PnStntna plačana ▼ gnfamtiil. Leto XVI., štev. 127 Ljubljana, nedelja l. junija 1935 Cena t Din upravmatvo: Ljubljana. Kn&fljeva ulica 6. — Telefon ftt. 5123. 8124. 8125, 8120. Lnaeratni oddelek: LJubljana Bel en* burgova UL 3. — Tet 8492, 24B2. Podružnica Maribor: Gosposka 6t. 11. — Telefon ftt 246&. Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt. 2. — Telefon ftt. 19a Računi pri poŠt. ček. ta vodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 7S-1S0, Wlen ftt. lOft.241. M&ročnina cnaSa mesečno Oln to.— Sa Inozemstvo Din 40.— (Jrednifttvo: LJubljana. Knafljeva ulica 6. Telefon 8122. 3123. 3124, 3126, 3126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon §t_ J440. Celje, StroBsmayerjeva ulica fttev. L Telefon ftt. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL Potrebne ugotovitve Na predvčerajšnji konferenci senatorjev in poslancev iz dravske banovine je narodni poslanec g. dr. Lovrenčič interpeliral tudi zaradi pisanja lista, ki mu javnost pripisuje nekak poloficiozen značaj. Rekel je, da on sicer ni organiziran v JNS, da pa se mu sistematični napadi proti tej stranki vendar zdijo splošni stvari škodljivi, a nikomur koristni. Minister g. dr. Marušič in ban dr. Puc sta odklonila odgovornost in obžalovala te nevšečnosti, češ, da se mora ta nepotrebna kampanja zavreti. Minister dr. Marušič je porabil to priliko, da je priznal važnost organizacije JNS, katere edinice bi po njegovem mnenju imele biti kadri pristašev politike gospodarske in socialne obnove. Po teh izjavah se torej zdi, da je sistematična, naivno demagoška in otroško zlobna, poleg vsega pa še popolno neznanje političnih razmer in ustavnih faktov razodevajoča kampanja le privatna zabava redakcije prizadetega lista in bi mogli torej s pomilovalnim nasmehom preko nje. Ako kljub temu iz-pregovorimo o tem predmetu nekaj besed, storimo to zato, ker je od časa do časa vendarle potrebno ugotoviti izvest-na dejstva, na katera se v metežu dnevnih dogodkov često pozablja. JNS je poleg kasnejše, v stvari disidentske Narodne stranke, edina zakonito priznana politična organizacija našega naroda. Vsaka druga politična akcija, ki bi se nameravala, bi si morala torej šele ustvariti po zakonu predpisane, precej težke organizacijske pogoje, da bi smela sploh delovati Notorično je, na kako pobudo in v kako svrho je bila JNS ustanovljena: da nosi program 6. januarja med ljudstvom in da avtoritarnemu režimu, ki je sprejet tudi v novo ustavo, nudi potrebni organizirani oslon. Govoriti o tem, da je JNS imela kdaj-koli državno moč v svojih rokah, je povsem pogrešno. Taka trditev sloni na povsem napačnem naziranju, da je Jugoslavija država parlamentarnega sistema. V parlamentarnih državah večinska stranka postavlja vlade in je za nje odgovorna. V naši državi je parlament brez vpliva na sestavo vlade in ministri po naši ustavi parlamentu sploh niso odgovorni. Kdor le primitivno pozna naš najnovejši razvoj, ve, da so vlade, ki so prihajale v zadnjih letih na upravo države, imele in to dostikrat v najvažnejših resorih — ministre, ki niso bili iz vrst JNS, in ve tudi to, da je Narodna skupščina ponovno izglasovala odredbe, M jih po svoji večini ni odobravala, ker mora svojo zakonodajno oblast sicer ne formalno, pač pa dejansko deliti z vlado, ki je neodvisna od zaupanja ali nezaupanja poslancev in senatorjev. O1 bivšem finančnem ministru g. dr. Djordjeviču, ki je bil pravi gospodar finančne politike v vseh režimih, ki jih je JNS podpirala, se da reči marsikaj. Ali eno gotovo ne, da bi ga bi mogel katerikoli poslanec, ali pa cela JNS odstraniti z njegovega položaja. Nihče od članov prejšnje vlade pa po svojem odhodu iz kabineta zlasti pri nas v Sloveniji ni bil toliko napadan, kakor bivši finančni minister. Mi se tej pcpularni kampanji nismo pridružili. Ne zato, ker se morda poslanci in senatorji iz dravske banovine čutijo krive, temveč zato, ker smo protivniki cenene demagogije. Pri tem smo prepričani, da so bili ne le mnogi ukrepi, ampak tudi mnoge smernice njegove finančne politike na škodo zdravemu razvoju javnega in zasebnega gospodarstva v državi in posebej še v Sloveniji. Dali smo temu prepričanju izraza takrat, ko je g. dr. Djordjevič bil na oblasti in to do skrajnih mej možnosti, ki so v današnjih prilikah dane. Menda ni dnevnika v Jugoslaviji, ki bi v zadnjih treh letih bil prinesel toliko pozitivne kritike o državni finančni politiki, kakor »Jutro«. Velik del slovenskih poslancev v prejšnji Narodni skupščini pa je bil z g. Djordjevicem v skoro neprestani borbi, v kateri so bila dosežena mnoga omiljenja, preprečen marsikak nameravan ukrep in tu in tam dosežene tudi pozitivno ugodne odredbe, v kateri se je pa naravno g. Djordjevič pokazal močnejšega. Poznavalcem razmer zlasti tudi ni neznano, da je baš tisti slovenski politik, kateremu bi radi naprtili sedaj odgovornost tudi za g. Djordjeviča, prišel s tedanjim finančnim ministrom v vladi v težke konflikte, ki so dobili celo osebni začaj, dočim so gospodje, ki se nahajajo danes med formalnimi lastniki »Glasa Naroda«, bili Dri mnogi težki diskusiji v krogu slovenskih poslancev pravi zagovorniki Djordjevičeve politike. In g. Djordjevič tudi ni bil nehvaležen. Ko je izkrcal iz Narodne banke moža, ki je tam včasi malo ostro povedal svoje mnenje o politiki finančnega ministra, ie izforsiral izvolitev naslednika po želji tistih, v katerih imenu se danes drugim očita, da so čuvali »grobni mir in niso vstali ne s peresom ne z besedo proti nesrečni finančni politiki dr. Djordievica«. Podobna demagogija se sedaj uganja tudi s kmečko zaščito. Treba je samo odpreti zapisnike skupščinskih sej in beležke s sestankov poslancev in senatorjev iz dravske banovine, pa se vidi, da se danes siplje ogenj in žveplo proti Koncentracija v Franciji Bouissonova vlada se bo že v torek predstavila parlamentu in bo zahtevala izredna pooblastila — Težko nalogo, da uredi državne finance, je prevzel Caillaux Pariz, 1. junija p. Dosedanjemu predsedniku francoske poslanske zbornice Fernandu Bouissonu se je v teku noči vendarle posrečilo, da je sestavil novo vlado, kar pa se ni zgodilo brez težkoč in napornih posvetovanj, preden je dobil od neobičajno velikega števila parlamentarnih frakcij zagotovilo, da ga bodo podpirale pri njegovem delu za saniranje francoskih financ. Že ob 1.20 ponoči je bila objavljena lista nove vlade, ki pa se je tekom današnjega dne še nekoliko izpremenila. Tako je prvotno za ministra brez portfelja določeni znani radikalni senator in predsednik finančnega odbora v senatu, Caillaux, prevzel namesto Palnada finančno ministrstvo, ,Tacquier pa je namesto Roya prevzel ministrstvo za kmetijstvo. Končna sestava Bouissonove vlade je torej naslednja • predsednik vlade in notranji minister Fernand Bouisson; ministri brez porteflja: Edouard H e r-r i o t (rad. soc.), Louis Marin in maršal P e t a i n; zunanji minister Pierre Laval, senator (neodvisen); Pravosodni minister Georges P e r -not (Marinova skupina); vojni minister general M a u r i n; minister za trgovino Bertrand (rad. soc.); mornariški minister Frangois P i p f ^ i (republikanska levica); letalski minister general D e n a i n; trgovinski minister Laurent-Ey-n a c (radikalna levica) ; finančni minister Caillaux (rad. senator); prosvetni minister Mario R o u s t a n (rad. senator) ; gradbeni minister Pa ga n on (rad. soc.) ; kolonialni minister Louis R o 11 i n (republikanski eentrum, Tardieujeva skupina) ; delovni minister Frossard (soc.); pokojninski minister P e r f e t i (rad. soc.); kmetijski minister Jacquier (rad. soc.); minister za narodno zdravje Ernest Lafon (neosocialist); minister za pošto in brzojav Georges Mandel (neodvisen); državni podtajnik pri predsedstvu vlade in v notranjem ministrstvu C a t a 1 a (rad. levica). V novi vladi so kakor v Flandinovem kabinetu zastopniki vseh parlamentarnih skupin razen socialistov in komunistov. Gre torej za koncentracijo strank na najširši podlagi, ki se je skristalizirala po pariških nemirih 6. februarja. Vse frakcije, ki so zastopane v vladi, so vnaprej obljubile, da bodo dale novi vladi izredna pooblastila za sanacijo vladnih financ in za obnovo gospodarstva, ki jih je zbornica 24 ur poprej odrekla Flandinovi vladi. Pred sestavo nove Malypetrove vlade Pogajanja so tik pred zaključitvijo — Nemški krščanski socialci odklanjalo sodelovanje Praga, 1. junija, č. Pogajanja za sestavo nove vlade so tik pred zaključitvijo. Ob 10. dopoldne se je designirani ministrski predsednik Malypetr sestal z voditeljem nemške krščansko - socialne stranke, senatorjem prof. dr. Hilgenreinerjem, ki pa mu je v imenu svoje stranke sporočil, da ne želi sodelovati z vlado na podlagi postavljenih predlogov. Malypetr se je nato sestal z zastopnikom slovaške ljudske stranke dr. Tifom. Pogajanja s Slovaki še trajajo. Vse pa kaže, da se slovaška stranka ne bo takoj pridružila vladni koaliciji, da pa bo v parlamentu zavzeia le napol opozicijsko stališče. Po posredovanju predsednika češke ljudske stranke se bodo pogajanja nadaljevala in je pričakovati, da bo jeseni dosežen sporazum, po katerem bodo zastopniki Slovakov vstopili v vlado. Nova vlada bo v parlamentu razpolagala s 166 poslanci in z večino 32 glasov, v senatu pa s 84 senatorji, odnosno 14 glasovi večine. V vladi sami ni pričakovati mnogo izprememb. Zamisel, da bi se kakemu generalu prepustilo ministrstvo za narodno obrambo, je opuščena. V vlado tudi ne bodo pozvani nikaki novi strokovnjaki, pač pa bosta ohranila svoji funkciji dosedanji prosvetni minister Kramar in finančni minister Trapi. Sporno je še, kdo bo prevzel notranje ministrstvo. V vladi bosta bržkone le dva nova ministra, in sicer zastopnik obrtniške stranke kot minister za trgovino in zastopnik nemških socialnih demokratov kot minister za socialno politiko. Dosedanji minister za socialno politiko dr. Meissner bo iz vlade izstopil. Strahote potresa v Beiudžistanu Iz razpokane zemlje bruha voda, ki povzroča nova pustošenja — Mesto Guetta v plamenih London, 1. junija, g. Oblasti so proglasile nad vsem potresnim ozemljem v Beiudžistanu obsedno stanje, da preprečijo plenitve. V nekaterih krajih 6e je po strašnih posledicah potresa pojavila še nova strahota. Ia mnogih razpok, ki so nastale po potresu, ie začela kar v potokih bruhati na dan voda, ki povzroča nova opustošenja. Po oficielnih vesteh je potres v Quetti zahteval tud: 200 smrtnih žrtev med Analefc Potres je v Beiudžistanu zahteval okoli 80.000 žrtev, med njimi 20.000 smrtnih. Glavni del mesta Quette je še sedaj v plamenih, pod ruševinami pa je na tisoče mrtvecev in ranjenih, ki jih še niso mogli od-kopati. Trupla zažigajo v množicah, da bi preprečili nalezljire bolezni. Glavni potres- ni sunek, ki je zahteval skoraj vse žrtve, je trajal samo kratke tri minute, za njim pa je bila še cela vrsta šibkejših od 3. zjutraj do 2. popoldne. Število žrtev je zato tako veliko, ker je potres presenetil prebivalce v spanju in so jih po večini zasule razvaline podirajočih ee stavb. Med drugim je potres tudi popolnoma porušil bolnico v Quetti, v kateri je bilo ob času katastrofe okoli 800 bolnikov, izmed katerih je bilo 200 ubitih. Angleško letalsko ministrstvo objavlja, da je bik> med potresom v Quetti ubitih 34 pilotov in 12 drugih uslužbencev angleškega vojnega letalstva. Ministrstvo za Indijo je prejelo poročilo, da je v tem mestu med potresom ubilo vse osobje državne policije. Po izglasovanju pooblastil počitnice Ob 11. dopoldne je Bouisson predstavil člane svoje vlade predsedniku republike Leforunu, v torek dopoldne pa se bo vlada predstavila parlamentu. Ob tej priliki bo Bouisson prečital v parlamentu deklaracijo nove vlade, zatem pa bo zahteval, naj parlament sprejme zakonski predlog o izrednih pooblastilih za finančne in gospodarske ukrepe, ki ga je predložila že Flandinova vlada. Bouisson je mnenja, da so imele o tem zakonskem predlogu v poslanski zbornici pretekle dni vse stranke dovolj prilike, da so pojasnile svoje stališče, zaradi česar nima nobenega smisla obnavljati debato. Po izglasovanju pooblastil pojde parlament po vsej priliki že 9. junija na počitnice do konca oktobra, ko bodo potekla pooblastila, dovoljena vladi. Večina v parlamentu zagotovljen? V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo imela Bouissonova vlada brez dvoma v parlamentu ogromno večino. Sodelovanje Herriota, Louisa Marina, maršala Petaina in Lavala je dalje jamstvo za kontinuiteto v francoski zunanji in notranji politiki. Kot šef radikalnih socialistov daje Herriot Bouis-sonovi vladi polno avtoriteto v parlamentu. Isto velja za Louisa Marina, vodjo republikanske zveze najmočnejše desničarske skupine, maršal Petain pa nudi jamstvo v pogledu narodne obrambe. Bouissonova osebnost, kakor tudi sodelovanje avtoritativnih ljudi ter šefov najmočnejših parlamentarnih skupin predstavljajo jamstvo, da bo mogla Francija v sedanjih težkih časih obvarovati svoj prestiž v svetu in da bo dala svoji zunanji in notranji politiki novih pobud za ureditev razmer doma in v korist politike mednarodnega miru ter varnosti, Caillaux proti devalvaciji franka Novi finančni minister Caillaux je imel že v teku današnjega dne posvetovanja z bivšim finančnim ministrom Germain-Martinom. Izjavil je novinarjem, da hoče z energičnimi ukrepi zaščititi frank in započeti odločno borbo proti vsaki brezvestni skepulaciji, ki ruši frank z devizami, kakor tudi proti vsem, '•d delajo za devalvacijo. (Jgoden sprejem v Franciji Pariz, 1. junija, b. Prvi komentarji v parlamentarnih krogih so za Bouissonovo vlado zelo ugodni. Splošno prevladuje na-ziranje, da bo vlada takoj dobila od zbornice pooblastila, ki jih je v četrtek zahteval Flandin. Nova vlada bo izvedla svoje načrte kar moči naglo in odločno potom uredb. Vladni načrti obstojajo pred vsem v tem, da takoj preprečijo nadaljnjo špekulacijo, da zaščitijo valuto in pospešijo vse potrebne zakonske ukrepe za ozdravljenje državnih financ in obnovo narodnega gospodarstva. Današnji »Petit Journal« pravi med drugim, da je zdaj konec panike, ki je nastala v poslovnih krogih. Državni papirji so ponovno poskočili. Finančni minister Caillaux je izjavil, da bo ostal na novem ministrskem položaju vse dotlej, dokler bo potrebno, da se popravi finančno stanje države. Mogoče bo zadoščalo tri tedne, je rekel, vsekakor pa sem odločen nasprotnik vsakega razvrednotenja franka in pristaš ohranitve sedanjega stanja naše valute. Roosevelt za izpremembo ameriške ustave Ameriški narod se bo moral odločiti, ali ima zvezna vlada pravico nadzirati gospodarske in socialne razmere ali ne O zvezni ustavi pravijo, da so njene določbe za sedanjo dobo preokorne. Washington, 1. junija. A'A. Predsednik Roosevelt je sporočil, da priznava sklep vrhovnega sodišča. Obenem je pripomnil, da se s tem odpira ustavna kriza in da bo moral ameriški narod izbirati med ohranitvijo sedanje ustave, ki ni sodobna niti glede na gospodarsko niti socialno zakonodajo, ter med izpremembo ustave v okviru, ki ga dopušča sedanja zakonodaja. Zedinjene države so edina država na svetu, kjer zvezna vlada nima pravice nadzirati gospodarskih in socialnih razmer v narodnem življenju. Narod se bo moral odločiti, ali ostanejo dalje takšne razmere ali pa naj dobi zvezna vlada pravico do omenjenega nadzorstva. Sklep vrhovnega sodišča je prav dobro došel, ker je postavil to vprašanje v ospredje. Razlaga vrhovnega sodišča o trgovinski izmenjavi blaga med državami sega nazaj v dobo iz 1. 1789, ko so ves promet opravljale še konjske vprege. Roosevelt je naposled izjavil, da bo prihodnji teden pričel akcijo za odpravo slabih posledic sklepa vrhovnega sodišča. V torek bo predložil kongresu med drugim zakon o pobijanju deflacijske tendence, ki se kaže pri nekaterih velikih ameriških industrijah, odkar je izšel sklep vrhovnega sodišča. Zahteva liberalcev po reviziji ustave VVashington, 1. junija, d. Včeraj je prišlo do važnega dogodka, ki more imeti dale-kosežne posledice za ameriško ustavo. Večja skupina liberalnih članov reprezentančne zbornice je objavila izjavo, v kateri pozivajo predsednika Zedinjenih držav, naj skliče konvent, ki bo revidiral ameriško zvezno ustavo glede na potrebe sedanjosti. Vzrok tega nastopa liberalnih poslancev je ogorčenje, ki ga je izzvala razsodba vrhovnega sodišča med njihovimi pristaši po vseh Zedinjenih državah kmečka zaščiti ravno od onih gospodov, ki so tako urejeno kmetsko zaščito slikali kot dobro, če ne kot vzorno rešitev. Ako se očita nekaterim bivšim poslancem grda demagogija, češ, da so zahtevali brisanje kmečkih dolgov, je to, kar se slovenskih poslancev tiče, prosta laž. Res so bili med njimi taki, ki so zastopali tezo redukcije dolgov, torej eno izmed alternativ, ki jih je v svojem nedavnem ekspozeju postavil tudi današnji kmetijski minister g. dr. Jankovi c. Vprašanje našega denarništva je težko podrobno obravnavati v javni razpravi; i s strani interesiranih zavodov i s strani oblasti se je ta diskusija vedno odklanjala, ker bi mogla povzročiti le še večjo škodo. Ne vemo, če je ta utemeljitev povsem pravilna. Marsikaj ba se bilo morda drugače in bolje obrnilo, da se je pravočasno s prstom pokazalo ne le na nedostatke sistematičnega dela za ozdravljenje kreditnega gospodarstva, temveč tudi na težke pogreške v organizaciji ia y poslovanju prizadetih za- vodov. Treba je pa vendarle ugotoviti, da je od vsega početka ravno delo slovenskih ljudi v -,ladi in v skupščini šlo za tem, da se ustvari možnost sistematične akcije za gospodarsko obnovo. Ni krivda poslancev JNS, da ni bil izvršen zakon o gospodarskem svetu in da je do danes ostala le črka na papirju zamisel, ki jo je izvedel slovenski človek. Da se je končno ustanovila posebna komisija, ki je vsaj glede denarnih zavodov mogla razčistiti situacijo in je s tem ustvarila pogoje za sanacijo našega denarništva, je zasluga baš tistih ljudi, proti katerim valijo kamenje ne-znalci in politični falzifikatorji. A spominjamo se, da je baš proti naporom, ki so se delali v tej smeri, padel iz krogov, ki so jako blizu današnjim objoko-valcem zamujenih prilik očitek »ban-kokratske službe« in reševania faliranih bank. Naš namen ni, da s temi ugotovitvama polemiziramo proti komurkoli, ako-ravno smo vsak hip pripravljeni iz ogromnega materiala, ki nam je na razpolago, dokumentarično dokazati, kako lažniva in nezrela so podtikanja na račun težkega in odgovornosti polnega dela, ki so ga vršili senatorji in poslanci v bivšem Narodnem predstavništvu, dela, katerega se nimajo razloga sramovati, četudi je v mnogočem ostalo brezuspešno. Mi iskreno želimo, da bi imeli več sreče vsaj novi poslanci, ki prinašajo nesporno istotako mnogo dobre volje v svoje parlamentarne dolžnosti. Tisti pa, ki sedaj pišejo, kako slaba je bila JNS in njeno zastopstvo v Narodni skupščini, in napovedujejo, kako odlični bodo uspehi nove slovenske delegacije, niso pravi prijatelji naših mladih narodnih očetov, ker nič ni v politiki opas-neje, nego napovedovati uspehe, ki niso odvisna od dobre volje in želje posameznikov, nego od neznansko kompliciranega mehanizma gospodarskega in socialnega življenja celokupnega naroda in njegovega odraza v razvoju politične situacije. Nevarnost splošne stavke VVashington, 1. junija d. Roosevelt je imel včeraj v Beli hiši več razgovorov z voditelji industrije in skuša baje najti novo obliko za obnovo gospodarstva, 6 katero bi se rešila vsaj glavna načela njegovega obnovitvenega načrta. Po novi formuli naj bi se omogočilo prostovoljno članstvo pri Mri ker prisiljena uporaba obnovitvenega zakona, ki jo je vrhovno razsodišče označilo kot protiustarvno, ni več mogoča. Pri razgovorih, ki jih je imel Roosevelt s 75 zastopniki političnih strank ter gospodarstva, so se pojavila najibolj nasprotna naziranja. Mmogi so priporočali popolno opustitev sistema Nire in so odklanjali celo vsako uporabljanje tega imena pri izvajanju nadaljnjih gospodarskih načrtov češ, da je tako diskreditirano, da se ne more več z njim stopiti pTed ameriško prebivalstvo. Pristaši Nire so nasprotno priporočali novo zakonodajo in nadaljnje izvajanje prisilnih določb, kar pa bi vsekakor izzvalo nevarnost odkritega spora med eksekutivo in najvišjim ameriškim sodiščem, ki uživa še vedno velik ugled. Povsod je prišlo do znižanja mezd pa tuidi do podaljšanja delovnega časa, kar je izvalo med delavstvom velikansko ogorčenje. Posebno nevaren je položaj v Kaliforniji, kjer grozi splošna stavka vsega pristaniškega delavstva, ki bi se mogla raztegniti na vsa pristanišča ob Pacifiku. V San Franciscu je bilo zborovanje delavskih zaupnikov, ki so se izrekli za proglasitev splošne stavke. Delavstvo je odiloče-no, da izvede stavko do konca. Računajo, d .a bo splošna 6tavka pristaniških delavcev izbruhnila že v prihodnjih urah. Spričo velike nevarnosti razširjenja stavke na ostale pokrajine je odpotoval razsodnik za delovne pogodbe v Washingtonu, Do-nahne, z letalom v San Francisoo, da bi posredoval. Washington. 