 99,3 % bb kg — 96,1 %
IL: ef. kg — 99,2 % bb kg — 93,8 % Tkalnici L: trn — 97,0 % votki — 97,8 %
II.: trn — 99,8 % votki — 103,4 % Plemenitilnici I.: tm — 99,0 % m2 — 99,0 %
II.: tm — 101,3 % m2 — 105,6 %
' m X.	ß. jpm I iMaß •? ' - • '
IlilliSliSHra
"ili- i
Delovni red in disciplina — v bodoče dosledno izvajanje predpisov
(Nadaljevanje s 1. strani)
5.	Prav tako se ugotavlja, da posamezniki hodijo na kosilo kar med delovnim časom, seveda brez utemeljenega vzroka, kot n. pr. nadurno delo, seje samoupravnih in strokovnih organov, ki se pričnejo ob 14. uri ali zaradi odhoda na službeno potovanje in so le-ti spet kar točni pri odhodu iz podjetja. Z drugimi besedami povedano, takim posameznikom plačuje del kosila podjetje, oz. imajo v tem primeru znižanje do 50 ali več °/o že itak nizke cene kosila, če pri tem upoštevamo osebni dohodek, ki ga je prejel za čas tega opravila (kosila).
Ravno tako se tudi opaža, da posamezniki prihajajo na kosilo 5 do 10 minut pred končanim delovnim časom in seveda po končanem kosilu odidejo iz podjetja.
V popoldanski izmeni je tudi večkrat opaziti posameznike, ki sicer točno pridejo na delo, vendar gredo na kosilo, ko jim že teče delovni čas, torej kosijo tudi med delovnim časom.
6.	Posamezniki hočejo med delovnim časom (da imajo tudi to plačano) urediti različne privatne zadeve, kot, n. pr. čitanje časopisa, da so na tekočem, čeprav to ne spada oz. ni to naloga in zahteva delovnega mesta, nadalje kar dolgo razgovarjanje po hodnikih, vogalih, straniščih itd., dalje zelo pestri telefonski pogovori, povrhu še na račun podjetja, kopanje med delovnim časom izven odmora, 2-kratno ali celo 3-kratno dnevno sprehajanje in čakanje na ostanke blaga v skladišču gotovega blaga, pa tudi kajenje in »lišpanje« traja večkrat predolgo, itd. itd.
Če bi malo bolj natančno registrirali vse takšne in slične prekrške glede delovnega časa, poleg tega pa ponekod upoštevali še slabo koriščenje preostalega delovnega časa zaradi različnih »utrujenosti«, bi bil % izkoriščenega delovnega časa na nekaterih delovnih mestih ali celo oddelkih zelo nizek — porazen. Nasprotno pa bi lahko z odpravo tega dvignili delovni učinek oziroma za isto delo znižali število zaposlenih.
Za uspešno gospodarjenje v podjetju se je potrebno dosledno pridržavati predpisanih določil delovnega časa in drugih disciplinskih ukrepov, ki so jih že podvzeli samoupravni organi. Le na ta način bomo dosegli večje uspehe v proizvodnji in kvaliteti izdelkov, s tem pa tudi boljše osebne dohodke. Za dosego tega cilja je treba takoj izvajati naslednje:
1.	Za ugotavljanje točnega prihoda na delovno mesto, odhoda z delovnega mesta ob koncu delovnega časa, da se po nepotrebnem ne zapušča delovnega mesta med delovnim časom in da se odmor koristi v predpisanem času trajanja — so odgovorni neposredni vodje (vodje oddelkov, mojstri).
Za neizvrševanje te naloge ali za malomarno opravljanje ali za nedosledno izvajanje — se smatra to za disciplinski prekršek.
2.	Za vsako zamudo delovnega časa, predčasno zapustitev dela pred koncem delovnega časa, nepotrebno zapuščanje dela med delovnim časom, predčasno odhajanje na odmor, nepravočasno prihajanje z odmora — se za vsak naveden prekršek delovnega dneva odbije 1 ura.
Za tri navedene prekrške se mora obvezno uvesti disciplinski postopek.
Če je do zamude prišlo zaradi okvare prometnega sredstva ali nesreče, se takšna zamuda ne sankcionira, ampak samo odbija od delovnega časa v dejanskem času.
3.	Za kosilo med delovnim časom lahko da dovoljenje samo glavni direktor podjetja, vodja sektorja in obratovodja v naslednjih primerih: zaradi nadurnega dela, seje samoupravnih in strokovnih organov, ki se pričnejo ob 14. uri in zaradi odhoda na službeno potovanje.
4.	Dovoljenje za čitanje časopisov in pregled raznih revij med delovnim časom, v kolikor je to potrebno za opravljanje nalog delovnega mesta, izda samo glavni direktor podjetja.
Za posamezni izjemni primer pa lahko tudi dovoli vodja sek-
torja in obratovodja, če se to nanaša na izvršitev določene naloge.
Za kršitev tega ukrepa se uporablja sankcija pod toč. 2).
5.	Tovarniški časopis in drugi časopisi, ki prihajajo v podjetje po pošti za posamezne člane kolektiva, se delijo članom kolektiva pri odhodu iz podjetja po koncu delovnega časa.
6.	Za točnost električnih ur, ki se nahajajo v podjetju, se zadolži tehnični sektor, za ostale ure pa obratovodstva obratov.
7.	Vodje sektorjev in obratovod-je so dolžni uvesti disciplinski postopek v primerih kršenja gornjih ukrepov.
Kje je ostal red?
Vpliv prehrane na produktivnost
Da se doseže višji življenjski standard, je nujno potrebno predhodno doseči večjo produktivnost pri delu. Izkušnje so dokazale, da ima pravilna prehrana ogromno vlogo v dviganju produktivnosti pri delu. Razen za vsakodnevne potrebe v raznih fazah dnevnega reda, je v mladosti človeku prehrana potrebna še za graditev njegovih telesnih stanic, v zreli dobi pa za nadoknadenje iztrošenih delov organizma. Prehrambene snovi, ki se tvorijo v te namene, imenujemo energetske in zaščitne, a to so: masti, beljakovine, ogljikovi hidrati, mineralne soli in vitamini.
Z razgradnjo prehrambenih snovi se v telesu osvobaja energija, potrebna za delo organizma in funkcioniranje njegovih življenjskih procesov.
Če je delo še tako neznatno, zahtevajo stalno energijo bitje srca, dihanje, delovanje žlez in črevesja. Torej človek potrebuje hrano ne samo za delo, temveč tudi za samo življenje.
Da bi bolje razumeli energetske potrebe telesa, je potrebno da razumemo nekaj pojmov kot so: bazalni metabolizem, specifično dinamično delovanje hrane in poraba energije za delovno aktivnost.