1. junija, g. Začetek že pred dnevi napovedane stavke v ameriških premogovnikih je bil določen za 17. junija. Ta stavka bo prizadela 400.000 rudarjev. Sklep je treba smatrati kot neposredno posledico razsodbe vrhovnega zveznega sodišča glede nezakonitosti Nira. Iz državne službe Beograd, 1. junija p. V 5. položajno skupino so napredovali sreski šolski nadzorniki Anton Arigler v Kamniku, Josip Vel-ner v Murski Soboti in Josip Korban v Gornjem gradu. Premeščen je za sodnika sreskega sodišča v Krškem dr. Stanislav Leskovic sodnik sreskega sodišča v Kragujevcu. Premeščen je za višjega kontrolorja k pošti v Rušah Fran žehelj. kontrolor pošte Mairibor I. za višjega kontrolorja pri pošti Maribor I Jerica Hinterlechner iz Ruš. za višjega kontrolorja pri pošti v Murski Sobot' Helena Dekleva. doslej pri pošti Maribor 2. Jutri se sestane nova Narodna skupščina že danes se zberejo vsi poslanci v Beogradu — Zakonski predpisi verifikaciji mandatov ter konstituiranju skupščine in senata Beograd, 1. junija, d. Narodna skupščina je zopet oživela. Vsak dan prihajajo novi poslanci in v klubskih sobah se že vršijo živahni razgovori. Popoldne se že vse dni sem pojavlja v dvorani za ministre predsednik vlade g. Jevtič, mnogo je videti tudi gg. ministre dr. Svetislava Popoviča, dr. Kojiča, Veljo Popoviča, dr. Auerja in druge, ki razpravljajo s poslanci o politični situaciji in o predstoječih skupščinskih poslih. Kar še ni poslancev v Beogradu, pridejo še tekom jutrišnjega dneva, ker so po zakonu dolžni biti v Beogradu že dan pred otvoritvijo, ki je, kakor znano, v ponedeljek. V poslopju Narodne skupščine se poslanci opozicije dosedaj še niso pojavili. Tem večja je radovednost ali bodo prisostvovali sejam. O tem bodo baje odločili jutri na konferenci v Zagrebu. Jutri dopoldne bo prvi sestanek poslancev, izvoljenih na Jevtičevi listi. Na sestanku bodo predvsem razpravljali o organizaciji poslanskega kluba vladine večine. Seje nove Narodne skupščine se otvo-rijo v ponedeljek. Zakon o poslovnem redu natančno predpisuje postopek. Poslanci se bodo zbrali ob 9. dopoldne ter bo seji predsedoval najstarejši izmed njih. Temu začasnemu predsedniku, ki mu pomagajo štirje mlajši od navzočih na njegov predlog izvoljeni poslanci kot tajniki, izročijo poslanci svoja pooblastila, ki so jih prejeli od glavnega volilnega odbora. S tem bo prva seja zaključena. Druga seja se bo vršila verjetno že v ponedeljek popoldne. Na tej seji izvolijo poslanci verifika-cijski odbor 21 članov, ki prevzame vse volilne spise ter takoj začne razpravo o pravilnosti volitev poslancev. Dokler razpravlja verifikacijski odbor, se plenarne skupščine ne vršijo. Najkasneje v 7 dneh mora verifikacijski odbor svoj posel izvršiti. Njegovo poročilo se natisne in razdeli poslancem najkasneje v treh nadaljnjih dneh. V roku 24 ur mora nato začasni predsednik sklicati plenarno sejo skupščine, ki takoj začne verifi-kacijsko debato. Tej razpravi predseduje predsednik verifikacijskega odbora. Razprava se vodi v dveh delih. Najprej je razprava o mandatih, o katerih je verifikacijski odbor sklenil, da so nesporni, debata sme trajati tu le en dan. Nato se vrši razprava o spodbijanih mandatih; debata traja največ pet dni. Ko so tako poslanska pooblastila pregledana, položijo poslanci, katerih mandati so bili potrjeni, prisego po čl. 59 ustave: da bodo čuvali nad vse narodno edinstvo, neodvisnost države in celotnost njenega ozemlja, da bodo čuvati ustavo in imeli pred očmi blaginjo naroda.« Po položeni prisegi poslancev, torej najkasneje po 17 dneh od dne prvega sestanka, se izvršijo volitve predsed-ništva, ki je sestavljeno iz predsednika, treh podpredsednikov in štirih tajnikov, že sedaj se delajo razne kombinacije, kdo bo predsednik nove skupščine. Poleg dosedanjega predsednika dr. Kuma-nudija se imenujejo imena ministrov Kojiča in čiriča, nadalje beograjskega posl. Ješe Protiča in bivšega ministra Žike Rafajlovica. Istočasno z Narodno skupščino se sestane v ponedeljek dopoldne senat. Tudi tam se bo najprvo izvršila verifikacija novih mandatov. Po senatskih volitvah, ki so bile 3. februarja, se namreč senat ni več sestal, ker je bila Narodna skupščina 6. februarja razpuščena, senat pa v času, ko Narodne skupščine ni, ne more zasedati. Mandati 3. februarja izvoljenih senatorjev so torej ostali neverl-ficirani in se bo verifikacija izvršila sedaj. Sporno je vprašanje, ali se :ma izvršiti tudi izvolitev novega predsedstva senata. Izgleda da bo obveljala teza, da senat voli novo predsedstvo samo ob pričetku vsakoletnega rednega zasedanja, to je 20. oktobra. Predsedstvo senata vorijo, kakor znano, sedaj predsednik dr. Ljuba Tomšič ter podpredsednika dr. Miroslav Ploj in dr. Uroš Krulj. o vi Incidenti v Abesiniji Zakaj Je bila odrejena mobilizacija treh novih italijanskih divizij za Vzhodno Afriko vsi italijanski listi, da je bila mobilizacija treh novih divizij, ki bodo še ta mesec odpotovale v vzhodno Afriko, nujno potrebna in da se mora Italija dobro pripraviti za borbo proti Abesincem ne glede na eventualno razsodbo abesinsko-italtiijanske arbitražne komisije. »Tribuna« celo pravi, da razsodba te komisije glede incidentov pri Ualualu, Afdubu in drugod nikakor ne bo ustavila nadaljnjih vojaških odredb italijanske vlade preti Abesiniji. Tudi Društvo narodov nima pravice govoriti o sankcijah, ki si jih bo Italija sama preskrbela in ki bodo napram abesinskemu barbarstvu še najbolj zalegle. Tuji listi lahko nadaljujejo po mili volji svojo kampanjo proti Italiji, fašistična Italija pa ne bo odnehala in se ne bo ozirala na njihove marnje. V enakem smislu so sestavljeni tudi komentarji listov »Giornale d' Italia«, »Popolo d' Italia«, »Coriere della Sera« in turinske »Stampe«. Rim, 1. junija. Italijanski listi so danes objavili uradna poročila iz Asmare o novih incidentih, ki so jih povzročili abesinski vojaki v svojem sovraštvu proti tujcem na iabesinskem ozemlju. Dne 12. t. m. so aretirali italijanskega poštnega kurirja in mu odvzeli pošto za italijanskega konzula. Pozneje so kurirja na izrecno zahtevo italijanskega poslanika v Addis Abebi izpustili, pisma in druge pošiljke pa pridržali. Slični incidenti so se pripetili baje že meseca marca, ko so napadli italijanskega poštnega kurirja pri Mudi Babu na poti med Aduo in Gondarom in meseca februarja, ko so ustavili neko karavano, ki je potovala iz italijanske Somalije v Magalo. Dne 18. maja je oddelek abesinskega vojaštva napadel češkoslovaškega mehanika Heliga in njegova dva sinova, ki so se vo-rili z motornim kolesom v Gebi. Vojaki so jih hudo poškodovali. Sklicujoč se na te incidente, poudarjaj« Turški znanji minister v Beogradu Beograd, 1. junija, p. Davi je prispel v Beograd s simplonskim orientnim ekspre-som turški zunanji minister Ruždi Aras, ki se vrača iz Ženeve v Ankaro. Na železniški postaji ga je sprejel pomočnik zunanjega ministra, ki je z njim konferiral pol ure, nakar je turški zunanji minister nadaljeval svojo pot. Sestanek gospodarskega sveta Male antante Beograd. 1. junija, p. Dne 17. t. m. se bo v Bukarešti sestal stalni gospodarski svet držav Male antante. Na tem slojem zasedanju bo razpravljal o raznih prometnih vprašanjih, predvsem pa o intenzivnejšem tovornem prometu med državami Male antante. General Goring na Korčuli Split, 1. junija, n. Včeraj se je mudil na Korčuli pruski ministrski predsednik general Goring, ki so mu dale naše oblasti na razpolago parnik »Bakar«, s katerim potuj? po naših vodah. Pri izkrcanju mu je priredilo občinstvo prisrčne ovacije. Pozdravili so ga zastopniki oblasti, društev in kor-poracij. Z njim se je pripeljal tudi minister Kerrl. Gostje so se z motornim čolnom odpeljali okrog Korčule, popoldne pa so prisostvovali na trgu »moreški«, ki si jo je Goring izrecno želel. Pozno zvečer je pruski ministrski predsednik odpotoval dalje. Otvoritev dijaškega stadiona v Zagrebu Zagreb, 1. junija, n. Popoldne je bilo slovesno otvorjeno veliko igrišče srednješolske mladine v Zagrebu poleg Sokolske-ga doma. Na igrišču se je zbralo ogromno število dijaštva iz vseh večjih krajev države. Mnogi dijaki in dijakinje so bili v narodnih nošah. Na igrišču so bili tudi trije prapori in- sicer eden modre barve s črko »Z« (Zagreb), drugi bele barve s črko »B« (Beograd) in tretji zelene barve s črkama »LJ« (Ljubljana). K otvoritvi so prišli ban savske banovine dr. Kostrenčič, zastopniki vojske, starešina zagrebške sokolske župe dr. Gavrančič, podstarešina prof. Debeljak, francoski konzul Garaut, predsednik jugoslov. profesorskega združenja Nedeljko Divac in drugi. V imenu kraljevega namestnika dr. Peroviča, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, je otvoril igrišče ban dr. Kostrenčič. Godba je nato intonirala državno himno. Sledile so burne manifestacije vse prisotne mladine. Ot> 17. so bile razne vaje in tekme. Kongres obrtniških zbornic Split, 1. junija, n. Danes se je pričel kongres obrtniških zbornic iz vse države, ki ga je otvoril predsednik splitske zbornice Petrovič. Tajnik ljubljanske zbornice za TOI dr. Josip Pretnar je poročal o poteku ljubljanske obrtniške konference, nato pa je podpredsednik ljubljanske •sbortnice Josip Rebek govoril o noveli zakona o neposrednih davkih. V imenu ljubljanske zbornice je predlasral: 1. Zgradbe malih obrnik^v naj se osvobodijo zgradarime enako kakor kmet-ski domovi. 2. Ustanovi naj se poseben od-b^r za ocenjevanje dohodkov posameznih obrtnikov. 3. Pridobnina za male obrtnike naj se določi pavšalno in le od primera do primera po svobodni oceni. Zastopniki zagrebške zbornice so ee protivili zlasti poslednjemu predlogu in zahtevali, naj se pri-dobnina določi brezpogojno in v vsakem primeru pavšalno. Za ljubljanski predlog_ so glasovali poleg predlagateljev beograjski delegati, vsi ostali pa so bili za stališče Zagrebčanov, da se namreč ljubljanski predlog odstavi z dnevnesra reda. Ljubljanski zastopniki so izjavili, da so bili poslani na koneres izreono s takim mandatom i.n da svoiega predloga ne morejo wmakn Pristna naravna čokolada brez primesi se imenuje MASLITA. Ona sestoji izključno le iz dozorelih in plemenitih kakaovih zrn ter iz kakaovega masla, to je rastlinske krvi in mozga. To je tisto, kar da MASLITI že v okusu njeno nezgrešljivo posebnost in ji omogoči, da Vaše občutke tako skoncen-trira, da se ji ves predaste. Ta naslada se ne da opisati, marveč samo doživeti. Poskusite jo en zavitek! MIRIM KRAIJICA ČOKOLADE »Nemoralni pornografski film« Pod tem naslovom naznanja naš kolega iz Kopitarjeve ulice, da se je pohujšal nad filmom, ki se je te dni v Ljubljani predvajal v kinu Matici. Film »Živele žene« ubija v narodu čut dostojnosti in krščanske morale in dela s tem roko v roki s komunizmom, pravi »Slovenec« in se pri tem dela, kakor da bi menil, da si je kmo Matica ekstra dal napraviti to »nemoralno pošast«. Predvsem bodi konstatirano, da prizori in slike v tem filmu niso prav nič bolj pohujšljivi, kakor n. pr. prizori na kopališčih ob naših rekah, ali na Bledu ali pa kje v Baški in Aleksandrovem — v krajih, kamor naš kolega tudi zahaja, pa še ni naznanil, da se pri tem pohujšuje. Drugič je treba že reči, da so film, ki se je predvajal v Matici, vrteli n. pr. tudi na vseh večjih filmskih odrih v katoliški Avstriji, da so ga gledali v Berlinu in Londonu, pa tudi v Rimu in drugod. Predvajan je bil pri nas v Beogradu in v Zagrebu, in to na osnovi izvršene cenzure, ki ga je odobrila, kakor so ga odobrile že poprej tudi cenzurne oblasti v Ameriki (film je ameriško delo), v Angliji in Avstriji, ki v moralnem pogledu, kakor je splošno znano, niso ravno preveč popustljive. Zato je bil gotovo razočaran in nezadovoljen, kdor si je šel film ogledat morda zaradi tega, da bi videl kaj »pohujšljivega«. Ne bi mogli ničesar reci, ako bi »Slovenec« postavil vprašanje okusa ali smotre-nosti in najbrž bi se tu našli na sorodnih tleh. Toda kaj je bilo treba vleči v to stvar praznik Vnebohoda in evharistični kongres, nam je res zagonetka. Seveda je tudi zveza z ZKD in njenim predsednikom za lase privlečena. ZKD je sicer interesira-na na event. dobičku kina Matice, ki spada med njene največje podpornike, toda niti ona niti njen predsednik nimata nobene zveze z vodstvom kina in torej tudi ne in-gerence na program. Naš vojni ataše v Sofiji Beograd. 1. junija, p. Za našega vojnega atašeja v Bolgariji je imenovan pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Dragoljub Mihajkmč. Jugoslavija in Poljska Novi poljski poslanik Dembicki o odnošajih med Jugoslavijo in Poljsko Beograd, 1. junija AA. Novi poljski poslanik g. Dembicki je priredil popoldne intimen sprejem zastopnikov prestolniške-ga tiska in podal pri tej priliki naslednjo izjavo za našo javnost: Prišel sem v Jugoslavijo v času, ko je moja domovina v največji žalosti zaradi smrti svojega velikega viteza, borca in duhovnega voditelja poljskega naroda, maršala Jo6ipa Pilsudskega. Kljub tej nenadomestljivi izgubi in globoki žalosti pa ni niti za en dan prenehalo delo našega naroda za ostvaritev velikih prizadevanj maršala Pilsudskega. Poljska vlada kor&-ka neomajno v smeri, ki jo je začrtal pokojnik v notranjem političnem življenju kakor za zunanjo politiko. Velika izguba, ki je zadela našo državo, je naletela na razumevanje vsega sveta in je smrt maršala Pilsudskega povzročila splošno žalost Tudi jugoslovenski narod in njegova vlada sta dala izraza temu svojemu čustvovanju in ee jima Poljska za to iskreno zahvaljuje. Jugoslavija je bolj kakor vsaka druga država razumela žalost in bolest Poljske, ker je sama nedavno na tako tragičen način izgubila svojega velikega voditelja in uedinitelja viteškega kralja Aleksandra L Srečen sem, da mi je izročeno zastopstvo moje domovine v državi, ki je že od nekdaj in tako tesno zvezana z nami s prijateljstvom, s podobno preteklostjo, z enakimi žrtvami in borbami za osvoboditev in samostojnost in s skupnim poreklom, Najini državi ne ločijo nobeni nasprotni interesi. Obratno, vse naj pospešuje in olajšuje odnošaje na političnem kakor na gospodarskem polju, prav tako pa tudi medsebojno spoznavanje naših kulturnih pridobitev. Poljska in Jugoslavija sta vsaka na svojem področju zainteresirani pri pravilni rešitvi vprašanj srednje Evrope, prav tako pa tudi pri razvoju in organizaciji miru. Zemljepisni položaj, gospodarske potrebe, enake težnje obeh narodov za plodno delo in mir nas bodo brez dvoma usmerile k istemu cilju, tako da se bomo našli skupaj pri delu za splošni blagor, za splošni evropski mir in za srečno bodočnost na osnovi pozitivnih in miroljubnih stremljenj. Celjski mestni svet Napeta in živahna seja — Finančno ministrstvo je znižalo občinske doklade — Zanimive interpelacije zakaj je izjavil, da se bo peljal po volitvah v Ljubljano, dal razpustiti mestni svet in sebe imenovati za komisarja. Vprašal ga je, zakaj je kot župan netočno informiral zastopnika oblasli in zakaj je s podpisom na volilnem letaku kot župan zlorabil svoj uradni položaj. ^ Končno je vprašal župana, kakšno satisfakcijo namerava dati mestnemu svetu. Ko se je še m. s. dr. Kalan oglasil k besedi, je izjavil župan g. Goričan, da ne bo dal odgovora in da sploh ne dopušča nadaljnje debate, kar je izzvalo med mestnimi svetniki veliko ogorčenje. Po daljšem prerekanju pa je g. župan končno zopet dal besedo m. s. Posavcu, ki je omenil, da je mestna koncesija za avtobusni promet na progi Celje—Logarska dolina potekla in da se državne železnice protivijo podaljšanju te koncesije. Na govornikov predlog je mestni svet soglasno sklenil pismeno naprositi vse ministre, zlasti tudi ministra g. dr. Marušiča za zadevno intervencijo, ker je omenjena avtobusna proga izredne važnosti za Celje in za razvoj tujskega prometa. M. s. dr. Kalan je sporočil, da je bil ze danes nameravan protestni shod proti mestnemu svetu, češ da je proti komasaciji mestne in okoliške občine. Ta trditev je ordinarna laž. Klub občinskih odbornikov je že zelo obširno razpravljal o komasaciji in klical župana na odgovor, ker je delal v tem vprašanju na lastno pest. Mestni svet ima stoodstotno voljo za izvedbo komasacije. O tem je govornik tudi obvestil g. bana dr. Puca, ki je izjavil, da se bo zavzel za zadevo. Nato je g. župan izjavil, da ni on uvedel omenjene akcije proti mestnemu svetu v zadevi komasacije. M. s. dr. Kalan mu je odgovoril, da je to resnica, da pa so v zvezi z omenjeno akcijo ljudje, ki so županu zelo blizu. Ker je ostalo zelo mnogo gradiva še nerešenega, se bo seja nadaljevala prihodnji teden. Celje, 1. junija. Mestni svet celjski je imel v petek redno sejo, ki je bila izjemoma zelo burna •itn se bo nadaljevala še prihodnji teden. Župan dr. Goričan se je v začetku seje spominjal umrlega zaslužnega celjskega podžupana veletrgovca g. Ivana Ravnikarja in umrlega bivšega občinskega odbornika, hotelirja g. Josipa žumra. Mestni svet je počastil spomin obeh pokojnikov s klici »Slava«! Nato je župan poročal, da