Bazalni metabolizem predstavlja tisto energijo, ki je potrebna za stalno vzdrževanje delovanja raznih organov: srca, ledvic, pljuč, črevesja, tonusa ali napetosti mišic, itd. Razlike v velikosti bazalnega metabolizma variirajo lahko pri posameznih osebah za 10 % navzgor ali navzdol. Na višino bazalnega metabolizma vplivajo: teža, višina, leta, podnebje, žleze z notranjim izločanjem, itd. Največji del osnovne presnove ali prej imenovanega bazalnega metabolizma se troši za vzdrževanje stalne telesne toplote. Pri moških je osnovna presnova večja kot pri ženah. Mladi ljudje imajo tudi zvišano presnovo’ ker se povečuje le-ta zaradi hitre rasti. Po 25. letu starosti nastopa zmanjšanje osnovne presnove ali metabolizma in znaša 5 % za vsak življenjski decenij. Odrejanje bazalnega metabolizma ima velik zdravstveni pomen, ker različne bolezni vplivajo na njegovo zvišanje, odnosno zmanjšanje. Najbolj vpliva na bazalni metabolizem delovanje ščitne žleze, tako na njegovo povečanje kot tudi na zmanjšanje. Tudi v zadnjih treh mesecih nosečnosti se znatno dvigne bazalni metabolizem.
Specifično dinamično delovanje hrane — beljakovine najbolj povišujejo bazalni metabolizem, masti manj, ogljikovi hidrati najmanj. Pri mešani
prehrani se smatra, da se dvigne bazalni metabolizem za 10 % in to nastane cca 1—2 uri po obroku hrane.
Potrošnja energije za delovno aktivnost je tretji faktor, ki vpliva na potrošnjo energije v človeškem organizmu. Ko ocenjujemo energetske potrebe telesa moramo računati z vsakodnevnimi dejavnostmi in fizičnim delom, ki ga neka oseba opravlja. Vsak gib mišice, če je še tako neznaten, poveča energetske potrebe telesa. Kolikor večje je mišično delo, toliko več energije človek potrebuje. Zato je potrebno vedeti kvantiteto in vrsto mišičnega dela in poklic osebe, da bi določili, koliko hrane dnevno potrebuje. Samo umsko delo ne zahteva veliko energije, zato pa možgani za časa umskega dela porabijo mnogo več kisika, kot je potrebno za mišice pri fizičnem delu. Dela kot so n. pr. delo v pisarni, pisanje na pisalnem stroju, učenje in slično zahtevajo manj potrošene energije kot dela v poklicih, ki so vezana za kakšno težko fizično delo, kot je n. pr. dviganje bremen, košnja, itd.
Ce se vodi točna evidenca trajanja dela v toku določenega časa, se lahko z merjenjem energetske potrošnje, za vsako opravljeno delo ugotovi tudi energetska poraba v hrani. Taki poizkusi se izvajajo pod strogimi pogoji. Komisija za prehrano zveznega zavoda za narodno zdravje je izvedla kategorizacijo dela in dala tak predlog energetskih norm za razne poklice:
I.	kategorija: do 2800 kalorij dnevno — pretežno sedeče delo (n. pr. duševni delavci, pisarniški uslužbenci, itd).
II.	kategorija: od 2800—3200 kalorij — lahko fizično delo (n. pr. zdravstveni delavci, laboranti, fino-mehaniki, itd.).
III.	kategorija: 3200—3600 kalorij — srednje težko fizično delo (n. pr. mizarji in podobno),
IV.	kategorija: 3600—4200 kalorij — težko fizično-delo (n. pr. zidarji, kovači, delavci v transportu),
V.	kategorija: od 4200—5000 kalorij — zelo težko fizično delo (n. pr. težki športniki, kosci, rudarji).
Najprikladnejši in najboljši izvori energije so v ogljikovih hidratih in masteh. Masti imajo največjo kalorično vrednost. Zaradi slabe navade v prehrani naš narod največ uporablja kruh in krompir, manj pa se uporablja mleko, jajca, sadje in zelenjava, ki imajo največ dragocenih zaščitnih snovi za organizem.
(Dalje na zadnji strani)
Kako dolgo bo še takole?
Še o delu naših samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 1. strani)
nam gre slabo, če imamo nizke OD, če ljudje odhajajo na boljše, če so tudi izgledi slabi.
Preiti na učinkovitejše samoupravljanje ni težko. Najvažnejše je, da postanemo člani energični in kritični, bolj zahtevni in zainteresirani, pa tudi disciplinirani.
Naj razložim pomen tega odstavka, oziroma naš bodoči način dela:
—	Ce si prepričan, da predlog ali poročilo ni v redu, potem zahtevaj utemeljitev ali pojasnilo. Ce je sklep po tvojem preudarku (mnenju) slab, glasuj proti!
—	Naša poročila (mesečna in letna) so si podobna kot jajce jajcu. Zahtevaj, da postanejo konkretna, jasna in popolna, se pravi: vsebujejo naj vse tisto, kar ti bo pojasnilo neznanke, kar potrebuješ, da boš razmere, problem razumel in kar ti bo omogočilo, da boš lahko zavestno sklepal o ukrepu, spremembi itd.
—	Ne zadovolji se z vsakim pojasnilom. Ce kaj ne razumeš, potem zahtevaj dodatno pojasni-
lo.	To je tvoja pravica in dolžnost.
—	Preglej redno ves material. Posvetuj se s sodelavci, pripravi vprašanja za sejo in zahtevaj odgovor.
Podpri sočlana, če je iznesel predlog, s katerim se tudi ti strinjaš! Naša enotnost je pogoj za naše delo in uspeh!
Posvetuj se s sodelavci, povprašaj jih za mnenje in obveščaj jih o vsebini seje. Tako boš soupravljal v duhu večine, kar je pravi smisel delavskega samoupravljanja.
V tem stilu sem osebno že razpravljal na 2. seji CDS, čeprav precej osamljen. Upam, da nas bo
na prihodnji seji več takih! To je pot, da vnesemo svežino in polet v delovanje našega CDS. Ce nam bo uspelo, si bomo pridobili zaupanje članov kolektiva, hkrati pa jih bomo zainteresirali in morda mnoge tudi pritegnili k sodelovanju. Vsi člani CDS pri tem lahko računamo na podporo sindikalne organizacije in organizacije ZK v podjetju.
P. G. član CDS
Kaj ni možno drugače?
Objavljamo: kdaj in od kje vozijo avtobusi na delo in nazaj, in to zato, da poslej nihče ne bo smel predčasno zapustiti delovnega mesta zaradi odhoda avtobusa. Časi odhodov so takšni, da ima vsak zaposlen (tudi iz predilnice) dovolj časa, da dela do 14. ure in še pride pravočasno do avtobusa.
OBRAZLOŽITEV
1.	Na skici je v pravokotnikih označeno, da so odhodi avtobusov izpred odhodnih postaj, to je izpred obrata I, obr. II, Merkurjevih skladišč in avtobusne postaje ob 6,10, 6,15 oziroma 6,25. To pomeni, da avtobusi odhajajo 10 min., 15 min. oziroma 25 min. po delovnem času za vse 3 izmene. Na primer 6,15, 14,15 in 22,15.