je finančno ministrstvo odobrilo mestni proračun za 1. l»35-3'6 in da je pri tem znižalo občinsko do klado od 50 na 45 odst. Finančni referent m. s. dr. Vrečko je predlagal, da se dnevni red 6eje spremeni. Nabralo se je nam/reč ogromno gradiva, ker se seje ne vršijo redno. Lani je bilo samo 7 sej namestu 11, letos pa samo 3 namestu 5. Govornik je grajal, da g. župan ne sklicuje sej bolj pogosto in zahteval. naj bodo odslej seje redno vsak mesec. župan je odgovoril, da po statutu nI treba vsak mesec sklicati seje. M. s. Po-savec je omenil, da je bilo dovolj gradiva ^ a skreanje seje, da pa je župan izjavil, da so mestni svetniki taki, da bi jih bilo treba poslati v sanatoTij. M. s. dr. Kalan se je pridružil predlogu dr. Vrečka. Omenil je, da je dr. Goričan, ko še ni bil župan, smatral nekoč, ko prejšnji župan en mesec ni sklical 6eje, to za povod, da je predlagal takratnemu županu nezaupnico. Govornik že dolgo pogreša onih stikov, ki bi morali vladati med predsednikom občine in mestnim svetom. Te prakse mora biti konec. Sledilo je poročilo finančnega odbora. Finančni referent m. s. dr. Vrečko je z ogorčenjem ugotovil, da je bil soglasno sprejetemu mestnemu proračunu za leto 1$35-36. ko je bil poslan finančnemu mi-nstnstvu priložen tuda predlog mestnega računovodstva, katere postavke naj se črtajo Ministrstvo je črtalo proračun 70.000 Din za ureditev Vodnikove ulice in 80.000 D;n za gradnjo nove Celjske koče. Občinska doklada na vse drž. direktne doklade je znižana od 50 na 46 odstotkov, črtana je povrnitev nagrade veroučiteljem, ki jo je plačala mestna občina, in del prispevka za meščanske šole. Prispevek mestne elektrarne je povišan od 100.000 na 200.000 Din. Znižane ali čisto odpravljene so nekatere takse. Mestni 6vet je vzel rešitev finančnega ministrstva na znanje. Sklenjeno je bilo, naj prevzame prometno Vodnikovo ulico, ki veže dve banovinski cesti, v svojo upravo banovina. Mestna občina bo prispevala iz svojega fonda za regulacijo Savinje polovico t. j. 60.000 Din k 6troškom pripravljalnih del za regulacijo. Gradnja delavskega azila se odloži, dokler se ne uredi vprašanje bivšega Rebekovega, sedaj banovinskega posestva na Mariborski cesti, kjer naj bi se zgradil azil. Občina odstopil del stare gimnazije Muzejskemu društvu za muzej, sedanji prostori muzeja pa 6e je odstopilo Glasbeni Matici. Na prošnjo posestnikov stanovanjskih hišic splošne stanovanjske akcije pri Sp. La-novžu bo mestna občina posredovala pri prizadetih denarnih zavodih zaradi znižanja obrestne mere. Občina je pripravljena zamenjati svoje zemljišče pri bivši smodnišnici in stražnici na Golovcu (1580 kv. m.) z zemljiščem tovarne Westen na severni 6trani Tkalske ulice (2280 kv. m) pod pogojem, da ji ne bo treba ničesar doplačati. Znesek 12.000 Din, ki je bil določen za zgraditev zadnjega dela Trubarjeve uilice, se porabi za ka-traniziranje Vodnikove ulice, ki bo izvršeno letos. Na željo obrtništva bo občina odpustila svoje strokovne delavce (pleskarje, mi zarje, tesarje itd.) ter oddajala dela obrtnikom. Za gradnjo nove Celjske koče pod Tovstom je mestni svet za letos določil 130.000 Din. Nova koča bo stala na gornji strani kolovoza pri sedanji Celjski koči Ln bo imela prostora za 35 postelj. Sedanjo kočo bodo preuredili za goste, na Likovičevem posestvu pa bodo uredili otrošlko zavetišče. Pri slučajnostih je m. s. Po6avec predlagal, naj pregledovalca v kratkem pregledata stanje občinske blagajne, ker je treba ta pregled po zakonu izvršiti dvakrat na leto. M. s. Voglar je omenH, da je bil m. s. g. Ivan Prekoršek ponovno izvoljen za narodnega poslanca; omenil je njegove velike zasluge, predvsem, da je pripomogel k regulaciji Savinje. Mesto Celje je lahko srečno, da je bil g. Prekoršek zopet izvoljen za poslanca. Govornik je v imenu vseb mestnih svetnikov ob frenetičnem aplavzu čestital poslancu g. Prekoršku. M. s. Po6avec je vprašal župana, zakaj je maja pozval v svojo pisarno vse šefe magistralnih uradov rn jim izrazil željo, da bi volili ravno tega in tega kandidata za Narodno skupščino, čeprav sta bila na Jevtičevi listi dva, ter obenem namignil, da bodo po novem zakonu o mestih izvršene razne prevedbe. Vprašal je župana. Novi ban drinske banovine Beograd, 1. junija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestnikov, na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra zunanjih zadev, na podlagi čl. 86 ustave postavljen za bana drinske banovine pomočnik notranjega ministra Predrag Lukič. Prometni minister o pospeševanju turizma Beograd, 1. junija. AA. Glede na bližajočo se izletniško sezono je dal prometni minister g. inž. Dimitrij Vujič novinarjem izjavo, v kateri je med drugim rekel: Vsako leto se navadno začne izletniška sezona z novim poletnim voznim redom, ki je stopil letos v veljavo 15. maja. Vendar se letošnja prava sezona začenja še le sedaj, ker je danes stopil v veljavo veliki izletniški popust, ki sem ga odobril z namero, da dam impulza turistiki. Na turi-stiko polagamo velike nade, ker imamo nenavadno mnogo pogojev za to, da jo razvijemo v eno najmočnejših panog narodnega gospodarstva. Le zaradi primera navedem Dalmacijo, da drugega ničesar ne omenim. Ta pokrajina je bila še pred nekaj leti pasivna. Zdaj je pa izletništvo večji del rešilo ta pasivnostni problem in ga bo kaj kmalu postavilo z dnevnega reda. V času sedanje konjunkture stoji Dalmacija bolje kakor katerakoli tako imenovana plodna ravnica, saj se, kakor sami veste, žito danes ne rentira. Turistika bo vsekakor uredila problem boljšega življenja v velikem delu naše države. Od nje ima pa tudi država znatne dohodke preko železnic, ladij, pošte in br-zojava ter vseh tistih poslov, ki so v državni režiji. Prometno ministrstvo da zato vsako leto na razpolago turističnemu društvu Putniku velika gmotna sredstva za propagando doma i.n v tujini. Ta propaganda, gledana z očmi prometnega ministrstva, predstavlja vabljenje domačih in tujih potnikov, da čim boM potujejo po železnicah in ladjah ter se po-služijo vseh prevoznih sredstev, ker g tem služijo narodnemu gospodarstvu. Pripomniti moram še, da je letos prometno ministrstvo o pravem času izvršilo vse ipriprave za začetek izletniške sezone. Po ■sodbi strokovnjakov železniške uprave bo letošnja sezona ena izmed najbolj živih, kar smo jih doslej imeli. Delo se bo še nadaljevalo, da se povzdigne naš turizem na evropski nivo, ki ima zanj vse pogoje. Še več, mi smo celo na boljšem kakor mnoge druge izletniške države spričo njihovih dragih valut, čeprav imajo te države tnristiko že na zavidanja vredni višini, razvito kot nacionalno industrijo. V tej smeri pojde tudi bodoča turistična politika prometnega ministrstva. TCaš! kraji in ljudje J)ve $itw »CujC-e na mrtvaškem odru v Vticfzo in Štefančič $vcsta tovariša v Uu$%i in &mtti Ljubljana, 1. junija Tragedija, ki so jo sprožili razbojniški streli na Vrhpolju, je preteklo noč prešla svoj vrhunec. Za podnarednikom Štefanči-čem je davi ob 2.30 podlegel ranam tudi komandir France Vričko. Z mirnim potrpljenjem, kakor pristoji pravemu vojaku, je prenesel muke poslednjega boja. Zdravniki, ki so se že od kraja bali za njegovo življenje, so ga takoj operirali in izvedli transfuzijo krvi, a vsa skrbna pomoč je bila zaman. Ko smo nazadnje zabeležili, da se komandir subjektivno povsem dobro počuti, je bilo to samo mirno, na videz vedro razpoloženje ranjenca, ki se mu bliža agonija. Sredi noči mu je nehalo biti srce. Komandir France Vričko S Francetom Vričkom je naše orožništvo izgubilo vzornega, zanesljivega tovariša in vodnika, ki je bil enako priljubljen v svojih službenih krogih kakor med civilnim prebivalstvom. Rodil se je 3. oktobra 1895 v Škofljici pri Velikovcu na Koroškem kot sin kmečkega posestnika in je bil izmlada bister in dober fant. Oče ga je dal učiti mizarstva, a komaj se je dobro izučil svoje obrti, ga je svetovna vojna poklicala pod orožje. Bil je eden tistih naših mladih ljudi, ki so v vojaški suknji že zdavnaj pred razsulom staTe Avstro-Ogrske sanjali o njenem koncu in vstajenju Jugoslavije. Zato mu tudi ofo prevratu duša ni dala, da bi pohitel v civil in domov. Pridružil se je jugoslovenskim dobro vol j cem in se na koroški fronti kot čet ov od j a udeležil odločilnih bojev, da pomaga rešiti tudi svojo ožjo domovino skupni narodni državi. Kmalu potem, ko je bil demobiliziran, je vstopil v orožniško službo. Služboval je najprej na Vrhniki, kjer se je tudi udomiJ s tem, da si je za ženo izbral gospo Marijo iz znane Tičarjeve rodbine, nato nekaj časa v Medvodah, na Igu, kjer je ostal devet let in si pridobil med prebivalstvom veliko znancev in prijateljev, zadnji dve leti pa je bil komandir v Moravčah. Mimogrede je dovršil z vzornim uspehom tudi potrebne orožniške šole in predstojniki so ga cenili kot odličnega podoficirja. Dvakrat je za svoje vestno službovanie prejel zlato kolajno. Poleg soproge zapušča llletno hčerko Anico. Na mrtvaškem odru Pogrebni zavod je v mrtvašnici obče državne bolnišnice uredil obema žrtvama vrfapoljskega zločina lepo, turobno pred-posledn.je domovanje. Na desni počiva komandir s šopkom rdečih nageljnov na prsih, na levi pa podnarednik Štefančič, na čigar sklenjenih rokah, ki objemajo razpelo, se poznajo še krvave sledi zadanih ran. Obe trupli počivata v uniformah, k zglavju sta položeni orožniški čepici. Obraza obeh mrtvecev sta bleda in tiha, mirna in dostojanstvena, kar priča, da sta z največjo vdanostjo pričakala poslednjega trenot-ka. Ob odru se ves dan zbira množica ljudi, ki prihajajo kropit od blizu in daleč. Pred mrtvašnico se zbirajo v gručah in se s pridušeno grozo razgovarjajo o strahotnem dogodku, polni spoštovanja za oba pokojna podoficirja in obenem polni pomilovanja za njuni vdovi in njuna otroka. Med ljudmi, ki prihajajo kropit, je tudi mnogo Moravčanov, saj sta si Vričko in 'Štefančič v kratki dobi službovanja med njimi pridobila samih iskrenih simpatij. Poleg cvetja, ki so ga položili k mrtvaškemu odru neznani spoštovalci obeh žrtev, so častniki dravsikega žandarmerijske-ga polka komandirju in podnaredniku poklonili dva velika lepa venca iz svežega zelenja, velikih rdečih nageljev, belih šmar-nic in rož. Skupni pogreb obeh žrtev bo v ponedeljek ob 16. k Sv. Križu. Preiskava nu Brdu V sredo, takoj po vrhp oljske m napadu, je uprava obče državne bolnišnice obvestila državno tožilstvo o dogodku in o tem. da se oba ranjenca nahajata na kirurškem oddelku. Na odredbo državnega tožilstva je preiskovalni sodnik Jože Baričevič takoj nato nujno zaslišal oba ranjenca v bolnišnici ter ob največji prizanesljivosti. ki jo je narekoval njun zdravstveni položaj, sestavil zapisnik, ki ga je spisal odvetniški pripravnik Strehovec. Opis dogodka, ki sta ga podala, se v splošnem sklada z našimi poročili, razbojnika pa sta opisala tako, da kažejo njune navedbe na Franceta Ornerzo. Preiskava o napadu je poverjena sreskemu sodišču na Brdu pri Lukovici, končni proces pa se bo vsekakor vodil in vršil pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Ugotovitve pri obdukciji Za danes ob 11. dopoldne je bila odrejena sodna obdukcija obeh žrtev v mrtvaški veži obče bolnišnice in je trajala do 13. Komisiji je načeloval preiskovalni sodnik Baričevič, z njim pa sta bila dva sodna zdravnika in zapisnikarica odvetniška pripravnica Pregljeva. Obdukcija je pri komandirju Francetu Vričku ugotovila dva strela skozi trebuh, ki sta bila absolutno smrtna. Ranjena so bila jetra, želodec in ledvice, a obtičala sta strela v hrbtu. Pri podnaredniku Francetu Štefančiču je komisija dognala štiri strele, enega v desni prstanec, dva v levo podlakt in enega v trebuh. Ta je bil smrten, ker je hudo ranil jetra. Zanimivo je, da je moral imeti razbojnik po izsledkih obdukcije najmanj dva revolverja. Pri obeh žrtvah najdeni projektih kažejo namreč, da so bili različnega kalibra. Več besede bo imel o tem še izvedenec. Nižji kaliber je bil šest milimetrov. Po obdukciji je komisija na okrožnem sodišču sestavila natančen zapisnik o vseh poškodbah obeh orožnikov. O zasledovanju razbojnika v interesu stvari same zaenkrat ne poročamo. Otožna lOletnica službe Franceta Štefančiča Moravče, 1. junija. Snoči je došla iz Ljubljane brzojavko, da je orožniški podnarednik g. Franc štefančič v ljubljanski bolnici umrl. žalostno vest je kmalu nato potrdil v farni cerkvi mrtvaški zvonec. Smrt g. štefančiča, ki je užival med nami splošne simpatije, je med prebivalstvom zbudila iskreno obžalovanje. Vse globoko sočustvuje z nesrečno gospo in njenim komaj 4 mesece starim detetom, ki je na tako tragičen način izgubilo očeta. G. štefančič je služboval v Moravčah od jeseni 1. 1933. V tem času se je tudi poročil. Toda zakonske sreče mu ni bilo usojeno dolgo uživati, ker je moral umreti komaj 35 let star kot žrtev poklica — Ohranili ga bomo v trajnem spominu! O podnaredniku Francetu Štefančiču naj pripišemo samo še, da bo prav v ponedeljek, na dan njegovega pogreba, poteklo deset let, odkar je po odsluženem vojaškem roku nastopil orožniško službo. Komaj pred pičlimi 16 meseci se je nadebudni, simpatični orožnik poročil z gdč. Marijo Vrhovnikovo, hčerko ugledne posest-nice s Kodeljevega, in 16. januarja letos se jima je v zakonu rodila mala Fani. Pokojni podnarednik je bil za zasluge kraljevskemu domu odlikovan s srebrno svetinjo. Ko je danes prispelo v Moravče še poročilo, da je izdihnil tudi komandir Vričko, se je orosilo mnogo oči. Podnarednik Franc Štefančič Po 52 letih slovo od črne umetnosti Ljubljana 1. junija. (Strojni stavec Narodne tiskarne g. Vinko Zajec je stopil danes po 52 letih zveste službe v pokoj. Pri upokojitvah se običajno govori o slovesu od: službe in po-kfflica, a za Vinka Zajca to ne veljta in mu od toni to priznamo, da je naslov tega članka zgrešen. Otd črne umetnosti se on sploh ne more posloviti, zakaj neutrudni šklepet linotypa mu je postal pesem življenja, pesem najzvestejšega dela, črna umetnost in njeni izvrševalci pa so z njiim tako tesno Ed'nu'ženfi, da o slovesu ni mogoče govoriti. Tudd v zasluženem pokoju bo naš Vinko Zajec, s katerim se ponašata »Jutro« in vsa Narodna tiskarna, združen s črno umetnostjo in tudd služil jti bo, če ne drugače, že e tem, da bo ostal svojim pokltic-niim tovarišem ne samo najboljša drug, temveč tudii najfboljši vzornik. Vinko Zajec ni samo prvovrsten tipograf, temveč predvsem tudi zlata vreden značaj in njegovo življenje in delovanje »udi najlepše primere prdldnosti in vztrajnosti. Rodil se je 22. januarja 1868. v Ljubljana kot sin železničarja. Ko je do- vršil ljudsko šolo, se je učil najrprej v Ljubljani za peto, potem v Krškem za trgovca, naposled pa si je sam izbral svoj poklic in je bdi 10. februarja 1883. sprejet v ufc v Narodno tiskarno. Izničen je bdi 24. februarja 1887. Otd mladih let se je 6am izobraževal in eo mu profesorji kot vajencu v večerna šoli na realki večkiraJt svetovali, naj pusti tiskarsko obrt im naj se vtpiše na srednjo šolo. Vinko pa je vzljlu-btil črno umetnost in ostal ji je zvest. Iskreno prijateljstvo ga je od mladih nog družilo s sošolcem in vojaškim tovaaiišem pokojnim dr. Ivanom Oražnom, poznalii in cenili pa so ga tudi mnogi drugi odtočni možje javnosti in znanosti, še zlasti ga je cenil dr. »Ivan Tavčar. Vinko Zajec je poln živdih spominov iz dolge dobe svojih vzorov in bojev in na vse, s katerimi je prišel v stike v poklicu in družbi. Velika večina. njegove pokfldcne dobe je združena z Narodno tiskarno. »Jutrov« sodelavec pa je že od njegove ustanovnitve in so njegove spretne roke tisoče rokopisov od uvodnika do feljtona, od kulturnih člankov do najnatančnejših statistik v gospodarski rubriki preti pkale v svinec. Njegovo vzorno delo je bilo počaščeno z odlikovanjem z najvišjega mesta, ki ga upravičeno nosi z moškim ponosom. Ako smo predlanskim proslavila zlati jubilej njegovega dela v črnii umetnosti, smo se moglii z jubilantom prepričati, v kako presenetljivo veliki meri je deležen spoštovanja svojih tovarišev in vsega onega kroga, s katerim je bil po svojem delu ozko zvezan. Brez pokoja ni žiivljenja. Počivati morajo tuda najvnetejši delavci, celo stroji so deležnii počitka, in tako danes res ni upravičena kaka sentimentalna beseda Vinko Zajec zapušča v Narodni tiskarni svoj stroj, ostane pa tudii v bodoče med .prijatelji in tovariši, kakor je bil doslej, s svojima vzori delavnosti, zvestobe in ljubezni do dela važen činitelj. črna umetnost, katere se je oklenil z vso ljubeznijo, ga krepkega in čffiega odpušča iz aktivne službe, da ji bo kot vzornik služil še dolga leta. Iskreno mu želimo prijeten oddih v rodnem mestu pa da bo čil in zdrav še dolgo ohranjen svoji ljuibi družici in svojim zvestim prijateljem! Nov poljski poslanik na našem dvora Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je v četrtek opoldne v prisotnosti predsednika vlade sprejel v starem dvoru v svečani avdijencl novega poljskega poslanika g. Romana Dembickega, ki je izročil akreditivna pisma. ^obo vede fin prijami Je nas dmk No — to pot si pa sama sebe prekosila!" „Seveda, Vi moški to nikoli ne opazite. Zdaj lahko vidiš, kako skrbim za Tebe." „To pa že moram reči-takolepe in čiste zaveso napravijo naš dom še enkrat tako prijeten." „Jaz imam pa tudi zares odlično ^ - pomoč: Schichtovo terpentinovo ^ T milo. Ono opere vse tako lepo, tako ^ dišeče čisto, da je kar veselje!" TERPENTINOVO MILO __v_ .in za namakanje ZBnska hvala Maturanti, mali In veliki Kaj nam letos govore številke srednjih šol Ljubljana, 1. junija Tele dni se po naših srednješolskih zavodih vrše konference, ki pomalem pripravljajo zaključek šolskega leta. Pouk v četrtih in osmih razredih je končan. Pogreznjeni v študij čakajo študentje slovesnega odločilnega trenotka, da stopijo pred izpitne komisije za malo in veliko maturo. Nič manj kakor 1591 malih maturantov je na 11 realnih in 3 klasičnih gimnazijah v dravski banovini, a osmo je končalo 528 študentov. Neznaten odstotek jih bo sicer reprobiran, tako da bosta v efektu številki za spoznanje manjši, a ta odbitek se bo verjetno izravnal s številom reprobi-rancev od zadnjih matur, ki bodo tokrat hiteli popravljat, kar so zamudili zadnjič. Iz obeh gornjih številk je predvsem nazorno razvidno razmerje med številom »velikih« in »malih«: komaj tretjina teh, ki v četrti stopajo pred maturitetno komisijo, učaka tudi zaključni zrelostni izpit na srednji šoli, ostali pa se razgube v strokovni študij, v praktične poklice, v življenje. Izredno velik je odstotek deklet, ki ne prestopajo v višje razrede. Pri mali maturi bo letos 637 deklet (954 fantov), pri veliki pa samo še 90 (pa 438 fantov): pri mali jih je nekaj več ko tretjina, pri veliki pa samo še dobra šestina. PTav skromna je številka klasično šolanih med maturanti: malih 246, velikih 58, a deklet je med prvimi 43, med drugimi pa samo 5. Značilno je tudi dejstvo, da naš največji ženski srednješolski zavod ni licej, kakor bi si kdo mislil, temveč II. drž. realna gimnazija: tu je četrto končalo letos 192 učenk (in 43 učencev), osmo pa 28 učenk (in 45 učencev), medtem ko je na liceju v obeh vzporednih razredih samo 128 in 28 dija- Nasproti lanskemu letu beležijo posamezne šole majhen padec, druge spet razmeroma velik porast, ki priča, da dorašča-jo močni, številno obiskani razredi. Zanimivo je n. pr., da stopa na klasični gimnaziji v Ljubljani letos 73 dijakov in dijakinj pred maturo (lani samo 41), a na II. državni realni 87 (lani samo 67). Vobče kažejo vsa znamenja, da bo borza intelektualnega dela v bodoče notirala še večji naval delovnih rok na življenjskem trgu — a kako bo s povpraševanjem po njih, ni danes še nobenih optimističnih perspektiv. Burne demonstracije pred 30 leti v Domžalah Spomini na tlačansko dobo nas najbolje učijo ceniti narodno in državno svobodo. V tem pogledu vredni dogodki so se odigrali 1. junija pred 30 leti v Domžalah. Priseljeni Tirolci so hoteli ta dan praznovati razvitje zastave nemško-nacional-nega društva »Andreas Hofer« in povabili bo na slavnost nemške šoviniste iz raznih krajev. Na kolodvoru so jim pripravili slovesen sprejem, do katerega pa ni prišlo. Tam so se namreč zbrali narodno zavedni domačini, ki so s pesmijo »Hej Slovani« tujcem pokazali, da odklanjajo njihove parade. Namesto z vojaško godbo na čelu so tujci pod varstvom orožnikov korakali v Domžale. Na prireditvenem prostoru, ko so bili skupaj in zastraženi od orožnikov, eo postali seveda objestni. Prepevanje pesmi »Die VVacht am Rhein« je izzvalo zavedno ljudstvo, ki se je strnilo s slovensko trobojndco na čelu v močan sprevod ter prepevajoč domorodne pesmi krenilo proti Nemcem. Demonstrantom je svirala kamniška godba. Okrajni komisar Lazari-ni je zahteval odstranitev godbe in slovenske zastave, pustil pa je izzivajočo nemško zastavo, kar je ljuustvo seveda še bolj razburilo. Kmalu je nastopilo orožništvo, ki je Slovence razgnalo, dočim so lahko Nemci vpili, psovali in grozili s samokresi. Okrajni komisar je pozval iz Ljubljane večji oddelek orožnikov, ki je prispel s prvim vlakom. Pri razganjanju množice so orožniki nastopali z vso brutalnostjo. Mnogo Slovencev je bilo ranjenih z bajoneti, tepemh in osuvanih. Zvečer so se povabljeni tujci odpeljali m posebnim, vlakom proti Ljubljani. Mnogi so jo posamič in na skrivaj ubrali na kolodvor, drugi pa so se strnili v močne gruče in, ker so bili zastraženi od orožnikov, so vso pot razgrajali in izzivali. Ko pa so bili na kolodvoru, so začeli metati na Slovence kamenje, ki so ga prinesli s seboj v žepih. Ljudstvo je hotelo vdreti na peron, orožniki pa so na ukaz komisarja streljaM. Trikrat so streljali ostro in nekaj demonstrantov je bilo ranjenih. Ker se množica le ni hotela umakniti, so jo orožniki napadli a bajoneti. V stegno je bil pri tem ranjen Joško Se de j, tipograf iz Ljubljane, ki je po golem naključju prišel med množico. Na obisku je bil pri svoji teti v Mengšu, ob povratku v Domžale pa se je znašel na pravem bojišču. Stavec Janez Žagar iz Kamnika ga je še vprašal, če je ranjen, Sedej mu je odvrnil, da ne. To je storil zaradi tega, da se ljudje ne bi še bolj razJburjali. Po ovinku se je srečno umaknil v neko gostilno in si tam obvezal rano. Ko je prišel na kolodvor, je močno krvavel in neki prijatelj mu je posodil robec, da bd se bolje obvezal. V bližini so stali orožniki in ranjenec je Se slišal, ka- ko se je eden hvalil: »Tako sem enega sunil, da je ves bajonet krvav —« Hoteč na vlak, js ranjeni Sedej spet padel v roke orožnikom, ki so razganjali zaostale demonstrante. S puškinim kopitom ga je eden udaril po hrbtu, da je padel in si zlomil nogo. Namesto, da bi poklicali zdravnika, so orožniki ranjenca spravili v vojašnico in ga kar sami za silo obvezali. V Ljubljano so ga hoteli trans- Ranjeni tipograf Jože Sedej, zdaj upokojenec Narodne tiskarne portirati z vozom, s kakršnim prevažajo teleta, a so neki usmiljeni ljudje preskrbeli voz in ga postlali s slamo. Ranjeni Sedej je prebil pol noči na deželnem sodišču, sodni zdravnik ga je preiskal šele drugo jutro in šele dopoldne so ga odpremili v bolnišnico. Vsa nemška izzivanja in tudi vsi dejanski napadi so ostali nekaznovani, pač pa je okrajno glavarstvo v Kamniku obsodilo celo vrsto zavednih Slovencev na zapor od 24 ur do 5 dni. Nekateri so bili obsojeni, ker so po izjavi okrajnega glavarja Chro-na »že s svojo navzočnostjo hujskajoče vplivali na množico«. Tudi ranjeni Sedej je imel pol leta opravka s sodiščem, naposled pa je bil oproščen. I. P. L. Pri ljudeh, ki so potrti preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in telesno sposobnost. Re^istr. od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja C. br. 15485 od 25. maja 1935. Počitnice v Nemčiji Znižane voznine v Nemčiji Potovanja z železnico so se v Nemčiji Enatno pocenila. Inozemskim potnikom in v inozemstvu bivajočim nemškim državljanom se daje v Nemčiji 60% popust pri cenah, ki veljajo za brzovlake, od vseh nemških obmejnih železniških postaj na poljubno oddaljenost do 31. oktobra. Edini pogoj teh velikih voznih olajšav je samo 7 dnevno bivanje v Nemčiji. Znižaae voznine, ki jih izdajajo potniški uradi, va- ljajo, izvzemši za potovanje ob velikonočnih praznikih, 2 meseca, za potnike iz Amerike pa 3 mesece. Na nemških državnih železnicah pa so znižane tudi cene prevoza prtljage za povprečno 30%. Tudi inozemski turisti, ki prihajajo s svojimi avtomobili v Nemčijo, dobijo izdatne popuste. S svojimi domačimi izkaznicami se lahko vozijo tudi po Nemčiji. KOPALIŠČE KISSINGEN Pivna in kopalna kura Naravne ogljikovokisle solne, močvirne in parne kopeli za želodec, srce in žilje, protin, revmatizem, jetra, žolč in odebelelost. — Rakoczy vrelec za domače pivne kure. — Pojasnila dajejo potnjški uradi in Kurverein Bad Kissingen. Drž. zdraviliščni hotel Edina hiša z mineralnimi kopelmi v etažah. Hotel ReichshoS odličen družinski hotel. — Vis-a-vis zdraviliščnemu parku. Pojasnila pri vseh potniških uradih in nemškem prometnem biroju (Deut-sches Verkehrs Biiro) Beograd, Knežev Spomenik 5, telefon: 27-290, 30-003. itlerjevih cestah Berlin, 23. maja Preteklo soboto nas je povabilo propagandno ministrstvo v Frankfurt ob Meni, da prisostvujemo svečani otvoritvi novo zgrajene avtomobilske proge Frankfurt— Darmstadt. V soboto zvečer smo polegli po posebnih spalnih vozovih na Potsdamskem kolodvoru v Berlinu in ko smo se v nedeljo ob osmih prebudili, smo bili v Frank-furtu ob Meni. Mesto s pol milijona prebivalci ima zapadno nemški značaj, ki se dokaj razlikuje od prusko berlinskega. Natakar v kavarni mi je hitel zatrjevati, ne da bi ga bil kaj vprašal, da si niti en Nemec danes ne želi več vojne. Mož je slutil, od kod in po kaj smo prišli danes, ko pričakuje mesto tudi Fiihrerja. Po ulicah korakajo oddelki S A in Jungvolk (Hitlerjeva mladež), pojoč narodne pesmi in pripravljajo špalir. Ob kolodvoru četica deklic v rjavih jopicah; četnica, mladenka kakih štirinajstih let kliče imena, ali so vse navzoče... Hier, hier, hier...! Ob pol enajstih se skobacamo v pripravljene avtobuse, ki nas popeljejo 8 km daleč, skozi gost rjav špalir do začetka novega avtomobilskega omrežja, do Hitlerjevih cest. Opoldne se pripelje Hitler z avtomobilom, navdušeno pozdravljen od delavcev, ki ,so čakali v 150 avtobusih in tovornih avtomobilih vzdolž nove proge, da se popeljejo prvi za vodjo po novi cesti, ki je oškropljena z znojem njihovih teles. Po kratkih nagovorih visokih strokovnih funkcionarjev, ki jih je poslušal Hitler stoječ na govorniški tribuni, so mu pedali kratke referate ter slovesno predali prvi dograjeni del novega avtomobilskega omrežja, ki naj se imenuje: Hitlerjeve ceste. Nato je prvi odpeljal Hitlerjev avto, pretrgal belo svileno vrvico in zdrčal po betonski cesti proti Darmstadtu. Za seboj je potegnil nepregledno kolono tovornih avtomobilov z delavci, slednjič smo zdrčali tudi mi po cesti, ki ji ni para v Evropi. Celotno cestišče je široko 25 metrov in je vzdolž po sredi predeljeno s tri metre široko gredico, ki deli absolutno obe vozni smeri. V gredici je zasajeno nizko grmičevje in nežna trava. Vsako cestišče, ki je torej cesta zase s širino enajstih metrov, je spet razdeljeno po sredi s črto. Zunanji del, to je skrajni desni del proge, je namenjen za počasi vozeča vozila. Notranji, levi del proge v eno smer pa za hitro vozeča vozila. Torej kratko: vsa proga obstoji iz dveh popolnoma ločenih cest, vsaka po 11 m široka, vsaka izmed obeh je določena za vožnjo samo v eno smer, in sicer v dveh pasovih, hitri in počasni pas. Tako odpade vsako izogibanje in prehitevanje. Križišč z drugimi stranskimi cestami ni, ker so vse premostene. Odcep je izpeljan tako, da popolnoma nič ne moti pro- Zvosni kino Dvor ggH§ Telefon 27-30 Danes ob 3., 5., 7. in 9. nri zvečer senzacionalni film BUMENI PEKEL Senzacija! Senzacija! Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din meta in je označen s tablico že en kilometer poprej in nato še trikrat na vsakih dve sto metrov. Tablice in kilometrski količki so postavljeni tako, da se ponoči zasvetijo v svitu reflektorjev. Idealnejše ceste si avtomobilist ne more zamisliti. En kilometer pred Darmstadtom je Hitler počakal vso kolono, da je vozila mimo njega in je pozdravljal sleherni avtomobil z dvignjeno desnico. Cela kolona je štela okrog tisoč vozil. Na rep so obesile vodeče nemške avtomobilske tvrdke uniformirane vozače na najnovejših modelih, ki so vozili po trije vštric v eno smer. Pri Darmstadtu smo obrnili in vozili zopet nazaj v Frankfurt. Seveda ne po istem, temveč po desnem tiru in smo tako sre-čavali vso kolono še enkrat. Tako je bil izročen prometu prvi del nemških avtomobilskih prog, za katere je zasadil prvo lopato Hitler sam dne 23. septembra 1933. Dr. M. F. Vprašanje ureditve »Zvezde« Ljubljana, 1. junija. S predvideno postavitvijo spomenika Viteškemu kralju na Kongresnem trgu je postala nujna tudi preureditev naše stare Zvezde. Zvezda je postala v teku časa, ko so kostanji ostareli in drug za drugim padajo, tako razredčena, da ni v njej nobene prave sence več. Tudi so posamezne trate, ki so bile nekdaj mnogo širše, tako ozke, da je prav za prav vsa Zvezda postala nekako neurejena, vegasto že nikomur več priljubljeno dvorišče in o kakem parku tu gotovo ne more biti več govora. Ker pa Ljubljana ravno na tem prostoru potrebuje za oddih (posebno starejših ljudi, katerim je Tivoli že malo odrok) senčnata odpočivališča, je postala preureditev Zvezde neizogibna, prav posebno še, če hočemo, da sprejme v svojo sredo odličen spomin na našega velikega vladarja. Nastane vprašanje, kako si je zamisliti preureditev, da bo ustrezala vsem _ zahtevam okoliša, potrebam publike, velikim manifestacijam. ki se vedno vrše v Ljubljani le na Kongresnem trgu, ter v ne zadnji vrsti, da bo spomenik prišel do svoje prave veljave. Priobčujemo zamisel arhitekta inž. Hermana Husa, ki jo je osvojil Klub arhitektov in ki je izzvala v zvezi s predlogom prof. Plečnika na zadnji seji občinskega sveta tako viharno debato. Inž. Herman Hus Se je zamislil, da ostane tlakovanj del Kongresnega trga popolnoma neizpremenjen, ter si je prizadeval enotnost tega dela trga z nasadi in vrsto zastavnih drogov še podkrepiti, tako da ostaneta edinstvena pogleda s trga na nunsko cerkev ter v nasprotni smeri na Grad neokrnjena. Tudi pas kantonov okoli Zvezde ostane in bi se le na vseh štirih ogalih Zvezde bolj zaokrožil, da se bo lažje vršil vozovni promet. Preureditev bi se izvršila le v notranjosti tega pasu, torej v Zvezdi sami. Vodilna misel je bila: Spomenik je treba postaviti tako, da bo viden že od daleč, iz Gradišča, Vegove in Gosposke ulice, osobito pa, da ga bodo imeli pešci, ki po diagonalah prekoračajo Zvezdo, ves čas hoje do spomenika lepo pred seboj. Saj tem je v prvi vrsti tudi namenjen, da ga lahko tudi motre, posebno tujci, ne da bi bili moteni od vozovnega prometa na Kongresnem trgu. Spomenik bo središče patriotskih manifestacij, zato mora biti okrog njega dovolj razsežen, strnjen prostor, da sprejme velike množice Ljudi, katere bo govornik izpred spomenika tudi v resnici lahko obvladoval. Da pa dobi spomenik primerno kontrastno ozadje, da bo novi trg zaključen ter da se zakrijejo vse vrzeli in za celotni Kongresni trg malo prenizke fasade je potreben nasad košatega drevja, ki bo dal preurejeni Zvezdi novo lepo lice, da bo tudi kot park občinstvu vse bolje ustrezala, nego današnja, za odpočivališče neprimerno zamišljena Zvezda. NTa zgornjem in spodnjem koncu je zamišljen kompakten nasad, ki bo v svoji razse/ni notranjosti nudil v senci najmirnejši odpočitek. Onim, ki radi motre mimoidoče, bo pa na klopeh ob prehodih dovolj prostora. Namestilo se bo lahko najmanj 60 klopi, več nego jih je bilo kdajkoli v Zvezdi. Da bo senca, kolikor je še današnja Zvezda premore, ostala še v naprej, naj se kostanji na mestu bodočih nasadov za enkrat še ne posekajo, temveč takoj dopolnijo z že delno doraslim v to svrho namenjenim drugim drevjem, kar bo seveda prevzela mestna vrtnarija, ki bo tudi določila, katera vrsta drevja se bo podnebju in zemlji najbolje podala. Za nasade odmerjene ploskve naj se posejejo s travo, ostali deli pa posujejo s peskom. Kasneje, ko bodo razmere ugodnejše, naj se novo nastali trg tlakuje z enakimi polji, kakor je že tlakovan Kongresni trg. Za spomenikom je zidano ozadje, stalen arhitektonski zaključek, nekak slavolok ali vrata, ki bi služila v primeru uresničenja od prof. Plečnika zamišljenega paradnega trga med Šelenburgovo, Prešernovo in Wolfovo ulico kot monumentalen prehod z enega na drugega. Tako bi nastal iz današnjega Kongresnega trga, ki se danes, gledan osobito z Gradu deli na dva strogo ločena dela, — na tlakovani del Kongresnega trga ter v Zvezdo — ena sama harmonično komponi-rana celota, združujoča dva, medsebojno vendar ločena, vsak svojemu namenu služeča trga. Zamisel je velika, toda tudi za skromne ljubljanske razmere ni nedosegljiva, ker če izvzamemo za enkrat tlakovanje novega trga v Zvezdi, ne bi stala nič več nego preureditev po načrtu prof. Plečnika, odnosno mestne občine. Nudila bi pa v lepotnem in praktičnem pogledu Ljubljani vse nekaj drugega kakor današnja zastarela oblika Zvezde. Zakaj ne bi mesta obogateli z lepo urejenim trgom, zakaj ne bi dali našemu blagopokojnemu kralju več kakor svojčas generalu Radeckemu? S tem bi tudi ustvarili novo privlačnost mestu, ki tako skrbi, da poveča svoj tujski promet, ko je vendar vse to ravno zdaj v naših rokah in je tako lahko dosegljivo. Jugoslovenski večer na Dima ju Gč. — Dunaj, 27. maja V veliki in sijajni Erberjevi dvorani je bil 24. t. m veličasten jugoslovenski večer, ki so nam ga priredili gg. pevka Mira G n u s o v a, pevec Anton D e r m o t a, pianistka Hilda Bergerjeva in pianist prof. Anton Trost. Velika dvorana je bila natrpano polna, kar se danes celo na Dunaju redko dogaja. Jugoslovenska kolonija je takrat izpolnila svojo dolžnost, posebno pa je bil odlično zastopan Slovenski krožek«. številno so bile navzoče tudi naše brhke Korošice, dasi je bil delavnik. Naše poslaništvo je bilo tudi dobro zastopano, jako dobro tudi dunajska glasbena umetnost po svojih odličnih predstavnikih. Iz bogatega sporeda naj omenim le nekaj točk. Gdč. Gnusova je pela stara klasična dela Durantejeva (1. 1684—1755), Mozartovo arijo Suzane iz »Ftearove svatbe« in Puccinijevo arijo iz »Manon«, La-jovčevo »Kaj bi le gledali?« in Baranovi-čevo »Oj rumena ružo Lelijo!«, končno z Dermoto v dveh Schumannovih duetih. G. Dermota pa je pel Beethovnovo Adelaide in Lottijevo (1700) »Pur dicesti!«, pozneje dve ariji iz opere »Afrikanka« in Donizet-tijevo arijo Nemorino. V drugem delu je pel Konjovičevo »Pod pendjeri«, Ravniko-vo »čej so tiste stazice« in Pavčičevo »Po- Film Z. K. D. v Elitnem kinu Matici Danes ob 11. nri dopoldne rusko-sovjetski velefilm SAMA Narodni običaji v gorovju Altaju. Napeta drama. Pismo iz husitskega Tabora Med pripravami za veliki sokolski zlet Tabor, konec maja. Taka je usoda! Leta in leta hodim v lepo mesto na južnem Češkem v Tabor na počitnice, vedno sem ga z največjo radostjo pozdravljal, letos pa mi je prinesel globoko žalost in bol. Brzojav mi je naznanil, da je nehalo biti srce Alojzija Mollende in tako sen: se odpravil na dolgo pot kakor v sanjah. Gospod Alojzij Mollenda, ravnatelj višje srednje gospodarske šole v Roudnicah ob Labi, je stopil pred 28 leti v pokoj in si izbral husitsko mesto Tabor za kraj svojega počitka. Ves ta čas pa je izpolnil z novim delom za napredek kmetijskega šolstva, za katero je spisal večino učnih knjig za kemijo, mineralogijo, meteorologijo in za tem sorodne predmete. Pisal je strokovne članke v časopise in kar je bilo še posebno važno, gojil je žive stike z nami Ju-gosloveni, posebno s Slovenci. V njegovi hiši je odmevala slovenska narodna in umetna pesem, sam je bil odličen pevec in ljubitelj glasbe. Vsak dogodek v Jugoslaviji je našel v njegovih čuvstvih ogromen odmev in morda se je ob priliki marsej-ske tragedije v malo kateri jugoslovenski hiši prelilo toliko solza, kakor v njegovem domu Zdaj je končan tek tega vzornega moža in našpga prijatelja. Pokrila ga je v visoki starosti 88 let svobodna češka zemlja. ki jo Je vroče ljubil in za katero Je hi! vsak trenutek pripravljen vse žrtvovati. Nai mu ie žemljica lahka! Ob Vidovem dnevu bo v Taboru velik ?okolski praznik. Tu sem zletijo Sokoli iz vseh krajev republike. Tega pokrajinskega zleta se udeleže tudi naše sokolske edinice. Tabor se že zdaj mrzlično pripravlja. Okusni lepaki vabijo na vseh železniških postajah, taborska postaja pa je že zdaj okrašena s transparentnimi napisi, ki opozarjajo na zlet. Tabor leži na desnem bregu Lužnice. Od severa ga obdaja ribnik Jordan, ki je po svoji površini večji od Blejskega jezera. Odtok iz ribnika se izliva v Lužnico tako, da stoji mesto na ostrem in dolgem polotoku. Na zahodu Jordana so bila pred leti obsežna polja, katera so parcelirali in ki so zdaj skoro že zazidana tako, da je nastalo tu malo novo mesto. Večji del paree-liranih polj in to tik ob ribniku, si je pridobil taborski Sokol, ki je tu napravil svoje vzorno letno telovadišče Na tem prostoru se bodo na Vidov dan zgrnile nepregledne sokolske čete, ki naj svetu znova dokažejo, da je njihov program »Tabor«, kakor je to tako lepo povedal gospod pre-zident T. G. Masarvk, ko se je vračal leta 1919. v osvobojeno domovino. Veliko telovadišče se mrzlično preureju-je. Sto in sto rok hiti, da uredi in poveča telovadišče. da postavi potrebne garderobe. tribune, kopeli in druge prostore, ki so s tako velikim zletom v zvezi. Vsa dela so izvečine prostovoljna, češki Sokoli poznajo besedo »dolžnost« v polnem obsegu. Na zle-tlšču že stoji od razstave pred tremi leti prireditveni paviljon, v katerem se obrne z lahkoto unionska dvorana ljubljanska. Tu je bil zadnjič uvod v zletne prireditve. Vse taborske šole in južnočeška pevska žu-pa so priredile v okrilju Sokola velik koncert pod naslovom »Slavnost