2.	Črka »D« pomeni direktni avtobus za označeno relacijo, ki pelje mimo Merkurjevih skladišč in preko avtobusne postaje. S temi avtobusi se delavci lahko peljejo z mesečno vozovnico do Merkurjevega skladišča ali na avtobusno postajo tudi za druge relacije, vendar morajo pri Merkurjevem skladišču oziroma avtobusni postaji presesti.
3.	Vsi avtobusi peljejo mimo Merkurjevega skladišča in avtobusne postaje.
4.	Kjer je označeno v pravokotniku 14,15 in 22,15 peljejo avtobusi za navedeno relacijo samo ob tej uri. To velja za relacijo Škofja Loka, prav tako pa tudi za relacijo Besnica, ki pelje od Merkurjevega skladišča ponovno ob 14,30 in 22,30.
5.	Relacija Ljubljana na skici ni označena, ker je za to relacijo toliko avtobusov, da ni problema. Isto velja za jutranje odhode avtobusov za relacijo Škofja Loka.
Naša
razvalina
na
Krvavcu
Kdor je že bil v naši koči na Krvavcu ve, da leži na izredno lepem in slikovitem predelu tega gorskega masiva. V poletnem času je ta kraj tako prijeten za pravi počitek, sredi gorskega zraka, sredi miru in samote. V zimskem času so vse naokrog smučišča, ki zadovolje še tako zahtevnega smučarja ali pa čistega začetnika. Skozi vse leto tako nudita koča in njena okolica velike možnosti vsakomur za prijeten počitek in za razvedrilo. Da je tako, dokazuje tudi to, da je koča večidel vedno zasedena.
Do sem je vse lepo in pravilno in lahko bi bilo tudi vnaprej, če bi koristniki imeli dovolj čuta za čistočo in red, če bi imeli pravi odnos do naše lastnine; upravljalci koče pa bi jo morali pravilno vzdrževati. Ne bi smeli dopustiti, da propada, da postaja bolj podobna svinjaku, kot koči.
Ne mislite, da pretiravam! Trenutno je koča v izredno slabem stanju, čeprav bi jo že z nekaj stotisoči starih dinarjev lahko obnovili in primerno uredili. Resnično je žalostno, da propada tako dragocen košček naših počitniških domov, ki veliko pomeni vsaj nekaterim članom našega kolektiva.
Poglejmo sl, kaj vse se tam
dogaja:
Ograja okrog koče je že do kraja izrabljena. Stebri, ki jo nosijo so trohneli, late so polomljene, odpadajo. Ce zaide krava do ograje, jo z rogovi enostavno dvigne v zrak ali pa jo zaniha sem in tja, kot veter drevo. Naj nihče ne reče, da bi bilo težko narediti novo ograjo in tudi tega ne, da bi bilo drago!
Za sedeti je pred kočo le klopca, ki jo je postavil graditelj. Razumljivo je, da gre tudi njeno življenje h kraju, saj je — nevzdr-ževana — vzdržala dovolj dolgo. Ležalni stoli, ki so bili kupljeni za koristnike, so vsi polomljeni ali pa je raztrgano platno. Sedeš torej lahko le na tla, kar vsak pač ne more (zaradi starosti, bolezni in podobno). Nabaviti bo treba nove ležalne stole in postaviti eno ali dve klopci! Tudi to ni niti drago niti težko!
Tudi stranišče je ostalo iz prvih dni. Vrata so pokvarjena in tudi deska je izrabljena. Uporaba stranišča je zato težka, posebno sedaj, ko je v bližini druga koča, od koder te njeni stanovalci lahko natančno opazujejo in vidijo. Mislim, da so sanitarije ena najvažnejših in osnovnih reči, ki morajo biti res odgovarjajoče urejene. Zato je nujno potrebno, da se jih tudi v koči na Krvavcu uredi!
Drvarnica je običajno polna dračja in smeti. Že se je tam nabrala plast teh smeti, debela do 15 cm, polna vlage je in grozi, da bo načela tudi stene zgradbe. Potrebno je, da se to nesnago odstrani in drvarnico uredi. Tudi to ne bo težko in drago.
Cas je načel tudi streho, ki pušča. Koristniki so morali podstavljati skodelico, da ne bi bila razmočena tla v sobi. Mirno lahko rečem, da je ta pojav že znak velike malomarnosti in neodgovornosti tistih, ki so za ureditev in vzdrževanje doma odgovorni.
Edino, kar je bilo zunaj koče narejenega je, da je bila na novo prevlečena z varovalno snovjo.
V notranjosti so napake še večje in pri tem manj razumljive. Tako so modroci in mreže že do kraja izrabljene (posebno mreže), ogrodje postelj škriplje in je razmajano, izvedena popravila pa so slaba in res primitivna. Mreže je treba zamenjati in ogrodje lepo ter primerno popraviti. Namesto mrež bi bilo bolje kupiti jogije!
Oprema v koči je stara, za sedeti je en sam stol, police v omari so umazane, posoda je vse (Dalje na 4. strani)
Je res, da ni vse zlato kar se sveti ?
Za prejšnjo številko sem napisal reportažo o našem naselju v Novigradu. Takrat, ko sem bil sam tam, oziroma so tam letovali tisti, ki so mi o razmerah go-
ali pa si moraš mizo rezervirati že tri četrt ure prej. Ce hočeš, da boš dobil običajno porcijo kosila (že ta je premajhna!), potem moraš priti na kosilo prvi, ne zadnji.
vorili, je bilo v Novigradu resnič- Zadnji dobe že »mini« porcije,
no tako, kot sem napisal in ob-	..............
javil. Priznam, da sem bil zelo presenečen, ob povratku z dopusta, ker so me člani iz uprave kritizirali, češ: »Kako si mogel napisati kaj takega?«
Ker vem, da ima vsaka medalja dve plati, sem o razmerah v Novigradu povprašal več ljudi.
Eni so bili zelo kritični, drugi znatno manj.
ki
komaj zadostujejo za otroka. Postrežba sama je v redu, čeprav je presledek med juho in prikuho prevelik.
V naselju je vse prevelik hrup, da bi človek lahko počil. Ta hrup je še posebno velik in ga letovalci le z muko prenašajo zvečer in preko noči. Drdranje in startanje avtomobilov (tudi skozi vso noč!),
čije in nabere novih moči za učinkovito delo v podjetju?