narodne pesmi«. y celoti je nastopilo več ko 1200 mladih in starih pevcev, ki so odpeli 43 narodnih pesmic dovršeno, vzorno. Prvi del koncerta so izvajale osnovne, meščanske, srednje in strokovne šole iz Tabora pod vodstvom svojih učiteljev petja. Prekrasen je bil pogled na male pevčke in pevčice, ki so vzorno sledile gibom pevovo-dij. Osnovne šole so pele narodne pesmice enoglasno s spremljevanjem klavirja, meščanske troglasno v zboru, realka v štiri-glasnem mešanem zboru, šola za ženske poklice prav tako v itiriglasnem ženskem zboru. Ugotovil sem pri tem ista dejstva kakor pri nas. Mladina osnovnih in meščanskih šol poje z navdušenjem in iz trca, zato dosega odlične uspehe. Dijaki realke, torej mladi ljudje v starosti 16 do 19 let, ne kažejo za petje prevelikega zanimanja, zato tudi pevovodja ne more iz njih napraviti tega, kar bi človek pričakoval. Odlične uspehe pa je pokazala glasbena šola taborska, ki je v številu kakih 200 učencev odpela pod vodstvom svojega ravnatelja Va-nička 5 prekrasnih pesmic 8 spremljevanjem klavirja in dosegla največji uspeh dneva. Drugi del koncerta so izpolnili pevski nastopi v župi včlanjenih društev. V skupnem moškem zboru je nastopilo nad 150 pevcev, ki so zapeli Smetanovo »Veno< dosti dovršeno. Nato so se zvrstili ženski zbor »Slavi dcera« iz Jind. Hradca, moški zbor »Puchmir« iz Tina nad Vltavo, mešani zbor »Peter Vok« iz Sobjeslave, moški zbor »Vlastislav« iz Milevskesa. ženski in moški zbor taborskega »Hlahola« in v zaključ- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 3., 5., 7-!4 in 9. Vi premiera prekrasne operete, v kateri poje R. Novarro za Ljubljano! MELODIJA SRCA za Ljubljano! Dopolnilo: Paramountov zvočni žurnal. Krasen glasbeni film z otoka Samoa. trkan ples«. Vse je spremljal prof. Anton Trost. Mlada pianistka Hilda Bergerjeva je svirala skladbe Schumanna, Schuberta. balado Chopina in posebej naj omenim Tajčičevih »Sedam balkanskih igara«. Veseli smo bili naše mladostne pevke Gnusove, ki nas je izenadlla z novejšimi našimi skladatelji in pokazala nemški publiki tudi to naše bogastvo. G. Dermota ima lahko doneči tenor z ugodno zvenečo barvo, a izgovarja besedno posebno delikatno. Izvrstno je vplival s svojim odjenjajočim pianissimom. Dosegla sta oba v tej odlični dunajski družbi popoln uspeh, ki sta lahko nanj ponosna. Odli fl^^^Tanje je žel tudi g. prof. Trost za svujo umetniško igro in spremljanje. Obilno zastopani Slovenci smr* bili ta večer res ponosni na svoje zastopnike v nemškem umetniškem svetu. Pripomniti moram, da so bili med nami tudi g. dr. \Vilfan z gospo in hčerko, pevec dr. Adrijan Moric in ceio naš Peter Fur-lan s svojo mlado ženo ni izostal. Po koncertu smo šli vsi skupaj k »Dalmatincu« in smo se prav dobro imeli v veseliu nad tem lepo uspelim slovanskim večerom na Dunaju Oživimo narodne noše! Radi trdimo, da so naše ženske narodne noše najlepše na svetu, ne zavedamo pa se, da smo jih na ta način, kakor smo jih do-zdaj skušali ohraniti, navadno samo profa-nirali. Naj je bila prilika vredna ali ne, povelje je zadonelo: Ženske v narodne noše! — In potem so šle »narodne noše« v sprevodu po mestu zato. da so domačini in tujci lahko zijala prodajali. Naj je svet ob takih prilikah še tako hvalil lepoto naših noš, vse skupaj je bila vendar strašn žoalostna maškerada. zakaj pričala je, kako malo cenimo to, kar je bilo čast in ponos naših prednikov, in kako malo smo vredni ded-ščine, ki so nam jo zapustili. Če hočemo lepo dedšoino sebi v prid ohraniti, moramo narodne noše resnično oživiti. Dandanes je to mogoče in mislim, da je tudi zelo potrebno. Mogoče je, ker imamo narodne noše tako preiskane, da lahko brez nevarnosti velikih zablod nadaljujemo s tradicijo tam, kjer je nekdaj nehala. Potrebno je pa, ker moramo kot majhen narod neprestano dokazovati, da še živimo in ne mislimo umreti, in da imamo marsikaj svojega, kar je več vredno kakor tuje. Gojitev tradicij krepi samozavest, ki smo jo v vseh zadevah življenja prav krvavo potrebni. Seveda naj nihče ne sanja, da bi po oživitvi narodnih noii žanjice v avbah žele in dekle v narodnih nošah krave molzle, kakor večkrat kdo naivno pri nas naslika. Narodna noša ni bila nikoli delovna obleka in je tudi nihče ne sme tako poniževati. Naše ženske narodne noše so bile pražnje oblačilo. in edino kot pražnje oblačilo jih lahko spet s pridom oživimo. Zato predlagam: ženske v naših mestih in trgih naj se domenijo, da bodo od cvetne nedelje do sv. Rešnjega Telesa ob nedeljah in praznikih vsaj dopoldne nosile narodno nošo kot pražnjo obleko. Mislim, da bi se dala stvar brez posebnih težav uvesti. Žensk, ki imajo narodno nošo, je dosti, in gotovo bi večina z veseljem porabila priliko, da se večkrat v lepi noši pokaže. Posebno zdaj, ko izginjajo sledi one strašne mode, ki je vladala pred osmimi leti. Tendence današnje mode se v marsičem približujejo tendencam, ki so nekdaj oblikovale žensko nošo. Razume se, da bodo ženske, ki narodne narodne noše še nimajo, v teh hudih časih najprej premislile denarno stran. Ženska narodna noša je pri nas drago oblačilo, dražje kakor katerakoli modna obleka. Ali če bi se misel uresničila, bi bila draginja samo na videz. Izdatek za nošo, ki bi jo ženske z malenkostnimi popravili leto za letom po deset tednov rabile kot pražnje oblačilo, bi bil v resnici majhen. Odločile bi se pa za narodno nošo tem laglje, ker bi jim marsikdaj prihranila zadrege, v katerih so ženske zaradi nestalnosti in negotovosti pomladne mode. Narodna noša, ki bi tako postala pravi del ženske garderobe, bi s tem oživela in vkljub svojemu tradicionalnemu licu postala snet občutljiva za one malenkostne spremembe, ki jih na vsak način prinaša čas. To bi bilo čisto prav, zakaj vse, kar resnično živi, se mora izpreminjati, in tudi narodne noše so se izpreminjale takrat, ko so še živele. Predloga nisem napisal z mislijo, da naj bi narodne noše pri nas izpodrinile splošno žensko evropsko nošo. Taki poskusi so abotni in nikjer ne rode sadu. Vendar se pa po prevelikem izenačenju povsodi in zmerom pojavljajo tudi tendence diferenci-ranja, kar je čisto naravno, ker bi drugače vsako gibanje v enoličnosti okostenelo. Zato vidimo, da je svet evropske enoličnosti že zelo sit, kar opazimo zlasti pri tujskem prometu. Ljudje potujejo, da bi videli kaj novega in posebnega. Vendar posebnost ne sme biti več ponarejena ali nalašč za tujca prikazana. Ker nas revščina in pre- obljudenost naše dežele silita, da škilimo nenehoma z enim očesom na tujski promet, morda ne bo napak, če si stvar še od te strani ogledamo. S tem, da bi oživili naše narodne noše za oni letni čas, v katerem obhajamo najlepše cerkvene praznike, cvetno nedeljo, \ e-liko noč, Binkošti in sv. Rešnje Telo, bi oživitev tradicije ne imela prav nobenega videza ponarejenosti ali kake nalašč za tujce vprizorjene maškerade. Tujci bi videli, da nosimo svoje zaradi sebe, naša značilna posebnost bi mu imponirala in naše prelepe noše bi na dostojen način večale slavo naših krajev. Kar bi kdo utegnil ugovarjati zaradi higiene in praktičnosti, prav lahko ovržemo. Higiena in prakt-^-ost sta sics* dandanes »velika moda«, ali na modo pražnje ženske obleke nista higiena in praktičnost še nikoli resno vplivala. Fanatiki higiene naj se rajši drugje »udejstvujejo«, praktičnost pa pri pražnjem oblačilu sploh ne pride v poštev, zakaj po tem, kar psm zgoraj povedal, vendar ne bomo otrok ali natakaric v službi z narodnimi nošami kostumirali. V mislih imam pražnjo obleko, ki mora biti dostojanstvena in lepa. Narodna noša je oboje, in to je dovolj. Če hoče pa že na vsak način kdo še higieno zraven, naj se pomiri, kajti platneno perilo narodne noše je gotovo bolj higienično kakor kak »Mantel kleid«. Mislim, da bi predlagana oživitev narodne noše ne oškodovala nobene obrtne panoge, pač pa marsikatero še poživila. Nekatere roke. ki obvladajo še staro ročno delo, bi dobile zaslužek. Prinesle bi pa narodne noše ženskam veliko veselja, in nam vsem morje pisane lepote, ki bi nam razvedrila pusto in žalostno vsakdanjost. In morda bi nam prav ta pisana lepota vdihnila novo voljo do dela!? Zato želim, da bi se misel uresničila. Janez Rožencvet Požigalec zažiga z bencinom Novo mesto, 1. junija. V Brezovici pri št. Jerneju je v sredo okrog polnoči nastal požar na domačiji posestnika g. Antona Radkoviča, župana šentjernejske občine. V plamenu so bila takoj vsa gospodarska poslopja: skedenj, pod, hlevi, šupe in shramba za vozove. Ljudje, ki so prihiteli na plat zvona na pomoč, in domači in okoliški gasilci so s težavo najprej rešili iz gorečih poslopij domačega hlapca, ki je trdno spal na svojem ležišču. Rešili so tudi konje in goved. Gasilci so ogenj omejili, a šele v zgodnih jutranjih urah se jim je posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Lastniku so zgoreli tudi velika zaloga živil, vozovi, konjska oprema in vse gospodarsko orodje. Spečemu hlapcu so oteii le golo življenje, medtem ko mu je zgorela vsa njegova imovina: obleka, perilo, obutev in tudi nekaj prihrankov. Požar je bil brez dvoma zaneten od zločinske roke. Značilna je najdba razbite steklenice, v kateri je zločinec prinesel bencin in z njim polil posamezne objekte. Neznanca je, kakor kažejo znaki, pri njegovem početju presenetil domač pes, ki se je vanj zaganjal in glasno lajal. Požigalec je pred psom pobegnil in med potjo vrgel proti psu steklenico, ki se je razbila in so drobci stekla žival znatno ranili. G. Radkovič trpi okrog 150.000 Din škode. Zvočni kino Ideal pi Danes ob 3., 5., 7. in 9.% zvečer Velika Ifubezen mladega princa Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din. ku vsi zbori in pa orkester filharmoničnega društva »Bolech« iz Tabora, tako da se je zbral na odru korpus nad 300 pevcev in nad 60 godbenikov. Skupno so odpeli Smetanovo »Pisen češko« in češko himno. Ta nastop je bil naravnost impozanten in želel bi, da bi bili vsi nastopi Hubadove župe tako vzorno pripravljeni. Kvaliteta posameznih zborov je povprečna kvaliteta naših zborov. Ženski glasovi kažejo zveneč in odlično šolan materijal, moškim manjka svežost glasov posebno v tenorjih, basi so sicer številni toda malo probojni. V vseh zborih so nastopili sivolasi pevci in pevke, katerim se je bralo navdušenje za petje na obrazu, večina njih je srednjih let, vsem pa primanjkuje mladega narašča jat kakor našim pevskim zborom. Kje ostaja mladina? Kod si išče svojih vzorov? To so vprašanja, na katera ne ve nihče odgovora. Je li ta abstinenca mladine po raznih kulturnih društvih posledica materijalističnega gledanja na življenje, ali je to posledica one vzgoje, ki nad mero po-vdarja osebo in pušča v nemar družbo in narod? Kdo bi mogel to točno povedati. Resnica je to, da ne srečujemo mladine ne pri nas in ne drugod v pevskih in tem podobnih društvih, kakor je resnica, da bo treba nekaj in nujno ukreniti, da se navr-ne dotok mladeži k idealnemu delu Se par besed o občinstvu. Tabor šteje približno 17 tisoč prebivalcev. Dvorana je »lla natlačena Sodim, da je bilo v njej nad 5000 ljudi, ki so naravnost pobožno sledili izvajanju posameznih točk. Taborska publika je zelo muzikalična. Njeno muzikalno vzgojo so od nekdaj pospeševali številni koncerti zborov, orkestrov, posameznikov. Tu je delovala celo vrsta umetnikov, ki so zaorali v globoke brazde seme pravega glasbenega življenja. Tabor je ob vsaki priliki pokazal polno razumevanje za težnje jugoslovenskega kulturnega življenja. Posebno so mu pri srcu stiki z nami Slovenci. Skoro neodpustljivo zamero jim je povzročila naša s Glasbena Matica«, ki je na svoji češki turneji izpustila napredno mesto Tabor. Vsem našim zborom, ki nameravajo kdajkoli obiskati bratsko Češko, nujno priporočam, da se oglasijo tudi v Taboru, kjer bodo vedno sprejeti z odprtimi rokauu. Treba je namreč vedeti, da so stiki z nami prav stari, saj je bila pred vojno v Taboru »Gospodarska akademija«, na kateri je študiralo dosti jugoslovenskih dijakov, ki so v polni meri poskrbeli za širjenje prijateljstva z nami. Primer izredne naklonjenosti do nas Slovencev je podal moj prijatelj trgovec, ki noče biti imenovan, ki pa je prevzel popolne potne in druge stroške za enega naraščajnika Sokola, ki naj se kot njegov gost udeleži pokrajinskega zleta Sokol-stva v Taboru. Takih primerov bi lahko našli še več. Slednjič naj omenim še proslavo materin^ ske nedelje. Vsa izložbena okna so bila polna prelepih ročno delanih plakatov in pozivov deci in odraslim, naj dostojno proslave praznik mater. Tako lice, kakršno je ob tej priliki kazal Tabor, najdete po vsem Češkem. Tu ni kakor pri nas. kjer slavi in proslavlja materinski dan takorekoč vsaka družina na svoj dan. eni 25. marca, drugi drugo nedeljo v maju. Slovenci pač res ne moremo imeti zadosti prilik, kjer bi mogli pokazati, kako se more vzorno cepiti miljonski narod na toliko in toliko delov pri tej in pri oni priliki, Tudi to je — usoda. A. L. Naši mlad! jadralci Velezanimiva razstava ljubljanskega Aerokluba Najlepše je na Blokah: brezmotoraši pred startom na Bradatki Med novostmi letošnjega velesejma je brez dvoma najprivlačnejša razstava ljubljanskega Aero-kluba. Razstava je omejena izključno na jadralno letalstvo, na tisti del aviacije, ki je najmlajši in najzanimivejši. Pod okriljem ljubljanskega Aero kluba razstavljajo člani jadralne sekcije svoja amaterska dela, ki so jih izvršili v zimskem času, to je: od zaključka lanske šole na Blokah do danes. Tri jadralna letala stoje v novo postavljenem paviljonu. Prvo letalo tipe »Zogling« za začetniško šolanje. drugo letalo tipe »Hols der Teufel« za prehodine vežbe, in tretje letalo tipe »Grune Post«, ki ga prištevamo med visoko vredna jadralna letala za večurne polete. Vsa ta tri letaila so amatersko delo članov jadralne sekcije, ki so ves svoj prosti čas posvetili gradnji teh letal. Ta del razstave dopolnjujejo še neštete velike fotografije, ki nazorno prikazujejo vse križe in težave, vesele in žalostne dogodke lanske bloške jadralne šole. Fotografijam je priložen še obširen reiief Blok, ki nazorno kaže teren, kjer se vrši šolanje. Razstavljeni so tudi posamezni deli še nedovršenih letal, šablone za izdelavo posameznih delov, gradbeni materijal, okovje, transportni voz za letala in druge stvari, ki so potrebne jadralnemu letalstvu, tako da si tudi največji lajik lahko ustvari dovolj jasno sliko o tej najzanimivejši panogi modernega športa. Poskrbljeno je tudi s statističnimi podatki, ki dajejo jasno sliko o dosedanjem delovanju in uspehih ljubljanskih jadralcev, člani jadralne sekcije pa bodo občinstvu vedno na razpolago, da jim obrazlože eno ali drugo nejasno stvar. Tej razstavi je priključena razstava letečih modelov, ki so dela najmlajših navdušencev za aviacijo. Nad 30 motornih in jadralnih modelov daje dovolj jasno sliko, da ljubljanski Aero klub skrbi vsestransko, da tudi najmlajše navduši za avi-jacijo in tako ustvarja podlago iz katere bodo izrasli novi čuvarji našega neba. Nemogoče je popisati vse podrobnosti razstave, edinstvene v Ljubljani. Vsestran- sko je tako skrbno pripravljena, da jo naj-topleje priporočamo vsakomur. Prav vsem nudi najlepšo priložnost, da se pobliže seznani z najplemenitejšim in najzanimivejšim sodobnim športom. Saj je ta vrsta letenja le borba človeka - poedinea s silo narave. Tu ni pomoči motorja, to se človek le z razumom in preudarnostjo bori in izrablja silo narave. Vse je odvisno le od pametne izrabe sile in smeri vetra, že zgoraj sem omenil, da so aparati te vrste delo amaterjev; naj še omenim, da je za delo enega takega aparata potrebnih 1200 do 1500 delovnih ur, kar pač zavisi od izvež-banosti graditeljev in vrste aparata, ki se gradi. Prav iz tega vzroka imenujemo lahko ta šport edini na svetu kot vzgojen. Mladina se nauči in privadi delati, ker mora delati in ustvarjati z lastnimi rokami, če hoče leteti. Slednjič ima letalec z letalom, ki si ga je sam zgradil, neprimerno več veselja in ga mnogo bolj čuva in ceni. Na tej podlagi je pred leti osnoval ljubljanski Aero - kluib jadralno sekcijo, žal zanjo ni bilo v začetku dovolj razumevanja in ni dosegla takoj željenega razmaha šele lani je bilo zanjo blagoslovljeno leto. Osnovana je bila od strani Aero -kluba prva jadralna šola na Blokah, ki je rodila željene uspehe. Bili so toliki, da to presenetili celo naše optimiste.Izučenih je bilo nad trideset jadralnih pilotov, postavljen je bil nov državni rekord v trajnost-nem letenju. Jadrali smo nad eno uro (prešnji rekord, postavljen v Beogradu beleži le 10 minut). In vse to — brez najmanjše nezgode. Upravičeno gledamo letos s polnim zaupanjem na jadralno šolo na Blokah. Prepričani smo, da nam bo prinesla novih uspehov, ki bodo v ponos nam, naši vrli aviaciji in državi. Zato si oglejte prezani-mivo razstavo in z neznatnim prispevkom podprite ta zdravi pokret naše mladine, ki Vam bo zanj iz vsega srca hvaležna. Saj bodo prav iz teh naših mladih junakov vzrasli naši najboljši in najdrznejši čuvarji našega sinjega neba. šola v jefolšstkl Obisk v zavodu za poboljševanje maloletnih Hude nevihte Iz raznih pokrajin poročajo o nevarni toči med nalivi Iz prekmurskega življenja ŽARNICE ' ** , . lo Zahtevajte morate vedeti WJnitka ,e TUNGSRAM D ,ia ki nosi o zvita v dvo,W v»1» dekalumenih podatka v mednarcdnA itor.st ^ to, in v vratna* * nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih Ljubljana, 1. junija Zdajle, ko se šolsko leto pomalem bliža koncu in bodo listi kmalu jeli prinašati vesele in nevesele bilance opravljenega dela, bo javnost utegnilo zanimati tudi dejanje in nehanje šole, katere doseženi rezultati sicer ne bodo blesteli v oficielnih seznamih, pa je vendarle velikega, dragocenega pomena prav za tisti del mladine, ki je bila v življenju deležna vse premalo ljubezni in vse preveč gorja: to je šola r zavodu za vzgajanje in v zavodu za poboljševanje mlajših maloletnikov. Zavoljo bede, ki dandanes vlada predvsem povsod tam, kjer skuša družba smotrno in organizirano pobijati življenjsko bedo ljudi, sta tudi oba zavoda, ki jima je naloženo, da rešujeta duše in značaje najmlajših za odgovornost še nezrelih zločincev poštenemu, delovnemu življenju, obsojena na zasilno gostoljubje ljubljanske jetnišnice. Po vrhu pa jima jc pridružen še oddelek za starejše (18 do 21 letne) maloletnike, ki jih zakon smatra že za kazensko odgovorne, a jih obenem še loči od polnoletnih arestantov in nasproti golemu načelu kazni poudarja zanje še potrebo kazni. Tako je državno skrbstvo, ki je čutilo potrebo, da za varstvo in rešitev njihovih značajev odreja internacijo 141et-nih, 171etnih pohujšancev, dodelilo tem mladim ljudem obenem soseščino, ki se z vzgojnega vidika nikakor ne da priporočiti. A čeprav je delo v teh razmerah v izredni meri otežkočeno, doseza šola vendar prav lepe vzgojne uspehe in kaže zlasti v zadnjem času pod vodstvom učitelja g. Jagodica pomemben notranji razvoj. Zavoda za vzgajanje in za poboljševanje nudita mladim izgnancem iz življenja predvsem priliko pouka v čevljarski, krojaški, mizarski, knjigoveški in kleparski obrti in mojstri, ki jih uče, so deloma jetni-ški pazniki, deloma kaznjenci. Enakemu praktičnemu stremljenju služi tudi šolski pouk. Tu predava učitelj fantom obrtno računstvo, geometrično in projekcijsko risa- nje, krojno risanje, za duševno zaostale pa so na urniku tudi osnovni predmeti. Za zvezo med šolskim in delovnim poukom skrbi redno skupno teoretično in praktično delo v delavnicah, en dan v tednu pa je posvečen življenjskemu pomenku. Delu med zidovi so se zadnji čas — po zaslugi ravnatelja jetnišnice g. Arka, ki kaže vobče mnogo razumevanja za razvoj zavoda — pridružili še izleti v prosto naravo ter v kulturne in gospodarske ustanove, ki zmerom zanimajo mladega človeka, kaj šele jetnika, ki je iztrgan iz življenja prav v onih letih, ko se razvijajo v njem najnemirnejše sile za udejstvovanje in razmah. Ti izleti so prinesli v šolo nove vedrine in novega duha in ne more biti dvoma, da bo zavod v za-početem pravcu dosegel lahko marsikateri zadovoljiv rezultat. Delu, ki se tako lepo razvija, pa bo v do-glednem času treba dati tudi osnovne zunanje pogoje — zavodu bo treba dati streho in dom. Do leta 1929. je bil nameščen v ta-kozvani prisilni delavnici, ki jo je dal kanonik pl. Schluderbach pred kakšnimi 100 leti zidati nalašč za vzgojo moralno pokvarjene dece. Pred šestimi leti se je moral zavod umakniti, da napravi prostor drugemu, gotovo nič manj potrebnemu, umobolnici, a od takrat je sam ostal prav za prav na cesti. Iz glob, ki se naiekajo iz raznih sodnih kazni, se sicer zbira fond za gradnjo vzgajališč, a sredstva se v resnici uporabljajo v druge namene. Zavodu bo nujno treba poiskati primernega doma, ker se v sedanjih prostorih niti moralno niti materialno ne more razvijati. Značilno je, da si fantje v poboljševalnici razen boljše hran* žele predvsem tudi — več dela (da samo mimogrede poudarimo še njihovo živo željo po izpitih, ki jim zdaj niso pripuščeni, tako da je njihov obrtniški uk v zavodu brez pravega stvarnega pomena). Zato pa bi se moral zavod ločiti od jetnišnice in se preustrojiti v dom resnične delovne vzgoje, ki bi nudil mladim ljudem dovolj prilike za delo in za razmah značaja ter umskih in praktičnih darov. V interesu te mladine Ljubljana, 1. junija. Ko se v slovenskih kraiih meteorološko obdobje pomladi zaključuje z močnim deževjem, prihajajo iz drugih pokrajin tudi poročila o nevarnih nevihtah s točo. V Sloveniji je toča v zadnjih dneh napravila občutno škodo samo v nekaterih krajih Slovenskih goric, škoda pa je posebno huda zaradi tega, ker je zadela baš one kraje, ki so bili nedavno hudo oškodovani tudi zaradi slane. Po nekaterih vinogradih ležijo celi kupi posekanih mladik, žalostno sliko pa kažejo tudi žitna polja. Najhujše je bilo v pesniški in ščavniški dolini. Po dosedanjih poročilih iz drugih krajev so nevihte v četrtek, na praznik, in včeraj povzročile največ škode v Bosanski Posavini. Najhujša nevihta s točo je besnela po južnem delu derventskega sreza, potem pa so se usodepolni oblaki pomaknili v smeri reke Bosne. Med nalivi je padala debela toča, ki je mnoge nasade po- Murska Sobota, konec maja. Tudi v naših krajih je napravila slana veliko škodo. Gorički del jo je manj čutil kakor ravnina ob vznožju. Posebno je trpelo sadno drevje. In še vedno je nestanovitno vreme. Kljub hladnemu vremenu so se že pojavile kače in z njimi prva nesreča. Najemnica Donkova iz Dolnje Bistrice je pred dnevi delala na njivi. Pri delu je zadela v kačo, ki je skrita ležala med grudami. V trenutku je šignila kvišku in zasadilo strupene zobe ženi v laket. Vsa prestrašena je ženska krik-nila in se onesveščena zgrudila na zemljo. To je opazila njena mati, ki je delala nedaleč vstran. Ko je prihitela k hčeri, je še videla kačo kako se je vila med razori. Donkovo so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Kakor marsikateri cigan se je tudi Bara-nja Mihael iz Vanče vasi ukvarjal s tatvinami kokoši. Že večkrat je stal pred sodniki in delal pokoro v zaporu, a se ni spreobrnil. Te dni so ga s prestreljeno nogo pripeljali v bolnišnico. Oblastvom se je zdelo to takoj sumljivo, čeprav je cigan pripovedoval, kako je v gozdu nabiral dračje in kako ga je neznanec brez vzroka ustrelil v nogo. Poizvedovanja so dognala, da je bil Bara-nja z več drugimi pajdaši na tatinskem pohodu v Avstriji. Ko so se vračali z ukradenim blagom k naši meji, jih je hotel usta- št. 18, ki pa tudi ne bo vzdržala do jeseni. Okvirniki so že vegastl Pročelje razpokano, stropi in tla — vse se že maje. Treba je jeklenih živcev, da vzdrži pod streho, kjer se vedno nekaj kru-ši, poka in pošastno premika. Posestniki ostalih hiš za enkrat še nekam shajajo, pri njih škode ni opaziti v takem ohsegu. Lahko pa se vsak čas pokaže nova razpoka, kajti po travnikih in bližnji okolici skoro povsod lahko najdeš znanilce nikdar mirujoče podzemne sile. Spočetka teh razpok niti ni opaziti, kar na lepem pa postajajo večje, spodnji del se začne sesedati in lrmaifli zeva med njimi široka zev. Na- in vsega našega pravnega reda je, da se vprašanje brez odlašanja reši. Za zdaj pa vrši zavod poleg vzgoje, ki so ji po bednih razmerah začrtane precej tesne meje, samo še pomembno nalogo s tem, da skuša vzfrajancem in poboljševancem potem, ko prebijejo svoj čas za omrežjem, fia kakršen koli način utreti pot za povratek v novo, boljše življenje. V ta namen se snuje poseben fond, katerega naloga je, da podpre njihove prve korake iz poboljševal-nice v svet. Uspeh pa bo dosežen samo če bo delo, ki prihaja iz vneme poedinea, našlo pravo razumevanje in podporo tam, kjer se reže kruh usode človeku in družbi. polnoma stolkla.. Tudi sadonosniki so močno trpeli. Debela toča je klestila in lomila veje in celo škorja debel je ponekod vsa oguljena. Največjo škodo imajo vasi Ljubljanica, Komarica, Kamen, Staniči, Brezik. Gradina, Modran in Prnjavor. Nalivi pa so povzročili tudi nevarno naraščanje vseh potokov. Celo na železniških progah je bilo toliko vode, da so vlaki komaj vozili. Nesreča je posebno huda zaradi tega, ker so vsi ti kraji v prvi polovici maja in tudi poprej mnogo pretrpeli od mraza. V okolici Osijeka so bili hudi nalivi s točo včeraj in so napravili največ škod« po sadonosnikih in vrtovih. V Zemunu in okolici je med plohami v četrtek ponoči in včeraj dopoldne padala gosta toča, ki je dosegla tudi velikost orehov. Toča se je vsipala 15 minut ter hudo oklestila trsje, sadno drevje in povrt-nino. Najhujša škoda je bila v okolici Slankamna. viti avstrijski obmejni organ. Cigani so se pognali v beg, zadnji med njimi je bil Basanja. Avstrijski obmejni organ je mislil, da je imel pred seboj tihotapce, pa je ustrelil za njimi in zadel Baranjo v nogo. Tovariši so ga še zavlekli v domačo vas, a potem so ga le morali prepeljati v bolnišnico, ker je rana prehuda. Prvemu plačilu sledi še drugo. Ker je že bila beseda o tatvinah, še nekaj o vlomih, in sicer o dveh vlomih na železniških postajah. Prvi se je izvršii pred tednom v Murski Soboti, kjer so zlikovci odnesli precejšnjo količino blaga, namenjenega g. Cvetiču. Zadnji vlom v železniški vagon pa je bil te dni v Mačkovcih. Tatovi so odnesli različno blago naslovljeno na okoliške trgovce. Še celo nekega kmetijskega stroja so se lotili, pa so ga potem pustili na neki njivi, ker jim je bil pretežak. Kaže, da so bile pri obeh vlomih iste osebe. Upanje obstoji, da bodo vlomilci kmalu za zapahi. Sezonski delavci so po večini že odšli na delo. V tem pogledu je letos opažati neko izboljšanje, zlasti kar se tiče Francije, kamor jih pojde letos več kakor lani. Število brezposelnega sezonskega delavsta je v zadnjih letih zelo poraslo. Nekaj več dela pa bo letos tudi pri nas. Zlasti v Murski Soboti bo letos živahnejša gradbena delavnost. Poleg številnih gradbenih dovoljenj smo pred zaključno fazo priprav za gradbo Delavskega doma v Soboti. Mnogo je bilo poti, pre- ravnost usodne pa lahko postanejo po več ton težke skale, ki se rušijo prav izpod vrha. Spremlja jih bobnenje kakor ob potresu in je le sreča, da doslej niso porušile hiš. Obležale so na cesti in so jih morali razstreliti. Nekatere so se zapičile v mehko pobočje in obstale potem, ko so si napravile pot skozi debela drevesa, ki so jih polomile kakor travnate bilke. Strašen in veličasten obenem je pogled v skalovite samice nad potjo. Kakor da bi zadostovala najmanjša sapica, pa bi se zrušile v vrtoglavo nižino, tako rahlo so vsajene v pobočje. Vse nabrežje prav pod sam vrh je posejano z zdrobljenim skalovjem, den je izseljenski sklad votiral vsoto, ki je bila še potrebna in ki znaša 1,000.000 Din. Z zgradbo doma bodo delavci dobili svoj potrebni azil. Stavba, katere načrte je zasnoval g. arh. Novak, bo po svoji zunanjosti v okras našemu mestu. A tudi druga dela so v teku. Kopališče se zida in razpisana so tudi že kanalizacijska dela v Kolodvorski ulici, ki so zaradi tamkajšnje bolnišnice že skrajno potrebna. Seveda ni še s tem izčrpan program. Prepričani smo, da bo zdaj prišla na vrsto naša šola, ki že desetletja zagrenjena ždi ob naši najprometnejši cesti s skrajno nezdravimi prostori. Razlika med sadjarskim in vinarskim društvom Kako se razvija sadjarsko društvo v naši banovini in kakšno zanimanje vlada za lastne interese med sadjarji vseh slojev, o tem so se lahko prepričali udeleženci sadjarskega občnega zbora v nedeljo 26. t. m. v Celju, drugi pa iz poročil v dnevnikih. Veselje je bilo prisostvovati stvarnim in zanimivim debatam raznih govornikov, kakor tudi tajniškemu in blagajniškemu poročilu, ki navaja, da je plačujo-čih članov že nad 8100, podružnic pa že 223. Društvo je priredilo lani v vsej banovini skupno 299 predavanj in 54 praktičnih tečajev, ki so bili povsod prav dobro obiskani. List »Sadjar in vrtnar« se razpošilja v 9000 izvodih mesečno. Društvo ima 35 podružničnih drevesnic in izkazuje kljub tolikim vsestranskim izdatkom okroglo 43.000 Din premoženja v gotovini. Kaj pa Vinarsko društvo za dravsko banovino? — Tudi to društvo je približno toliko staro kakor sadjarsko, in tudi vinarstvo je v vsej banovini jako razširjeno, saj je v Sloveniji preko 24.000 ha vinogradov. Vrhu tega je vinarstvo večji del v rokah inteligentnih, ali vsaj dobro stoječih posestnikov. Toda zanimanje za lastno društvo je minimalno, število članstva pod vsako kritiko — komaj okrog 300 (tristo) plačujočih! — tako da že nekaj let še svojega glasila (nekdanje »Naše gorice«) ne more več izdajati. Vinarsko društvo životari s svojimi objavami od milosti skromnega prostorčka v »Kmetovalcu«, ki je drugače strogo poljedelski list. Res peša naše vinarstvo v zadnjih letih zaradi slabih letin, zaradi omahljive vinske kupčije in razmeroma nizkih cen, toda isto se dogaja pri drugih panogah, pa vendar si druge prilično, da celo dobro pomagajo, med tem ko vinogradništvo kar vidno umira. Vzroki te vinogradniške jetike so različni, vendar se tu ne dajo razglabljati. Sodimo samo. da je vinogradnika treba zdramiti iz letargije in mu vžgati novega življenja, drugače bo kmalu po njem. V nedeljo (2. junija) bo občni zbor tega društva v Ormožu. V soboto popoldne bo glavna seja delegatov in glavnega odbora. Tu se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja glede nadaljnjega obstoja, odnosno nadaljnjega delovanja. Neobhodno potrebna je vsekakor večja udeležba vinogradnikov. zlasti pa delegatov iz vseh krajev banovine, da s svojo navzočnostjo pokažejo interes za to današnjo važno kulturo, da iznesejo tam osebno vse svoje želje in pritožbe in, če treba, tudi energično udarijo s pestjo po mizi. — V ponedeljek bo izlet v Slovenske in Haloške gorice po načrtu, ki se razglasi v nedeljo na občnem zboru. vmes pa leže debla, polomljeno, izruva-na s krošnjo zemlje med koreninami Nihče ne hodi po tej poti brez groze in pri tem je pot na čolnišče edina vozna zveza med Zagorjem in vasmi iz te smerL Mnogo so že preudarjali, kako odstraniti vsaj to nevarnost. Morda bi kazalo najbolj nevarne škrbine razstreliti, a bog ve, kam bi se zavalile skale. Je pa razstrelitev edino sredstvo za te prilike, boljše kakor mračna neizvest-nost. Ogrožena poslopja bi bilo treba seveda izprazniti za ta čas. Kako se bo razvijal ta pojav v bodoče, ni mogoče povedati, ker je vse odvisno od notranjosti Malega vrha. Za sedaj je gotovo le to, da še ni znakov za umirjenje in prej ko gotovo je, da bo Podkraj zginil s površja. Tega se prizadeti prav dobro zavedajo že od vsega početka. Že svoje čase so posamezni iskali zaslombe pri sodišču. Prav zdaj teče tožba dveh posestnikov. Od izida zavisi usoda vseh prizadetih. Ni naš namen, da bi si usvajali to ali ono mnenje, to je stvar strokovnih izvedencev, želimo le, da bi se našla zadovoljiva rešitev za ljudi, ki jim sicer kaže ostati sredi ceste. Ze tako je Zagorje z vsem zaledjem vred ubožno. Izletnikom, ki se vračajo s Svete gore skozi Loke v Zagorje se ves cas kaže slika razdejanja Malega vrba. Kdof utegne, naj si ogleda ta redki pojav iz bližine. Ko ga bo zamrazilo po hrbtu, bo šele prav razumel, s kakšno silo ljubezni so Podkrajčani navezani na svojo grudo in da jim gre pravica pred močjo. Mali vrh nad Zagorjem se pogreza Zagorje, 31. maja. Dolgi in ostri greben, ki razmejuje zagorsko dolino od loške doline na za-padu in ki se nad rudniškim središčem Toplicami vzpne v višino nad 500 metrov se imenuje Mali vrh. Na nasprotni strani leži na njegovem pobočju vas Podkraj, selišče z okrog 30 številkami. Kakor ne nudi topliška stran Malega vrha nobene posebnosti, tako je slika na nasprotni strani podoba ogromnega razdejanja: vsa gora je počena v prečno smer v daljavi par sto metrov. Razpoke so se širile, pokazale so se krvavo rdeče skale, nastale so majave škrbine, od katerih so se in se od časa do časa še zdaj trgajo ogromne skale in zabob-ne v dolino, da se trese zemlja in beže ljudje iz bližnjih hiš. Prebivalci vasi Podkraja dobro vedo, da se bodo morali prej ali slej izseliti, saj trepečejo v vednem strahu, posebno ponoči, ko je slišati vsak tudi najmanjši ugrez izpod-kopane gore. Starejši ljudje še pomnijo, da je bilo pobočje poraščeno z lepimi gozdovi. Zagorski rudnik ima na tej strani drugi revir Kisovec Ta se je sčasoma razširil v smer Malega vrha z oporiščnimi točkami Marija, Lenart, Vilhelmina in Podkraj. Iz teh podzemskih oporišč so prav pod sam Mali vrh zagnali rove in pridobivali premog. Ko pa v takem rovu zmanjka p^moga, je treba rov opustiti in ga zasuti z gruščem. Svoje čase najbrž tega dela niso prav temeljito opravilu Mogoče je ostal marsikateri rov nezasut in sčasoma je ogromna vrhnja teža pritisnila v rov in ga napolnila, kar pa je rodilo usodne posledice. Skoro neopazno najprej, se je pokazala razpoka v površju. Hrib se je skušal uravnovesiti, sesedal se je in sesedal, pri tem pa se je dno vedno umikalo, pokazale so se visoko v bregu skale in zdrvele v dolino. Ker tudi pravilno in temeljito zasuti rovi s svojim drobnim kamenjem ne morejo nuditi zadostno oporo se razidejanje usodno nadaljuje in posledica tega bo slej ko prej, da bo Podkraj zginil s površja. Znaki končnega propadanja so zadosti zgovorni: hiše se rušijo, svet se tudi v nižjih legah razpreza in pomika v globino. Razpoke so posegle v samo vas. Ni še dolgo tega, kar se je na lepem zrušila cela hiša. Najbolj je prizadetih osem ali devet hiš v bližini Vilhelmine. Za enkrat sta popolnoma opuščeni hiša št 18. a. posestnika Višnikarja — vogal popolnoma sesut, stropi razkopani, vse vegasto, — in št. 21, Jermanova. Ta je sicer že stara, pa bi še zdržala precej let. Razpokana je vse povprek. Če ne bi založili odprtine oken z opeko, bi se okviri že davno sesedli. Ob spodnji strani je gospodar pred leti zidal opornike, vse skupaj pa ni pomagalo. Pred kratkim je z dolgim brunom podprl za-padno ostenje, vse to samo zategadelj, da ostane priča pravdi med prizadetimi in rudnikom, katerega izvedenci trde, da so vsi ti pojavi posledica naravnega plazovja. Jerman stanuje začasno v Žepe in eCegantne tod* Gottce ce kupijo obleke in komplete iz veli-komestne zaloge renomirane tvrdke Jtan Studie, Ljubljana, Stritarjeva ulica Domače vesti ♦ Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« proslavi 85letni življenjski jubilej nadškofa dr. A. B. Jegliča z izvajanjem veličastnega HandJovega oratorija »Mesija« za soli, zbor in orkester v ponedeljek 3. junija. Uvodna beseda: g. dr. Fr. Kimovec, stolni dekan. Sodelujejo ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, primadona ljubljanske opere (sopran), ga. Franja Ber-not-G-oIobova, solistka ljubljanske opere, (alt), gg. Jože Gostič in Marijan Rus, solista ljubljanske opere kot tenor in bas Orkester: Savez muzičara (podsavez Ljubljana), mešani zbor Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«. Dirigira dT. Anton Dol:-nar. Velika dvorana Uniona. Začetek ob 20. uri. Vstopnice v predprodaji v trafiki Union in Ljudski knjižnici (Miklošičeva cesta 7-1.). ♦ Desetletnica tur. kluba »Sljeme«. Znani zagrebški turistovski klub »Sljeme« slavi letos desetletnico svojega plod o nosne ga delovanja. Tej desetletnici je bil posvečen občni zbor dne 29. maja. Predsednik Dušan Jaikaič se je v svojem otvoritvenem govoru v izbranih besedah spominjal marsejske tragedije, nato pa podal nazorno sliko društvenega delovanja v preteklem desetletju, ko 6e je društvo razvilo iz skromnega klubiča v mogočno Vam razvije in kopira Vaše filme specijalna fototrgovina iFOTO TOURIST LOJZE ŠMUC ALEKSANDROVA CESTA Po pošti še isti dan poštnoobratno! planinsko organizacijo, ki uživa največji «gled na vsem slovanskem jugu. V svojem govoru se je predsednik tudi spominjal pokojnega dr. Henrika Turne, ki 6i je pridobil nevenljivih zaslug za našo turi-stiko, predvsem pa za razvoj alpinizma. Z zborovanja je bila poslana vdanostna brzojavka kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa banu dr. Kostrenčiču in ministru dr. Vrbanicu. V društveno upravo je bil izvoljen po veliki večini stari odbor s predsednikom Dušanom Jakšičem na čelu. Na predsednikov predlog so biLi v priznanje zaslug, ki so si jih pridobili za klub izvoljeni za častne člane podban dr. Ste-vam Hadži, ban. načelnik Ognjeslav Ara-nickii, zdravnik dr. Gušič in Slovenec sod. svet. dT. Davorin Senjor v Mariboru. »Sljeme« sd je pridobilo s svojo živo propagando za naše planine velike zasluge tudi za našo ožjo domovino, zato mu tudi mi k desetletnici iskreno čestitamo. * Obisk obmejnih planin. Ob začetku poletne turistične sezone opozarja banska uprava na stroge dolžnosti, ki jih imajo obmejni stražniki pri varovanju državne meje. Vsak turist ali izletnik, ki gre v obmejne planine, mora imeti pri sebi keko veljavno legitimacijo, in sicer kolikor mogoče s fotografijo. Take legitimacije so: članske legitimacije planinskih društev, potrjene od prvostopnega upravnega ali policijskega oblastna, obmejne karte, uradnike legitimacije, dijaške knjižice in druge službene legitimacije, zlasti take s