Predlagajo naslednje:
Po 23. uri bi moral vladati v naselju popoln mir. Ce ne bi šlo drugače, bi moral upravnik naselja kršilcem prepovedati bivanje v naselju. Razbijanje s kroglami je možno preprečiti, če bi ob 23. uri ugasnili luč, trušč avtomobilov pa bi zavrli, če bi spustili rampo in prepovedali sleherni izhod ali dohod v samo naselje. Glede kosila predlagajo, naj se točno preveri: koliko kosil je ku-
treskanie krogel (pogosto preko hinja sposobna pripraviti in po-
.	.	.	.	.,	.	„J___XI	b-rtlialr+iltci ITI
PRVA SKUPINA
»Ce hočeš dobiti kosilo, moraš čakati v vrsti tudi pol ure in več
polnoči!), vpitje vinjenih in prepevanje po naselju (tudi preko polnoči!), vse to se vrsti iz dneva v dan. Kako naj človek potem po-
streči. Za naše člane kolektiva in za tiste ostale, ki letujejo v naših hišicah, bi moralo biti kosilo od
12.	do 13. ure, za vse ostale, ki so zgolj na hrani v naši menzi pa od
13.	do 14. ure. Tako bi se občutno zmanjšalo čakanje za kosilo. Da bi bilo to lažje izvedljivo, bi morali za druge abonente uvesti dru-gobarvne bloke. Obvezno je trebaj povečati porcije, ker so sedanjem premajhne. V nobenem primeru pa se ne sme zgoditi oziroma ponoviti dogodek, da so bile že tako majhne porcije zmanjšane, ker se je število koristnikov kosila nenadoma povečalo.
Končno opominjajo, da je naselje v Novigradu tu predvsem zaradi članov kolektiva, zaradi njihovega počitka in razvedrila, ne pa zaradi ostvarjanja dobička. Podjetje je ta dom zgradilo in vsako leto vlaga vanj dokajšnja sredstva (le-ta so dali člani podjetja!), pa je zato najvažnejše to.
do več koristnikov menze in do čakanja za kosilo, medtem ko so drugi ogorčeni, posplošujejo situacijo in izpričujejo zgolj nezadovoljstvo. Kdo bi vedel, kaj tiči za vsem tem? So postali nekateri preveč prevzetni, zahtevni ali pa ima vse skupaj še kak drug, skrit namen, Ne bi bilo napak, če bi v Novigradu vpeljali anketiranje letovalcev, in to tik pred odhodom domov. Rezultati ankete bi dali brez dvoma najbolj realno sliko resničnega stanja, prav taki podatki pa bi omogočili, da spoznamo vse nepravilnosti (če sploh so!) in enostavno bi bilo potem, te napake odpraviti.
Pa še eno moram povedati, čeprav je to moje osebno mnenje:
imam vtis, da je za vsemi temi dogodki, za vso to kritiko v ozadju nekaj skrivnostnega in naperjenega proti upravniku naselja v Novigradu, proti Nacetu. Hodil sem v Novigrad na dopust pet let in moram reči, da sem bil vedno zadovoljen. Čudi me, da bi se lahko razmere kar čez noč poslabšale. Ce so se resnično, sem prepričan, da krivec ni Nace, ampak je treba krivca in krivce iskati drugje. Da je tako je dokaz zelo enostavno narediti: prihodnje leto naj upravljanje prevzame Nace, pa sem prepričan, da bo letovanje v Novigradu za vsakogar pravi užitek. Ce bi tudi takrat kaj za-šepalo, pa bomo vsaj vedeli, koga je treba poklicati na zagovor.
P. G.
Nekaj nasvetov bivšemu alkoholiku!
V prejšnji številki časopisa sem opisal vlogo socialnega delavca pri zdravljenju alkoholika, v tem sestavku pa bom navedel nekaj nasvetov, po katerih bi se moral ravnati vsak bivši alkoholik:
—	Alkoholizem je bolezen, ki nastane zaradi dolgotrajnega in nekontroliranega uživanja alkoholnih pijač.
—	Alkoholik je človek, ki je sčasoma postal odvisen od alkohola. Alkohol je načel njegovo telesno in duševno zdravje ter s tem tudi njegovo socialno eksistenco.
Mnogi in različni so razlogi, da človek postane alkoholik, toda na prvem mestu je glavni razlog človek sam, ker je kot slabič dopustil samemu sebi, da je zapadel v alkoholizem.
—	Ce se alkoholik odloči za zdravljenje, se mora zavedati, da ne bo smel nikoli več piti alkohola, drugače zdravljenje ne bo uspešno.
Alkoholik mora na osnovi lastnih izkušenj spoznati, da bi da se ugodi članom-letovalcem. ponovno uživanje alkohola pripeljalo v nevarnost njegovo bodočnost Uprava počitniških domov naj se m bodočnost njegove družine.
Počitek v polurnem odmoru
Naša razvalina na Krvavcu
(Dalje s 3. strani) prej kot zadostna in odgovarjajoča, čistoča vseh predmetov je vse prej kot znosna, celo zavese so umazane, kot da že leta niso bile oprane. Pribora za čiščenje skoraj ni, torej niti praška, krtače, krp in podobno. Da ni krp je edino razumljivo, saj je običajno tudi kovačeva kobila bosa. Manjkajočo opremo, pribor za čiščenje, prevleko polic, pribor za kuho itd., vse to bo treba pregledati in dopolniti!
Glede reda in čistoče bo treba uvesti učinkovito kontrolo, ker nekateri koristniki resnično zapustijo kočo v slabšem stanju, kot je svinjak. Že večkrat smo se v podjetju pogovarjali, da je treba nekaj ukreniti in padel je tudi predlog, naj bi za vsak dom postavili člana kolektiva, ki bi hodil na občasne kontrole, ki bi dalje skrbel, da je objekt v redu vzdrževan in ki bi potem — na osnovi poročil — omogočal odgovornim organom, da zajamčijo pravilno po-
slovanje oziroma letovanje v tem ali onem objektu, s katerimi razpolaga naš kolektiv. Razume se, da bi morali vsem tistim, ki nočejo varovati v teh domovih naše skupne lastnine, prepovedati vstop oziroma koriščenje teh objektov. To velja predvsem za kočo na Krvavcu in za dom v Bohinju. Tudi v tem domu je namreč z mnogimi koristniki podobno, kot z onimi v koči na Krvavcu.
Kot prva, ki sta poklicana, da tu napravita red sta brez dvoma naša sindikalna organizacija in centralni delavski svet. Upajmo,
tega zaveda!«
DRUGA SKUPINA
»Razmere v Novigradu so kar v redu. Sem in tja je res treba nekoliko dlje čakati na kosilo (ob (zamenjavi, praznikih!), drugače pa smo kar zadovoljni. Postrežba alkoholika, je solidna in tudi porcije so zadostne, če zopet izvzamemo dan, ko je bilo preko 400 kosil in so bile — zaradi nepričakovanega povečanja koristnikov — manjše.
Hrana je okusna in dovolj pestra.
Hrup v naselju nas posebno ne moti, saj smo na dopustu in ni nič napak, če se človek malo po-
—	Bivši alkoholik mora biti čvrsto prepričan v to, da alkohol ne prinaša srečo ampak bolezen, revščino in nesrečo. Alkohol samo za trenutek rešuje osebne probleme človeka. Ko preneha njegovo opojno dejstvo, so problemi zopet tu.