fotografijo, sicer pa kaka veljavna osebna listina Vsak je dolžan, da se na poziv obmejnih stražnikov ustavi, legitimira in da uljudno in brez prerekanja poda pojasnila o svoji osebi ter o namenu io cilju svojega pota. Po nestrokovnjraškem načrtu si ne boste zgradili doma, ki bd Vas osrečil. — Strokovne načrte izdeluje najskrt>neje in poceni »Tehnični biro« Nunska ulica št. 17. — Telefon 2796 ♦ Olajšave za turistične avijone, ki pristajajo v naši državi. Te dni je stopila v veljavo naredba, po kateri so oproščeni vseh taks inozemski turistični avijonj pri pristankih na vseh naših letališčih. S tem je omogočeno, da turistični avioni iz inozemstva, zlasti pa iz severnih in zapadnih dežel, kjer je turistična aviacija že močno razvita, obiščejo našo državo med poletno sezono. Inozemska turistična letala so nas obiskovala tudi doslej, a to v manjši meri baš zaradi taks pri pristankih na naših letališčih in pri shranjevanju leta) v naših hangarjih. Na podlagi reeiprocite-te so turistična letala oproščena taks že v Avstriji, Italiji, Madžarski, Rumuniji, Švici, Angliji, na Japonskem in sedaj pri nas. ♦ Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze v sredo 29. maja gg. Frantar Lado iz Ljubljane, Kolarič Karel iz Ptuja in Žiberna Joško iz Divače na Krasu. ♦ Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov bo imelo svojo glavno skupščino letos v Beogradu 15. — 18. t. m., ko bo obenem posvečen novi dom tamošnje sekcije Na dnevnem redu so važne stanovske in strokovne zadeve. Po skupščini bo izlet z ladjo, nato potovanje na Oplenac !n obisk Kragujevca. Za člane je dovoljena četrtinska, za njihove rodbine pa polovična železniška vožnja, članski sestanek sekcije Ljubljana, na katerem se bosta obravnavala dnevn* red in program šotor! - kajak čoln? Cenik zastonj! B. Kolb & Predallč LJUBLJANA, Šelenburgova nI. 6 glavne skupščine, bo v torek 11. t. m. ob 20. v lokalu sekcije. Do takrat je poslati tajništvu sekcije prijave za udeležbo na skupščini. ♦ Tiskovna tožba. Odvetnik g. dr. JOsip Cepuder je vložil proti odgovornemu uredniku »Glasa Naroda« tožbo zaradi komentarja povodom objave vesta o njegovi aretaciji. ♦ Novo društvo naših akademikov v Parizu. Iz Pariza nam pišejo: Poleg U druženja jUgo6lovenskih akademikov v Parizu so naši pariški akademiki, ki 6e ne strinjajo v vsem z delovanjem tega društva, ustanovila Udruženje jugoslovenske akademske omladine v Parizu. Občni zbor je bil v nedeljo 26. maja ob udeležbi 30 članov. Novo društvo si je nadelo nalogo, da nezavisno in v dobrih odraošajih z našimi oblastvi predstavlja naše akademike v Parizu in skrbi za propagando naše domovine v Franciji. Za predsednika je bil izvoljen dr. Miloševi<5 iz Beograda, za podpredsednika joirist Kalodjera iz Zagreba, blagajna pa je bila zaupana zastopniku Ljubljane inž. Dušanu Avscu. V odiboru sta še dva Slovenca, in sicer Svetozar Vu-ga in Janko Sernec, ki vodi tajniške posle. ♦ Narodno predstavništvo kraljevine Jugoslavije. Pod tem naslovom je beograjski odvetnik g. Ovadija izdal pregledno brošuro, ki vsebuje imena vseh senatorjev in narodnih poslancev, ki so bili izvoljeni ieus 5. maja. Zaradi večje preglednosti so narocmi poslanci razdeljeni po banovinah, ki so kartografično označene. V b:x>-šur} 6o tukega jezika. ♦ Pomanjkanje prostorov v zagrebških bolnišnicah. Na zadnji 6eji zagrebškega mestnega zastopstva se je razvila dolga debata o razmerah v zagrebških bolnišni cah in o nalogah narodnega zdravstva Mnenja so bila različna, soglasno pa so vsi udeleženci naglašali, da nima Zagreb v svojih javnih bolnišnicah niti polovice nujno potrebnega števila postelj. Moralo bi bitri okrog 5000 postelj, vse javne bolnišnice pa jih premorejo samo 2316. Zagreb je poleg tega tudi edino središče banovine. ki nima državne bolnišnice. ♦ Izpremembe načrta avtomobilske ceste Beograd-Zagreb-Ljubljana so zahtevali v Beogradu pri ministrstvu za zgradbe predstavniki Vinkovcev, Broda, Nove Gradiiške in Banjaluke Po dosedanjem projektu bd vodila avtomobilska cesta preko Osijeka in Našic, predstavniki imenovanih mest pa zahtevajo, naj bi se ce6ta usmerila preko Vinkovcev, Broda in Nove Gradiške. V prilog te itzpremembe so navajali, da vodi mimo navedenih mest tudi železniška proga in da bi imela cesta pni Novski in Brodu priključek na turistično važne ceste sosednje Bosne. Poleg tega niso biii ti kraji še nikdar poplavljeni. Nova trasa bi bila tudi za 45 km krajša ln pri graditvi bi bidi prihranjeni mnogj ovinki in druge terenske težave. ♦ Baščanska plošča se namaka v vodi. Baščansko ploščo, dragocen zgodovinski spomenik z napisom v glagoMci, ki je bil, kakor znano, z otoka Krka prenešen v palačo Jugoslov. akademije v Zagrebu, Je treba na poseben način preparirati, da bo 06tala čim dalje ohranjena. Plošča je sedaj v posebni posodi, polni vode, vodo pa menjajo vsak teden, da n gotove, koliko je v njej še morske soli. Ker Je bila zgodovinska plošča doslej na prostem, se je navlekla soli in tudi burja z morja Je spravila na njo toliko soli, da U to tehko pospešilo razkroj, iz piošče sedaj voda vleče sol; mislijo, da bo plošča že v dveh mesecih očiščena od zadnjih ostankov morske soli. Preden so jo namočili v vodo, eo seveda odstranili vse navlake prsti, da 6e na plošči sedaj dokaj razločno vidd napis, ki omenja ime hrvatskega kralja Zvonimira. • Prenos stolpa starodavne džamije. Sarajevo bo imelo v kratkem veliko senzacijo, ka spominja na Ameriko, kjer z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi pre- Prava poletna pijača ne sme samo za kratek čas osvežiti, da bi potem čutili še večjo žejo in utrujenost, temveč mora istočasno povečati našo odporno moč, da lažje odolimo poletni vročini in utrujenosti. S tem si ohranimo energijo in živahnost enako za delo kot tudi za razvedrilo. V to svrho vam bo najbolje služila Pripravlja se v Ovomix-čaši, ki se dobiva povsod za ceno Din 10.—, kjer se prodaja Ovomaltine. Poskusite hladno Ovomaltine na Ljubljanskem velesejmu. našajo iz kraja v kraj tudi velika poslopja. Iz Sarajeva bo namreč v okoliško vas Hirasmoo prenešen stolp ali munara stare džamije »Pribjeguše«. Ta munara je ena največjih in najlepših v Herceg-Bos-ni, zanimiva pa je tudi zaradi tega, ker stoji kakih 30 m daleč od džamije. Munara stoji na hribčku, džamija pa 6podaj ob pobočju. Narodna pripovedka pripoveduje, da se je munara po čudežu ločila od džamije ter se dvignila 30 m višje na hrib, da bi se glas molitve Cul čim dalje. Mrunana je torej pobegnila od džamije, ki je zaradi tega dobila vzdevek »priibjegu-ša«. Ker so v vasi Hrasnici preuredili staro džamijo, bodo njej pridružili muna-ro »Piribjegiuše«. Stolp bodo demontirali in prenesli v Hrasnico. Zahteva modernega okusa je lepo oblikovano telo. To dosežete s steznikom od I. Sala j, Aleksandrova eesta 2/L ♦ Huda nesreča v gozdu. Iz Poljčan nam pišejo: V petek je 28 letni posestnikov sin Oskar Harinski iz Spodnjih Poljčan podiral v gozdu pod Ljubično drevje in ga je padajoča bukev pokopala pod seboj. S težavo so dobili ponesrečenca izpod drevesa. Harinski je dobil hude poškodbe, zlasti na levi nogi, ki jo ima na treh mestih zlomljeno, da nun jo bodo morali najbrže odrezati. Poklicani zdravnik g. dr. Hronovsky je odredil prevoz v bolnišnico. SEMO-SILK? ♦ žrtev tihotapske strasti. »Koroški Slovenec« poroča, da sta skušala nedavno dva tihotapca preko Koprivne priti preko meje. Enega, ki je imel pri sebi 5 kg saharina, so zajeli jugoslovenski grandčarji. Tihotapec Karel Pap, po domače Rigelnikov iz Remšenika v beljski občini, se je med potjo stražnikoma iztrgal ter skušal zbežati nazaj. Stražnika sta za ubežnikom streljala in ena krogla ga je zadel v hrbet, da je kmalu izdihnil. Njegov pajdaš se je dolgo skrival, preden se je mogel splaziti preko meje im od tam domov. Če se hočete zanesljivo izne-biti mozoljev, ki se tvorijo zaradi preobilne maščobe na Vašem obrazu, uporabljajte MILO LA TOJA ki ima v sebi med drugim učinkovite snovi iz radioaktivnih vrelcev svetovno znanega kopališča La Toja v Španiji. ♦ Obsojeni pomočniki hajdukov. Pred sodiščem v Požarevou se je vršila več dna razprava proti 14 kmetom in kmeticam iz bližnje okolice ki so tudi bila obtoženi kot pomočniki nevarnih razbojnikov Vsa obtoženci so pripovedovali, kako so hajduki ponoči trkali na vrata ter zahtevali jed in skrivališče. Oboroženemu hajduku mora človek ustreči, ker je drugače njemu prepuščen na milost in nemilost. Izkazalo se je seveda, da mu v mnogih primerih taka pomoč ni bila izsiljena in da so hajduškii pomočniki ali jataki, ka kar jim pravijo, dobro živeli od roparskega plena. Deset hajduških pomočnikov je bik) obsojenih na zaporno kazen od 3 mesecev do 4 let, štirje p« so bili oproščeni. • Pojav kobilic v črni gori. Blizu Pod-gorice, na razsežnem Djeonovskem polju, 6o se pojavile kobilice. Oblasti so takoj uvedle vse potrebno za uničenje škodljivega. mrčesa. Poleg večje količine nafte, ki je najuspešnejše sredstvo, je dala banska uprava na razpolago tudi kredit 50.000 ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« v di&kL — Telefon 83-87 Vesela Stranssovaopereta ROŽE Z JUGA Grethl Theimer, Paul Horbiger in Oskar Scabo Dopolnilo običajno. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. v ponedeljek pa ob 7. in 9. uri zvečer v nedeljo ob 1L uri dopoldne pred vajamo za ceno Din 1.50 film: »Plesalka Barberlna«. V torek: »BOLERO«. PERMA-TEX GUM... je znanstveno izdelan originalen ameriški izdelek in je zato ta najcenejše in najbolj zanesljivo zaščitno sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah. Din za izvedibo drugih varnostnih ukrepov. Kobilice so ee t črni gori že večkrat pojavile, prvi pojav pa je znan iz leta 1894. Tudi pred dveana letoma so povzročile znatno šfkodo. ♦ Socialni arhiv. Izšla je dvojna 3. im 4. številka glasila centralne uprave za posredovanje dela, ki opisuje delovanje te važne socialne ustanove. Poleg člankov o novih zgradbah in o doseženih rezultatih na področju organizacije posredovanja 6>lužb je tudi bogata kronika važnih dogodkov v drugih državah na področju socialne politike. Uredništvo in uprava »Socialnega arhiva« je v Beogradu v Ulici Miloša Pocerca št. 8. Letna naročnina ziaša 200 Din, za državne in samouprarue usiužbence 24 Dim. ♦ Revija »Naš val« je izšla o priliki pomladanskega velesejma v izredmo povečani obliki in je vsebinsko in ilustrativno ena najbolj zanimivih dosedanjih številk. Franjo Pivka opisuje napete doživljaje Iz življenja pilota »Skok s padalom«, Angelo Cerkvenik priobčuje novelo »Domovina, spominjaj se vedno svojih herojev«, za ljudske odre je pričela izhajati »Otroška tragedija«. Izredno pestre so slike, tako slikanice: »Ljubljanska kratkovaina oddajna postaja«, »Na ljubljanskem velesejmu«, »Iz novih filmov«, »Nove modne kreacije« in slike gledaliških igralcev. Iz bogate vsebine omenjamo še Katajevo duhovito črtico »Cedirine iglice«, aktualno radijsko tehniko, važnejše evropske radijske oddajne postaje po zadnjih podatkih in na posebni 12 stranski prilogi pregledno urejene sporede vseh važnih radijskih postaj. — Pomnite: »NAŠ VAL« je edina tedenska revija za radio, gledališče, film, šport in modo. Mesečna naročnina znaša samo 12 Din. Zato pišite še danes, da Vam pošljemo na ogled brezplačno eno številko. Naslov: Radijska revija: »NAŠ VAL«, Ljubljana. ♦ Za dojenčke sočivje s Hordenzvmom. Z velikim uspehom 6e daje dojenčkom po 5. mesecu Hordenzjrm dr. A. Wanderja v zvezi 6 6vežim sočivjem, kakor spinačo, karfijolo, kolerabo m korenjem. Mlajši in starejši dojenčki uživajo brez izjeme to sočivje prav radi in ga tako dobro prenašajo, da se jim lahko da brez vsake nevarnosti dvakrat tolika porcija sočivja s Hordenzvmom kakor pa navadno sočivje. S Hordenzymom prirejeno sočivje je izredno redilno, ker ostane v želodcu in črevesju dalje časa in ga dojenčki bolj izkoristijo kakor pa navadno sočivje. Natančna navodila o prirejanju sočivja s Hordenzymom je priloženo vsaki škatli. Kakor doznavaano, je tovarna dr. A. Wan-derja zaradi večje potrošnje Hordenzyma znatno znižala s 1. junijem letos ceno svojega izdelka in sicer od 39 Din na 23 Din za škatlo od 300 gramov. Beležimo v prepričanju, da bodo to izkoristile mnoge matere. ♦ Za peke. Tvndtea dr. Wander, tovarna farmacevtskih ln dietetičnih proizvodov v Zagrebu, ki izdeluje tudi splošno znano redilno Ovomaltino, je razširila svoje poslovanje z izdelovanjem posebnega slad-nega ekstrakta v pekarske svrhe. Ta ek-strakt, če že ni boljši od drugih vrst, ki prihajajo na trg, gotovo nikakor ne zaostaja za njimi, odlikuje pa se. kar je najvažnejše, s svojo znatno nižjo ceno. V promet prihaja pod imenom »Panifex«, posebno pa je pripraven za kruh, kakor tudi za najfinejše pecivo. Peki, ki potrebujejo tak proizvod, storijo prav, če se pred oskrbo z novo zalogo 6ladnega ekstrakta obrnejo na tvrdko dr. Wander ter zahtevajo od nje posebno ponudbo. * Naša industrija pralnih in kozmetičnih sredstev je zavzela v našem narodnem gospodarstvu prav odlično mesto. Na najvišjo stopnjo kakovosti je znalo svoje izdelke v razmeroma kratkem času s pomočjo svojega, v inozemstvu strokovno izšolanega osobja, dvigniti domače podjetje »Riviera«, tovarna mila in kozmetičnih sredstev v Ko-toru. Prebivalstvo Jugoslavije, zlasti pa ono iz dravske banovine, je s tem, da je spoznalo vse vrline »Riviera« terpentinovega mila, »Riviera« toaletnega mila in kozmetičnih sredstev, dokazalo, koliko važnosti polaga na smotreno in uspešno snago in higieno, še bolj pa je dokazalo svojo preizkušenost v ocenjevanju in presojanju kakovosti pralnih in higienskih sredstev. Poraba >Riviera< pralnih, higienskih in kozmetičnih sredstev je zato po vsej državi, zlasti pa v dravski banovini z vsakim dnevom večja. Na ljubljanskem velesejmu ti produkti ne bodo mogli biti razstavljeni zaradi tehničnih ovir, zato pa opozarjamo vse trgovce, ki bodo prišli v sejmskih dnevih v Ljubljano in se zanimajo za nakup pralnih toaletnih in kozmetičnih sredstev, da ima glavno zastopstvo »Riviera« izdelkov g. O. JezerŠek na Tyrševi cesti št. 81, kjer si lahko ogledajo vse izdelke in kjer bodo dobili vse potrebne informacije. ♦ Preproge — domače in perzijske na razstavi. Državna tkalnica domačih in perzijskih preprog v Sarajevu je razstavila aa ljubljanskem velesejmu svoje ročne izdelke, ki se prodajajo tudi na dolgoročno odplačilo od 12 do 24 mesecev brez povišanja cen in brez obresti. Priporočamo vsem, da sd v lastnem interesu ogledajo to okusno in bogato razstavo, kjer se tudi sprejemajo naročila. Vremensko poročilo Številke ca označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja. 2. stanje barometra, t. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih, & smer tn bralno vetra. 6. oblačnost V—10. 7 padavine v mm. g vrsto oadavln. Temperatura: prve številke pomenOo najvišjo, druge aajntžjo temperaturo. 31. maja Ljubljana 7, 753.7, 13.8, 83, WSW1, 10, dež 23.8; Ljubljana 13, 755.9, 19.2, 68, SW2, 10, dež; Maribor 7, 751.5, 15.0, 80, NWE, 10, dež 3.0; Zagreb 7, 752.6, 15.0, 90, W3. 10, dež; Beograd 7, 753.4, 19.0, 60, SW2. 6, —; Sarajevo 7, 756.8, 14.0, 80, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 756.2, 19.0. 60, Wl, 4, —, —; Kumbor 7, 75«.4, 18.0, 90, W4. 10, —, —; Split 7, 756.4, 17.0, 80, B5. 8, 0.2; Rab 7. 755.5, 15.0, 90, S3, 6, —, —; Rogaška Sla tina 7, —, 14.0, 98, W2, 10, dež. 10.0. Temperatura: Ljubljana 20.0, 13.5; Maribor 21.0. 13.0; Zagreb 26.0, 14.0; Beograd 25.0, 15.0; Sarajevo 26.0, 10.0; Skoplje 26 0 16.0;KuZa bodočnost Narodnega gledališča« se bavi s problemom. ki je že dolgo aktualen in ki ga je smrt velikega dramaturga Hilarja še bolj razvnela- kaj ie z reprezentativnim praškim gledališče. Šalda opozarja na problematič- ranjen in iz bolnišnice so ga še kot vojnega obveznika poslali nazaj v bosanske revirje, kjer je ostal v službi deželnih rudarskih oblastev do prevrata. Prvega februarja 1919 ga je narodna vlada v Ljubljani odpoklicala iz Bosne in ga imenovala za vodjo okrožnega rudarskega urada v Celju. Tu je služboval do 1. oktobra 1923, ko je bil zaradi svojih odličnih tehničnih in gospodarskih sposobnosti imenovan za direktorja državnega premogovnika v Velenju. Pod njegovim vodstvom se je velenjski rudnik v mnogih pogledih prav lepo razvil in izpopolnil. Delo inž. Močnika je v pretežni meri, da je Velenje dobilo električno centralo, ki danes zalaga s svojo energijo velik del banovine. S posebno vnemo se je direktor prizadeval za boljšo organizacijo oddaje velenjskega premoga in se je v tem stremljenju mnogo bavil s poplemenitenjem lignita obenem pa je vzgojil tam tudi celo vrsto mladih domačih strokovnjakov. Velenjski rudnik je vodil do leta 1930., nato je bil nekaj časa direktor državnega rudnika v Mostarju in služboval pri centralni direkciji državnih rudnikov v Sarajevu. Po novem letu 1931 je bil odtod prestavljen za rudarskega glavarja v Zagrebu, kjer si je v kratkem času pridobil splošno priljubljenost tako v gospodarskih krogih, kakor med rudarji. Povsod, kjer je služboval, je zmerom užival velik ugled kot vesten, vzoren uradnik, ki se je zmerom strogo držal zakona, a je znal biti obenem zme-rora konciljan-ten in human. O tem vedo pripovedovati vsi delavci, katerih zadeve so se kdaj obravnavale pri njegovih instancah. Zavoljo tega njegovega slovesa je tudi bivši minister za šume in rude Ulmansky za časa velikega gladovnega štrajka v revirjih TPD lansko pomlad poveril njemu kot najboljšemu poznavalcu naših rudarskih raa-jner težko in odgovorno nalogo posredovalca med rudarji, družbo in državo. Njegovemu nastopu gre zasluga, da se je težkt spor tako naglo in za obe stranki razmeroma zadovoljivo končal. Finesa in socialno razumevanje, ki ju je ta odlični funk-cijonar zmerom izpričal povsod, kamor ga je klicala težka in kočljiva dolžnost razso-jevalca v perečih socialnih sporih, izhajata vsekakor iz dejstva, da je g. rudarski glavar sam sin rudarske obitelji, in iz iste demokratične navezanosti na življenje našega malega človeka je inž. Močnik ostad ves čas narodno zaveden in delaven. Novemu rudarskemu glavarju k imenovanju naše iskrene čestitke! 