—	Neobhodno je spoznanje, da se alkoholizem ne nasledi in izgovarjanje na to, da je bil nekdo od prednikov tudi alkoholik ni razlog, da človek postane alkoholik. To je samo izgovor in opravičilo
da bosta do prihodnje sezone ure> moti nas tudi prah ob cesti, uspela odpraviti napake in slabo- saj so ga vse hišice, ki leže ob sti v omenjenih objektih in da bo- njej polne. Ce bi te slabosti od-sta hkrati tudi uspela doseči, da pravili, bi bilo letovanje v Novi-
—■ Alkohol je za možgane in živce isto kot pesek, ki bi se vsul v fin in precizen stroj.
— Bivši alkoholik se mora zavedati, da je pod vplivom alkohola večkrat počenjal stvari, katerih bi se v treznem stanju vedno sramoval.
Za bivšega alkoholika ni več nobenega kompromisa s pijačo. Odločitev, da bo v bodoče pil samo manjše količine alkohola, je nemogoča. Bivši alkoholik ne more nikoli več zmerno piti. Edini izhod je v tem, da ostane do konca življenja popoln abstinent. Upreti veseli, če malo zapoje in če ga se je treba vsaki čaši alkohola, čeprav se zdi, da en kozarec pijače včasih zvrne kozarček več. Motijo ne bo škodoval, pa nas avtomobili, ki ropotajo pozno v noč, moti nas včasih tudi balinanje, če se zavleče preko 24.
Bivši alkoholik ne sme dopustiti, da bi ga neprijetna situacija, kot skrb, žalost, neuspeh, razočaranje ali izguba, napotila na misel, da bi ponovno začel piti. En kozarec bo potegnil za sabo nove kozarce in zopet bo postal suženj alkohola.
—' irL'ba se je naučiti hrabro prenašati življenjske neprilike in treba jih je z močjo svoje volje ter razuma sproti reševati.
se objekte popravi ter tako pre- gradu priietno razgibano in člo- a- .^^phol ne izostruje um in inteligenco kot nekateri mislijo, preči škodo, ki je vsak dan več- vek bi počil“	- ^ t	PUfČa tudi.nC PovečuJe seksu-
J a.
Kolikor pa je večina članov kolektiva mnenja, da nam je koča na Krvavcu nepotrebna, potem jo je treba prodati, dokler je še kaj vredna.	P. G.
,	...	. alno potenco, ampak alkoholik postane sčasoma impotenten
»S	.- ?*»«	* •=». to J« prenehal piti, ’S poISl noben
□bitna. Čudno, mar ne, da »o eri	aSoS^rmoTSdSJ’'?1' B°h''al ‘° Pr*znani-
7M dovoli ni	q	hrano in	ostalimi	,■ o	-, alKoilollk se mora zavedati, da m samo	njegova	stvar
zadovoljni	s	hrano m	ostalimi	ali bo	začel ponovno	piti ali ne. To je prav tako stvar	njegove	druži-
razmerami v menzi, da imajo ra- ne nodietia kier ie ,m™i»n	*• » i	..
znmevanie	7a	trem tke	ko nride	' P	J tJ -’ -J5r ,JC	ZapOSlen, m tudi Širše skupnosti, Saj alkohoU-
zumevanje	za	trenutke,	ko pride	Zem povzroča škodo	vsem navedenim faktorjem.
—	Ne sme se podvreči vplivu tistih kolegov, ki sebično želijo, da bi bivši alkoholik ponovno začel piti. Take družbe se je treba izogibati.
—	Ce se alkoholik odloči, da se bo zdravil proti alkoholizmu, mora biti do svojega zdravnika iskren. Povedati mu mora vse, kar bi bilo v zvezi z njegovo alkoholomanijo. S prikrivanjem posameznih dejstev bi največ škodoval samemu sebi, zdravniku prav gotovo ne.
Vsako najmanjšo željo po ponovnem uživanju alkohola je treba zaupati svojemu zdravniku in on bo pomagal predno bo prepozno.
—	Do podrobnosti se je treba pridržavati nasvetov zdravnika. Ne^ sme se zanemarjati skrb za svoje telesno zdravje, ki je bilo načeto zaradi uživanja alkohola.
—	Osvojiti je treba način življenja, ki ga predlaga zdravnik. Poleg dela naj dan vsebuje tudi gibanje na svežem zraku, dovolj počitka in predvsem urejene odnose v družini.
—	Bivši alkoholik ne sme izgubiti voljo, če bo imel občutek praznine m nezadovoljstva, ki se pogosto pojavlja v prvih mesecih absti-nence. Občutek, da človeku nekaj manjka, je treba premagati s pravilnim načinom življenja, najboljši zdravnik pa je delo.
—	Alkoholik mora biti vztrajen pri zdravljenju. Drugim mora dokazati, da je gospodar svoje volje. Truditi se je treba, da si z upornim in marljivim delom popravi ugled, ki je bil okrnjen zaradi alkoholizma.
—	Bivši alkoholik naj vpliva tudi na druge alkoholike. S svojim primerom naj jim dokaže, da se lahko živi brez alkohola in to mnogo bolj srečno ter zadovoljno kot prej.
F. D.
Tudi takle pogled ni razveseljiv
Sodeluj v Tekstilcu!
Zahvale
Primerna oblačila za prve jesenske dni
1.	Iz enobarvnega blaga ukrojimo enostvno obleko, rahlo zvončaste oblike. Ovratnik je bel in ima okrogle konice »pasja ušesa«.
2.	Obleka enakega kroja, le da
jo spredaj zapremo z zadrgo, Rokavi so široki in z mašetkami.
3.	Zanimiva dvobravna kombinacija za mlada dekleta. Na žepe prišijemo gumbe temnejše barve, kot je blago.
4.	Lepa enobarvna obleka v
svetlih barvah:	roza, tirkizna,
laks. Kroj je zvončast. Obleka ima spredaj in zadaj všite gumbe.
5.	Dvodelna obleka z nagubanim krilom v karo-desenu. Bluza
je enobarvna in se po barvi ujema z barvo karo-desena v krilu. Pas in obroba okrog vratu sta iz istega blaga kot je krilo.
6.	Obleka iz blaga s črtastim vzorcem. Obroba okrog vratu je bela. Pas je krojen tako, da tečejo črte poševno.
7.	Za nekoliko močnejše postave ukrojimo obleko skoraj ravno, z ozkim pasom. Blago naj bo temnejše barve! Ovratnik je pol-okrogel, našit in ga zapenjamo z gumbom.
8.	Za vsak dan, za službo in za šolo so najbolj hvaležna oblačila: krilo, bluza in brezrokavnik. Takšno oblačilo nudi tudi več kombinacij, kar obogati garderobo.
Krilo je iz enobarvnega kompaktnega blaga z obrobo spodaj ali pa z dvojnim sivom. Bluza naj bo iz lahkega materiala.
9.	K plisiranemu krilu dodamo dolg, enobarven brezrokavnik rahlo zvončaste oblike, pa dobimo moderno kombinacijo.
10.	Ljubko krilce za mlade deklice; krilce s širokim ravnim pasom je rahlo drapirano. Naramnice so lahko iz istega blaga ali pa iz usnja. Isto pa velja za pas.
11.	Nekoliko drugače je krojen brezrokavnik. Spodnji vogali so poševno posneti, žepi pa imajo obliko polmeseca. Spodnji rob ima dvojne šive.
12.	Še ena garnitura z brezrokavnikom. Spodnji rob ima dvojne šive z zarezavami. Pas je pomaknjen nekoliko navzdol. Tudi vratni izrez ima dvojni šiv.
Mak
Naša hčerka
Rodila se je hčerka... S časom bo to nežno in krhko bitje postalo dekle, žena in mati. Da se ne bi to bodoče dekliško življenje s čimerkoli motilo, da bo mirno in lepo, je treba hčerko pravilno vzgajati in negovati. Nekatere potrebe so enake za vse otroke: fante in deklice. Toda obstojajo specifične potrebe, ki jih imajo samo deklice in so zanje zelo važne.
Deklici je potrebna izredna nega. Ko je še dojenček, jo je treba umiti vedno, ko ji menjamo pleničke. V nasprotnem primeru nastane draženje nežne kože in sluznice, nastopi infekcija, lahko se razvije vnetni proces.
Med četrtim in sedmim dnevom novorojene deklice se lahko pojavi majhna krvavitev slične menstruacije. To so neznatne krvavitve, ki nastanejo zaradi delovanja hormonov materinega organizma
in ne potrebujejo nikakega zdravljenja. Potrebno pa je redno umivanje.
Deklica se mora navaditi na umivanje, dokler je še v pleničkah. Skrbno moramo paziti, da ta higienska navada preide v vsakodnevno navado. Kasneje preide to deklici v kri in ne more živeti brez nje. Zelo važno je tudi, da deklico navadimo redno prazniti mehur in črevo, ker če so ti organi stalno polni, lahko pospešijo deformacijo maternice.
Otroški zdravniki opozarjajo starše na preventivo RAHITISA. Ta bolezen je za deklico posebno nevarna, ker često povzroča deformacijo hrbtenice in medenice, kar otežkoča porod. Zaradi krive hrbtenice postane preozek medenični vhod in je pogosto normalen porod nemogoč ter je potreben carski rez. Vsem so dobro
znani preventivni ukrepi proti rahitisu: pravilna prehrana, vitamin D, ribje olje, sončenje z ultravio-ličnimi žarki ali na soncu, vse to seveda po posvetovanju z zdravnikom. Mati mora biti zelo vestna pri izvrševanju teh navodil.
Za pravilen fizični razvoj deklice je posebnega pomena pravilna drža, tako v šolski klopi kot doma, kadar piše naloge in čita. Treba je skrbno paziti, da deklica sedi pokončno in ne zgrbljeno.
Ze v času šole, t. j. od 7. do 8. leta dalje sC v organizmu deklice začenjajo spremembe, ki jo pripravljajo za glavni del njenega življenja: za dobo spolnega zorenja. Med 11 in 13 letom, a včasih tudi preje, dobi deklica menstruacijo. Njen glasnik je običajno povečana utrujenost, razdražljivost, poslabšanje sna in apetita. V tem času je hčerka posebno potrebna, bolj kot kdajkoli, nasveta, pomoči in ljubezni svoje ma-
mice. Ona jo mora tudi pripraviti na bližajočo se menstruacijo.
Kako deklici predstaviti bistvo fiziološke menstruacije? To je odvisno o njeni starosti, značaju, predznanju, itd. Nežna mati mora to dobro čutiti. Drugače bo govorila z 11-letno hčerko in spet drugače s 14-letno.
Deklica se ne sme prestrašiti menstruacije, niti jo smatrati za bolezen. Ona naj jo sprejme kot prirodni pojav, pa tudi kot zelo važno stopnico v svojem življenju. Seveda mora deklica v tej dobi dobiti važno znanje o povezanosti menstrualnega ciklusa in biološke funkcije žene: spočetje, nosečnost, porod.
Ona mora v potankostih poznavati higieno menstrualne dobe, redno umivanje dvakrat dnevno v topli vodi, uporaba sterilne vate. V vlažnem in hladnem vremenu se mora oblačiti in obuvati topleje. V šolo mora iti normalno. Za časa menstruacije se ne pripo-
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v plemenitilnici obrata II za izrečeno sožalje in za poklonjeni venec ob smrti mojega dragega očeta — Vinka.
Marjan Mlakar
Vsem prijateljem, sodelavcem, inženirjem, članom 10 sindikata, članom organizacije ZB iz e. e. plemenitilnice I se iskreno zahvaljujem za darila in obiske v bolnišnici in na domu. Posebno lepo se zahvaljujem dr. Capudrovi za priporočilo v bolnišnici in za požrtvovalno zdravljenje na domu v času bolezni.
Franc Kokalj
V pokoj je šla Ana Pečnik, čistilka v plemenitilnici I. Ob odhodu je dobila od članov plemenitilnica lepa darila. Želi, da objavimo naslednjo zahvalo:
Presenečena in ganjena sem bila ob tolikšni pozornosti in zaradi lepih daril. Kaj takega res nisem pričakovala. Rada bi se zahvalila vsem, ki so za darila prispevali, torej: obra-tovodstvu, oddelku v laboratoriju, pisarni in vsem ostalim.
Sindikalni podružnici se hkrati zahvaljujem za brezplačno letovanje na morju, kjer sem preživela nekaj čudovitih. dni počitka.
Še enkrat vsem —- iskrena hvala!
Ana Pečnik
Komisiji ZB podjetja sc lepo zahvaljujem za pozornost, darilo in obisk ob dnevu Borca v bolnišnici na Golniku. Obiskala sta me tovariša Šmid in Štupnikar.
Franc Bogataj upokojenec
Najtopleje se zahvaljujem organizaciji ZB v našem podjetju za obisk in darilo ob prazniku dneva Borcev, in to v času moje bolezni. Obenem se zahvaljujem sodelavcem iz e. e. plemenitilnica II za obisk v bolnišnici na Golniku.
Franc Križaj
(»MMMMmtMMGMM
ročajo športna tekmovanja, posebno skoki, vožnje s kolesom, kopanje v morju, reki ali kadi. Za nego je v tem času primerno samo toplo tuširanje telesa .
Nekatere deklice imajo že pri prvih menstruacijah ustaljen menstrualni ciklus in jim ne povzroča nikakih težav. Za nekatere, bolj bolehne in slabotne pa je začetek menstrualnega ciklusa težko obdobje. Te deklice imajo često močne in pogoste krvavitve, brez vsakega reda. S tem izgubljajo ogromno krvi in postanejo slabokrvne. Temu je včasih vzrok v prebolelih boleznih otroške dobe, posebno nalezljivih, utrujenost, nepravilna prehrana, posebno stalno pomanjkanje gotovih vitaminov. Vsaka mati bi morala misliti na prehrano doraščajoče hčerke. Če ni pravilna, nosi v sebi dalekosežne posledice, kot smo že preje omenili.
(Dalje na zadnji strani)
Vpliv prehrane na produktivnost
(Nadaljevanje z 2. strani)
Človek, posebno delavec, mora biti v trajnem prehrambenem ravnotežju, to pomeni, da mora prejemati toliko hrane, kolikor mu je potrebno, da nadoknadi potrošeno energijo. V nasprotnem primeru nastopajo škodljive posledice za zdravje delavca, ki se škodljivo izražajo na njegovi delovni sposobnosti in produktivnosti.
Kaj pomeni nezadostna prehrana? Staro pravilo velja, da biti sit ne pomeni tudi biti pravilno hranjen. Torej, ni vseeno s čim napolnimo želodec, treba je misliti na to, da bo hrana sestavljena iz takih snovi, ki so potrebne našemu organizmu. Mladini moramo zagotoviti, razen visoko kalorične hrane tudi zadostno količino beljakovin, ker je njen organizem v fazi graditve telesa in rasti. V nasprotnem primeru nastanejo motnje v prehrambenem ravnotežju: izguba telesne teže, oslabljenje kondicije organizma, padanje produktivnosti pri delu in specifične bolezni kot posledica nepravilne prehrane. Naša hrana mora vsebovati beljakovine živalskega izvora (meso, jajca, mleko, sir, ribe) in beljakovine rastlinskega izvora (grah, fižol). Odrasli človek mora v svoji dnevni prehrani od vseh beljakovin skupno kriti najmanj 50 % beljakovin z živalskimi beljako: vinami. Smatra se, da dnevna hrana odraslih mora vsebovati 1 gram beljakovin na 1 kg telesne teže, a hrana mladine 2 grama na 1 kg telesne teže. Če je odrasli človek težak 70 kg, bi moral imeti najmanj 70 gr beljakovin, od tega polovico živalskega porekla. Omenili smo, da imajo masti visoko kalorično vrednost, toda mnoge masti, kot n. pr. surovo maslo, vitaminizirana margarina itd. vsebujejo tudi neobhodno važne vitamine. Smatra se, da povprečna dnevna poraba človeka v masteh znaša okrog 70—80 gramov, če vključimo vso maščobo, ki se nahaja v posameznih prehrambenih artiklih (klobase, salama, meso, itd.). Raziskovanja, ki so jih izvedli pri nas dokazujejo, da je v naši dnevni prehrani običajno najmanj beljakovin (posebno živalskega porekla), a največ ogljikovih hidratov (moka, kruh, krompir). Kako je to škodljivo za človeka, se vidi iz tega, da pomanjkanje beljakovin, posebno živalskih, povzroča zastoj v rasti, zmanjšuje koncentracijo pri delu, delovno sposobnost in odpornost pred škodljivimi znunanjimi vplivi.
Razen beljakovin spadajo med zaščitne snovi organizma, katere mora hrana še vsebovati, tudi vitamini in mineralne soli. Vitamini so organske spojine, ki jih naš organizem ne more sam ustvarjati, temveč jih mora dobivati od zunaj, potom hrane. Oni so izredno važni v kemičnih procesih našega telesa, so sestavni del spojin, ki sprožijo te procese. V slučaju pomanjkanja vitaminov nastanejo težke okvare in obolenja organizma. Sadje, zelenjava, mleko, mlečni proizvodi, jajca, jetra, ribje olje so zelo važni izvori vitaminov v dnevni prehrani. Brez mineralnih soli, ki jih mora vsebovati hrana, organizem strada, ker so te soli zelo važne za normalno delo in razvoj našega telesa (kalcij za kosti in zobe, tonus mišic, železo za kri in encime, jod za preprečevanje golšavosti, itd.). Da bi hrana vsebovala te sestavine, je potrebno jesti mešano hrano. Razen
tega, bi morali odrasli piti dnevno pol litra mleka, a mladi do 1 liter. Zelo je važno, da razporeditev obrokov hrane zadovoljuje človeka v vseh fazah dela. Pri nas je na žalost, še mnogo zastarelih navad, da mnogi delavci prihajajo na delo tešč ali popijejo kozarček žganja, največ pa pijejo čaj ali črno kavo z malo sladkorja. Ta navada je zelo škodljiva, ker je delovni učinek do prve malice v podjetju slab: občutek lakote ni samo občutek praznega želodca, temveč tudi znak zmanjšane količine sladkorja v krvi, kar močno deluje na mišično slabost pri fizičnih delavcih in na nezmožnost koncentracije pri intelektualnih delavcih. Ko se zmanjša sladkor v krvi, se javlja občutek lakote, kadar pa je zmanjšanje sladkorja še večje, se javi pojačano znojenje, drgetanje in občutek nesigurnosti. Ti pojavi so dobro poznani športnikom in planincem. Oni v takih krizah vzamejo čokolado, sladkor ali kruh in občutek slabosti se izgubi. Rani zajtrk, kakršen je pri nas običajen, ni dovolj močan, da bi preprečil pojav lakote in njenih posledic. To se najbolj občuti 1—2 uri pred odmorom. Najbolj so temu izpostavljeni delavci, ki sploh zjutraj ne jedo. Mnogi poizkusi v raznih tovarnah so pokazali, da kadar delavci vzamejo pravilni zajtrk, ustvarijo večjo proizvodnjo nego takrat, ko zjutraj ne jedo. To velja na splošno tudi za vse ostale obroke, za časa dela.
Če vzamemo proizvodnost kot indeks pravilne orehrane, opazimo, da kadar polagoma zmanjšujemo energetske vrednosti dnevnih obrokov, ostane proizvodnjo samo kratek čas na isti višini, dokler organizem ne potroši lastne rezerve. Potem pa ne samo, da se zmanjšuje proizvodnja, temveč je tudi vedno več škartirane robe, ker dela delavec vedno manj pozorno in koncentrirano, število poškodb naraste. Zato je nujno, da se brigamo o prehrani našega delavca, da bi v njej dobil njegov organizem vse potrebne sestavine v dovolj velikih količinah.
Ko so merili produktivnost dela neposredno po glavnih obrokih hrane, se je opazilo, da takrat produktivnost trenutno pada in pride na normalno višino šele po 20—30 minutah dela. Zato se priporoča, da vzame delavec polni obrok hrane pred delom, zjutraj, z delom pa začne, ko pride sladkor v krvi že na normalo. Ker veliko število naših ljudi ni navajeno na močni zgodnji obrok prehrane, bi bilo potrebno, da se delo začne nekoliko kasneje, kar pa na žalost ni izvedljivo, če upoštevamo še mnoge naše delavce, ki se vozijo daleč v službo in morajo zelo zgodaj vstajati, nam postane razumljivo, da jim močni zajtrk ob 5. uri zjutraj res ne prija ter odidejo na delo tešč.
Dopolnilni obrok v tovarnah ima izredno velik pomen v prehrani delovnih ljudi, toda ponekod mu še ne polagajo tiste važnosti, ki jo zasluži. V večini primerov je tak obrok preveč enoličen in vsebuje premalo živalskih beljakovin. Zato je nujno sestavljanje teh jedilnikov v povezavi z zdravstveno službo. Ponekod tudi relativno visoka cena moti delavca, odmor mu onemogoča, da bi se redno hranil. Dopolnilni obrok mora torej biti sestavljen strokovno, treba se je izogibati enoličnostim, vsebovati mora energetske in zaščitne hranilne snovi, po ceni pa dostopen vsakemu delavcu.
1	2	3	■t	$	6	L		7	S	9	10	11	12
13						19		tì					
16					a	17	18				K	19	
20				m	21					K	22		
23			sa	%					m	25			
26		m	27					1	28				
	29	31)					m	31					
		32				K	33					39	L
35	36				K	37					SS	36	39
90				m						ss	92		
93			m	hh					SS	95			
^6		K	hi					ss					
99		50				r	51	52					
53							"1	59					
Naša hčerka
(Nadaljevanje s 5. strani)
Včasih še tako skrbni mamici ne uspe v tem razdobju ustvariti topel in zaupljiv odnos s svojo hčerko, ko bi morali biti v tem času največji prijateljici. Če tega zaupanja ni, se deklice sramujejo povedati doma, da je kaj nepravilnega z nihovo menstruacijo. Velike izgube krvi privedejo taka dekleta v slabokrvnost in zmanjšajo odpornost organizma. V tem primeru se je nujno treba obrniti na zdravnika.
Ali lahko uravnavamo proces spolnega zorenja? Do neke mere lahko. Ta razvoj je počasnejši pri deklicah, ki so večkrat bolovale, ali se mnogo ukvarjale z gimnastiko, ter tudi pri tistih, ki so malo bivale na svežem zraku. Taka dekleta lahko dobijo menstruacijo mnogo kasneje kot se to običajno
dogaja t. j. šele s 16 ali Tl letom. Zdravniki pri pregledu najdejo nerazvite spolne organe. Vse to torej pomeni da je deklici, kot bodoči materi potreben pravilen način življenja, zmanjšana fizična obremenitev in šport v zmerni obliki.
Enako morajo starši misliti, da dekle čuvajo pred zgodnjo spolno radovednostjo. Delovanje živčnega in endokrinega sistema sta namreč tesno povezana. Zato prezgodnji seksualni interesi lahko prehitevajo spolno dozorevanje, kar pa ni zaželjeno. S prihodom spolne dozoritve namreč rast in splošen razvoj deklice ne tečeta več tako intenzivno.
Na razvoj deklice vplivajo tudi prilike v družini, moralna atmosfera. Če v družini raste deklica, je to ponos in radost, pa tudi zelo velika odgovornost družine.
llfillllllllllllllll!l!lllllllllllllltllll|||||||||||||||||lll!lllllllllllllllllllllllllllll!Hlillllllllllllllllllllllllimilltllllllil!
6.nagradna križanka
Vodoravno: 1. del kuhinjske posode, 7. čisto premoženje, 13. ilustriran kmečki koledar z vremenskimi napovedmi, 15. karakterna francoska filmska igralka (Jeanne, »Jules in Jim«), 16. ozek borilni meč, 17. presihajoče jezero na severnem robu afriške puščave Kalahari, 19. začetnici slovenskega dramskega in filmskega igralca (»Ne joči, Peter«), 20. otok iz koral, 21. naslov pesnitve ruskega romantičnega pesnika Mi-haila Lermontova, 22. orjaški sesalec, ki živi v vodi, 23. izvor, 24. industrijsko mesto na japonskem otoku Honšu, nekdanja prestolnica države, 25. afriška država z glavnim mestom Bamako, 26. kemični znak za prvino aktinij, 27. vladar Primorske Hrvatske, ki se je boril s Franki proti Ljudevitu Posavskemu, 28. rimski politik, ki ga omenja Prešeren v svoji pesmi (Marcus Porcius Uticensis), 29. izvoljenka kralja Matjaža, 31. angleška filmska igralka (Deborah), 32. ime ameriškega filmskega režiserja Premingerja, 33. prikazovanje, 35. skupina celic v telesu, 37. tanka kožica, 38. začetnici srbskega jezikovnega reformatorja (»piši, kakor govoriš«), 40. italijanska denarna enota, 4L pijača, ki jo daje krava, 42. katran, 43. naživ, 44. koristna domača žival, 45. teža ovojnine, 46. kratica za »vojni odsek«, 47. izdelek predilnice, 48. nemški pesnik, predstavnik mlajše romantike (Ludwig Achim von; iz istih črk kot MIRAN), 49. starodavni grad na Kreti, kjer je dal kralj Minos zgraditi slavni labirint, 51. dokument,
53.	pretekli čas, ki izraža preteklo déjanje brez označitve trajanja,
54.	planšar, ovčar.
Navpično: 1. premirje, pomiritev, 2. skrajšana beseda, 3. glinaste snovi, ki so zlepljene s kalci-
jevim karbonatom, 4. krajše ime za etilen, 5. hiter tek, 6. začetnici tragične Tolstojeve junakinje, 7. grenka alkoholna pijača italijanskega izvora, 8. trgovski pomočnik, 9. števnik, 10. kartica za »id est« (pomeni: to je), 11. listič, ki vabi na prireditev, 12. znamka angleških avtomobilov, 14. mesto ob jadranski obali Italije, ki je poleti s trajektom povezano z Zadrom, 18. žensko ime, 21. ime mladega slovenskega filmskega igralca Bogataja, 22. domače žensko ime (Katarina), 24. bančni račun, 25. zahodnonemška denarna enota, 27. deblo, veja, bilka, 28. odlični kenijski tekač, olimpijski zmagovalec na 1500 m in drugi na 5000 m iz Mexica (Kipčonge), 30. francoska reka, ki se pri Saint — Nazaireu izliva v Atlantski ocean, 31. premogovnik lignita v bližini Tuzle, 33. telovadni element, 34. divja žival, 35. elektronka, v kateri tli plin, 36. značilno japonsko oblačilo, 37. lunina faza, 39. prodajalec drobnarije, 41. žabja jajčeca, 42. izvleček iz čreslovine, strojilo v usnjarski industriji, 44. tek čez dm in stm, 45. vinorodna rastlina, 47. grška črka, 48. nemški meščanski filozof (Georg), 50. oranje, 52. kratica za »izvršni svet«.
Izžrebani so bili:
15.— FRANC BOGATAJ, uprava 12,— ANTON FABJAN, tkalnica II
10,- MARIJA VELIKANJE, ple-
menitilnica I
10.— MARIJA KRALJ, predilnica II
9.— JOŽE DOLŽAN, vzdrževalni obrat
8,- WALTER FAJFAR, uprava