1 DARMOL Ogrla?. rej*, pod S. Br. 340 o4 19. februarja 1933. Umetnine na ženski realni gimnaziji Ljubljana, 1. junija Med zaključnimi razstavami naših srednjih šol se vsakikrat odlikuje ljubljanska ženska realna gimnazija. Njena razstava ni le zbirka marljivih šolarskih del, temveč je njena značilnost v tem, da kažejo vsa razstavljena dela izrazit zmisel za lepoto narodne ornamentike. Ženska realna gim-nj-ija je bila med prvimi, ki je pretrgala s tradicijo uporabljanja izključno secesioni-stične ornamentike in simbolike ter je segla po vse bogatejšem zakladu ornamenta in barve, ki ga hrani v sebi naša folklora. Kako neizčrpni so ti zakladi, dokazuje tudi pričujoča razstava, ki jo bodo v nedeljo slovesno otvorili. Na razstavi je videti zbirko risarskih izdelkov iz šole prof. Franceta Podrekarja in ženska ročna dela, ki jih poučuje ga. Stanonikova. Po novem učnem načrtu poučujejo risanje le do 6. razreda, ročna dela pa do tretjega po 2 uri tedensko, kljub temu pa je razstava bogata odličnih risarskih kakor prekrasnih ročnih del. Med prvimi zbujajo pozornost narodni omamen-iti, ne morda suženjsko posneti iz znanih zbirk, pač pa z mnogo fantazije in duhovitosti svobodno razporejeni elementi našega pristnega narodnega ornamenta, ki morejo po bogastvu barve in stilizacije stati ob strani vsakemu drugemu narodnemu ali modernemu ornamentu. Iz višjih razredov je treba omeniti akvarele in risbe po naravi in to tihožitja, krajine in portrete. V figuralni kompoziciji pa so dekleta dala polet svojemu duhu in fantaziji na številnih osnutkih za končnice. Ročna dela bodo zanimala predvsem ženski svet, ki bo tu našel mnogo občudovanja vrednih del, saj so zastopane vse mogoče tehnike, tako madera, ploščati vbod, pisano vezenje, križni vbodi, živi vbod itd. Neikaj blazin je izdelanih v tehniki gobelina in kelima. Krasni so tudi kvač kani izdelki, med njimi košarice za poslastice ali primerno. Med prtiči so posebno lepi oni z narodno ornamentiko in zanimi- vim narod, vbodom. Seveda ne manjka pletenin, kakor nogavic, jopic, čepic in takih podobnih stvari, v katerih morejo le dekleta pokazati vso spretnost rok. Skratka: razstava, ki je v čast zavodu in vredna splošnega zanimanja in obiska Mezdna razprava zaradi stavke v Kočevju Ljubljana, 1. junija. Zaradi kratkega poročila o stavki tekstilnih delavcev v tovarni »Kočevje« smo dobili nedavno popravek oziroma pojasnilo, v katerem je bilo tudi navedeno, da znaša zaslužek delavstva od 1.95 do 4.30 dinarja na uro in da je bilo podjetje pripravljeno skleniti kolektivno pogodbo. To pojasnilo je bilo objavljeno, sedaj pa smo dobili iz Kočevja 22 mezdnih listkov, iz katerih je točno razvidno, da je povprečna ženska mezda v tovarni od 17 do 20 Din-povprečna moška mezda pa po 20 do 23 dinarjev na dan. Poslani mezdni listi so se nanašali na večdnevni delovni čas, dnevni zaslužek je bil najmanjši 9 Din, največji pa 16.20 Din po odbitkih. Z mezdnimi listi vred smo dobili tudi nekatere informacije, ki jih beležimo: Delavstvo je predložilo osnutek kolektivne pogodbe že pred več meseci. Rezultat večkratnih pogajanj je bil skromen zapisnik, v katerem se obvezuje podjetje, da bo ugodilo vsaj takim željam delavstva, ki podjetje nič ne stanejo. Tako je prosilo delavstvo za nedeljeni delovni čas, da mu ne bi bilo treba dvakrat na dan na dolgo pot do tovarne. Delavstvo si konca stavke in obnovitve dela ne želi nič manj kakor podjetje. Jutri se bo vršila v Kočevju mezdna razprava, ki bo gotovo uspela, če bo podjetje upoštevalo meje, preko katerih delavstvo ne more ničesar več žrtvovati. Prvi prapor Jadranske straže v ptujskem srezu Ptuj, 31. maja Lep praznik je obhajala v nedeljo šolska mladina. Na sokolskem letnem telovadišču je bil popoldne telovadni nastop vseh ptujskih in okoliških šol. Velike množice ljudstva so prišle gledat mladino, da vidijo uspehe telesne vzgoje v naših šolah. Vse šole so strumno izvajale proste vaje in vaje na orodju. Prav tako tudi razne igre. Po končanem telovadnem sporedu so se vse šole postrojile na obširnem telovadišču in pevski zbor gimnazije je ob grobni tišini zapel »Buči, buči morje Adrijansko«. Nato je katehet profesor g. dr. Canjkar blagoslovil prapor podmladka Jadranske straže in imel po končanem obredu lep pa-triotičen nagovor na mladino. Za njim je izpregovoril sreski načelnik in predsednik krajevnega odbora JS g. dr. Bratina in pozival mladino, naj skrbno čuva svoj prapor, ki se ji izroča v varstvo. Kumica. soproga sreskega načelnika ga. Ljudmila Bra-tinova je privezala na zastavo lep svilen trak z besedami: »Za pomorsko silo Jugoslavijo!« in izročila s prisrčnim nagovorom prapor poverjeniku podmladka profesorju g. Veselku, ki ga je z izpodbudnimi besedami dal predsedniku podmladka sedmo-šolcu Velkavrhu, nato pa ga je prevzel s poljubom na njegov rob praporščak sed-mošolec Sevnik s svečano zaobljubo, da bo čuval prapor kot najsvetejšo svetinjo do zadnjega diha. Mogočno je zadonela iz mladih grl državna himna in vsa šolska mladina s profesorji in učiteljstvom je de-filirala mimo prapora. Svečanosti so prisostvovali celotni odbor krajevnega odbora JS s predsednikom g. dr. Bratino, komandant mesta inž. major g. Pavel Manojlovič in banski svetnik g. dr. Senčar. Lepa svečanost bo ostala naši mladini v neizbrisnem spominu. Glas iz Brežic Brežice, 30. maja Sredi decembra smo mogli v »Jutru« z zadovoljstvom ugotoviti, da se Brežice budijo in modernizirajo. Med ostalim smo se takrat dotaknili tudi vprašanja drevoreda in omenili, da je tudi ta zadeva na moder-nizacijskem programu g. predsednika občine. Danes moremo ugotoviti, da je problem že rešen. Ni se pri tem postopalo po reglemanu sv. Birokracija, temveč se je porabila najbližja priložnost, prva pomlad, da se dobra ideja pretvori v delo. In tako je dobilo naše mesto ob vsej glavni, še vedno brezimenski ulici svoj lepi mladi drevored. Izbira drevja je bila prav posrečena. Naravno pa je, da se je ono staro na-siprotstvo proti vsemu novemu, ki se je usodno izkazalo že pred 80 leti ob početku gradnje železnice Zidani most - Zagreb, tu in tam pojavilo tudi sedaj. Tako je našel tudi naš novi drevored svoje kritike. Človek se nehote spomni na starega čudaka Diogena, ki je zaklical iz svojega soda velikemu makedonskemu kralju: »Umakni se, da mi ne boš delal sence!« Ravno tako govore tudi nesateri brežiški Diogeni: »Drevored nam bo delal senco!« Mi, ki se ne bojimo ne solnca ne sence, bi radi tudi druge rešili strahu pred senco. Naša »obdrevoredena« ulica vodi skoro točno od severa proti jugu. Zaradi tega boža solnce ulične strani hiš ob tej ulici že sedaj samo kratek čas, ko stoji opoldne na zenitu. Obe vrsti hiš sta pa bogato odškodovanj v ostali dobi dneva. Na dvoriščni strani imajo prve ves dopoldan, druge pa ves popoldan solnce. Kritični ugovori in strah pred senco stoje torej na slabih nogah. Pa tudi če bi imeli morda kak mal oslon, bi se morali umakniti pred zahtevami estetike in higiene, ki so tudi pri nas v prvi vrsti diktirale potrebo dre%-oreda. Povsod okrog dobi že vsaka novozgrajena ulica navadno takoj v začetku svoj drevored. Xe smemo pozabiti, da je naše mesto letovišče na meji dveh banovin i.n ga nekateri nazivajo metropolo Zasavja. Mora-j mo gledati, da ta lepa imena ne ostanejo samo prazni naslovi, marveč, da bo t>aše res prijazno mesto vedno in dosledno napredovalo. Velika večina brežiških občanov •se tega tudi v polni meri zaveda in ne jemlje resno kritikov, marveč si misli o njih; »Trla baba lan, da ji mine dan«. M. Rectus. V osmih tednih trije požari Podsreda, 1. junija V četrtek smo imeli v Podsredi svečan sprejem novega župnika g. Zidanška Jakoba, brata načelnika kmetijskega oddelka g. inž. Josipa Zidanška. Ko so se ljudje s slavja razhajali pozno ponoči, so zaslišali klice: »Gori, gori!« Ogenj je prva opazila domača nočna straža. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Kosa Ivana. Ogenj je nastal kar na dveh koncih šupe ob gospodarskem poslopju, kar priča, da je zažgala hudobna roka. Na pomoč prispeli gasilci so ogenj omejili. Ker so se od uničene zgradbe poznale stopinje neznanca preko krompirja na vrtu, je upati, da bo ta sled pomagala ugotoviti zločinca. To je v teku osmih tednov že tretji požar v Podsredi. Okolnosti pri vseh treh požarih kažejo na požig od ene in iste roke. En poizkus vas bo prepričal da je SAMGiMD pralni prašek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. TrTTlT-lT ' no vrednost podržavljenja gledališča in podčrtuje hibe današnjega režima v Narodnem divadlu. »Nimamo ne spodobnega službenega gledališča in ne pravega reformatorskega odra.« Pomemben je članek »O tej sr edini ali: papirnata politika in realna politika«. Tu se Šalda z bridko ironijo posmehuje tistim, ki se venomer boje, da ne bi bili dovolj radikalni. Dovtip-no smeši modni radikalizemv akademskih krogih. »Marksizem rodi dandanes svoje malomeščane, svoje hišnike in cerkovnike, kakor vsaka doktrina, vsaka cerkvica, ki ima kaj uspeha... Marksizem je postal pri nas že celi vrsti ljudi nekako zavarovanje za duševno lenobo in negibč-nost...« Heglovo marksistično dialekt i k o imenuje Šalda »fantastika logike zaradi logike« in ostro nastopa zoper tiste, ki hočejo vsega človeka podrediti mehaničnim zakonom razvoja. Poudarja potrebo zdrave napredne sredine. — Šaldovo svobodno in kritično stališče pričuje, da so še vedno duhovi velikega formata, ki ne podlegajo modnim geslom marksizma in fašizma in ki zahtevajo, da naj vsak narod in vsak človek odgovorno hodi najboljšo pot, ki jo more najti zase. — Zvezek zaključujejo Šaldove pesmi in krajše beležke. Karlova univerza T. 6. Masaryku. Praški »Orbis« je izdal lepo opremljen donesek k literaturi o T. G. Masarvku, 36 strani obse-gajočo brošuro »Universita Karlova T. G. Masarykovi« Tu so verno reproducirani vsi govori in predavanja na marčevi jubilejni slavnosti, ki jo je priredila starodavna češka univerza svojemu nekdanjemu profesorju. Poleg notnega posnetka in besedila pesmi »T. G. Masarvkovi«. ki jo je zložil J. S. Machar in uglasbil Vitezslav Novak, so tu objavljeni: govor rektorja dr. Drachovske-ga, predavanje dr J. Pekafa in dr. Krala in čestitka v staroegiptskem jeziku dr. Fr. Le*e. Največjega pomena je predavanje znamenitega zgodovinarja prof. dr. P e - kara, ki je bil znan kot nasprotnik Masa-rykovih tez o filozofski koncepciji češke zgodovine. Priznanje, ki ga je sedaj izrekel dr. Peka? T. G. Masaryku, ima tem večjo ceno, in že ponatis tega predavanja določa lični brošurici trajno mesto v obsežni literaturi o T. G. Masarvku. —o. Zapiski Nov spis o starogrški kulturi . V času, ko zopet oživlja zanimanje za antiko, utegne zanimati širokopotezen spis Thas-sila von Scheffer ja »Die Kultur der Griechen«. ki ga je pravkar izdala dunajska založba Phaidon. Pisec skuša orisati celotno kulturno življenje starih Grkov na osnovi najnovejših proučevanj in izsledkov. Založba je izdala knjigo v odlični opremi, z več ko 200 ilustrac. na posebnih prilogah. Preseneča nenavadno nizka cena: ne celih pet mark. Nemška študija o Pilsudskem. Pri Hir-zelu v Lipskem je izšla daljša življenje-pisna študija dr. A. Loessnerja o pokojnem maršalu Pilsudskem. Pisec ugotavlja, da so številni dosedanji spisi o poljskem voditelju zmaličili njegovo sliko, bodisi ker so jo prikazovali preveč idealistično, bodisi ker iz nerazpoloženosti do Pilsudskega niso videli njegove preproste veličine. Zato se dr. Loessner v glavnem naslanja na to, kar je o sebi napisal in povedal sam Pilsudski. Tako skuša nemški avtor kar moči objektivno prikazati življenje tn pomen velikega maršala. Njegova knjiga je glede osebe Pilsudskega nemara res objektivna, v prikazovanju poljlsklh razmer pa seveda pisec ni mogel zatajit* gvojejra nemškega zreliflča. Arthur Rosenberg. Geschlchte der Deu-tsehen Republik. V založbi »Graphia« v Karlovih Varih je izšla 260 strani obsegajoča zgodovina nemške republike, čije pisec Arthur Rosenberg je bil pred hit-lerjevskim prevratom profeeor novejše zgodovine na berlinski univerzi in eden izmed vodilnih intelektualcev v vrstah nemške socialno-demokratske stranke, sedaj pa deluje na univerzi v Liverpolu. Prof. Rosenberg je bil tudi član parlamentarne komisije za preiskavo nemškega poloma ob konci' svetovne vojne. Njegova zgodovina »weimarske Nemčije«, kakor bi lahko imenovali razdobje od 1. 1918—1930, je zanimiva zaradi tega, ker skuša historično-kritično prikazati dogodke polpretekle dobe, delno na osnovi gradiva, ki doslej še ni bilo obdelano. Knjiga je razdeljena na devet poglavij. Podrobno, vendar pregledno razpravlja pisec o dogodkih, ki so se odigravali med 9. novembrom 1918 in sestankom ustavodajne skupščine v Wei-marju. Posebno poglavje je posvečeno Kappovemu puču. v šestem poglavju obravnava obdobje »katoliške demokracije« (1920—1922). Zelo zanimivo je poglavje »Zasedba Porurja in inflacija«. Po sodbi prof. Rosenberga je bila nemška republika stvarno ukinjena že 1. 1930. pod Briinin-gom. Krivdo vidi v tem. da se nemško delavstvo, ki obsega tri četrtine nemškega naroda, ni moglo zediniti ne v svojih političnih idealih ne v svojih taktičnih metodah. Rosenbergova »Zgodovina nemške republike« je sicer spisana s socialističnega vidika, vendar pisec stremi po objektivnosti. Argumentirano dokazuje, kako je na usmerjenost nemških množic vplival padec gospodarske konjunkture. Zanimiva je tale trditev: »L. 1924. ni bila nemška demokracija rešena po svoji moči, marveč samo na intervencijo njujorške borze. L. 1930.!_ 1931. pa ameriški finančni kapital ni bil za tako rešitev vveimarske republike ne voljan in ne zmožen.« Izobraženec, ki ga zanima politična zgodovina povojnega časa, najde v Rosenbergovi knjigi mnogo zanimivega gradiva. Metoda, vrednotenje, kritika, skratka: ideološka izraba tega materiala je seveda zadeva svetovnega nazora in tu si bo kritičen čitatelj lahko ustvaril samostojno sodbo. Otvoritev velesejma Letošnja prireditev Je lahko v ponos vsemu slovenskemu gospodarstvu Po temeljitih in obsežnih pripravah je bil danes dopoldne svečano otvorjen petnajsti ljubljanski velesejem. Kljub neugodnemu vremenu so se otvoritve udeležili številni gostje ter je bil ob 10. dopoldne poln ves ol«širni prostor pred velesejmskim uradom. Velesejmska uprava se je letos posebno •potrudila, da pripravi čim odličnejšo prireditev, čeprav petnajstega velesejma ni proglasila za jubilejno prireditev. Vsi paviljoni in tudi ves odprti prostor je do zadnjega kotička zaseden. Očividno se razstav-Ijalci nadejajo, da je vendar pričakovati oživljenja gospodarske delavnosti, privatne iniciative ter kupčijskega poguma. Kmalu po 10. je zaigrala godba v pozdrav odličnim gostom, ki so prispeli, med njimi divizijski general Peter Nedeljkovič, ki je zastopal Nj. Vel. kralja Petra II., častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva kot zastopnica kraljice Marije in minister dr. Drago Marušič kot zastopnik vlade. Zbrane goste je najprej nagovoril predsednik velesejma g. Fran Bonač, ki je med drugim de-j-al naslednje: Govor predsednika Bonača Veselo razpoloženje, ki pristoja tako važni gospodarski slavnosti, kakršna je vsakoletna otvoritev ljubljanskega vzorčnega velesejma, je danes zagrenjeno z bridkim spominom. Zločinska roka nam je ugrabila ljubljenega vladarja, ki je posvetil sleherni utrip svojega plemenitega srca procvitu Jugoslavije. Ljubljanski velesejem pa je izgubil svojega Najvišjega pokrovitelja. ki je z naklonjeno pozornostjo spremljal naša prizadevanja ter nam bil pri vssm našem delu v oporo neprecenljive vrednosti. Neutolažljivi nad izgubo svojega junaškega kralja in modrega vodnika hoče mo tudi v okviru delokroga lj. velesejma v duhu poslednjega izročila blagopokoine-gi kralja storiti vse, da čimbolj povzdignemo našo ustanovo v čast in blagor Jugosla-vj e. Večna slava blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju! Predsednik g. Bonač je nato pozdravil r; j zbrane goste, zlasti odposlanca Nj. Vel. k- ilja, g. divizijskega generala Petra Ne-d ijkoviča, in častno dvorno damo go-s o Franjo Tavčarjevo kot zastopnico Nj. Val. kraljice Marije, nadalje zastopnika k iljevske vlade, ministra dr. Draga Maruši a, bana dravske banovine dr. Dinka Pu-generala Jovanoviča kot zastopnika vojnega ministra, g. šefa prosvetne uprave Prepoved uvosa oljnih plodov m semen Ministrski svet je na svoji 6eji dne SI. maja izdal v svrho zaščite in dviganja domače proizvodnje oljnih plodov in oljnih semen na osnovi čl. 13. zakona o splošni carinski tarifi naslednji odlok: 1) "Ukinja se pripomba k štev. 17. uvozne carinske tarife; 2) Prepoveduje se uvoz v kraljevino Jugoslavijo oljnih plodov iz št. 30 ter semen iz št. 31. carinske tarife, izvzemši laneno seme iz točke 3. in palmove košči-o? iz točke 4. i&te taTifne številke carinske tasrife. Pripomba k štev. 17. carinske tarife, ki Jo sedaj ukinjena, je določala, da so zemeljski orehi (kikiriki), ki jih uvažajo domače tvorrnice olj v svTho produkcije olja carine pro6ti po predpisih finančnega ministra. Odslej bo torej veljala minimalna tarifa za zemeljske orehe z lušči nami IS Blatih Din za 1-00 kg. brez lušči n pa 30 z'a ti h Din. Uvoz zemeljskih orehov ee je zadnja leta silno povečal in je lani dosegel rekordno višino 1539 vagonov v vred-rosti 35 milijonov Din. Največ smo zemeljskih orehov uvozili iz Bratske 'Indije f/',a 33.5 milijona Din). Z drugo točko odloka ministrskega sveta pa je prepovedan uvoz oljnih plodov iz p rov. 30. carinske tarife, to je uvoz oljne r"pice, kitajske oljne redkvice, bukovega žra in drugih oljnih plodov. Od gori navedenih oljnih plodov smo lani uvažali le oljno repico in je znašal ta uvoz 18 vagonov v vrednosti 0.4 milijona Din. Prepoved uvoza oljnatih semen iz tarif. št. 31. carinsko tarife pa se nanaša na solnčnič-»»o seme, sezamovo, makovo in bučje se-menje. na bombaževo konopljeno in rici-rvovo seme ter na ostalo oljno semenje. Lanski uvoz oljnega semenja iz gornje tarifne številke jo znašal 14 milijonov Din 5n je od tega odpadlo na uvoz eolnčnične-ga semenja 1.1 milijona Din. na uvoz s^-zamovega semena 7S milijona Din, na uvoz bučnega pomena 3.5 milijona Din in i>a uvoz konopljenega in rioinovega semena 1.5 milijona Din. Sezami o vega semena smo lani največ uvozili iz Britske Indije Jutru« št. 121, je treba vse one, ki se pečajo z vprašanjem kmečkih dolgov in skušajo najti rešitev tega problema, opozoriti na sledeča dejstva. Kako naj zadolženi posestnik vrši plačila po odplačilnem načrtu za kmečke dolgove pri zadrugah, ko ne nosi zemlja pri današnjih cenah kmetijskih proizvodov niti polovico pridelovalnih stroškov, četudi posestnik plača delavca še tako mizerno po 6 do 7 Din dnevno brez hrane. — Kako naj potem posestnik plača svoj dolg in še kake obresti povrh? Naš kmet dela poleti od tretje ure zjutraj do desete ure zvečer z vso svojo rodbino, pa še ne spravi toliko iz zemlje, da bi mogel pravočasno davke plačati. Mogoče javnosti ni znano, da so kmet- Breznika, zastopnika ministra za prosve-to, g. direktorja Cugmusa kot zastopnika prometnega ministra, g. načelnika inž. Ska-berneta, kot zastopnika ministra javnih del, ljubljanskega župana dr. Ravniharja, mariborskega župana dr. Lipolda, ugledne diplomatske zastopnike Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Portugalske, Rumunije, Španije in Danske, gg. senatorje in narodne poslance, zastopnike klera. naše hrabre voiske, držav, in samoupravnih oblasti, trgovskih, obrtnih in industrijskih ter kmetijskih kcrporacij, gospode zastopnike velesejmov v Zagrebu. Lipskem in Bariju. V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik g. Bonač poudaril, da je eden glavnih vzrokov sedanjih gospodarskih stisk v prenizki ceni kmetijskih pridelkov, kar zmanjšuje kupno moč našega pretežno kmetijskega prebivalstva. Zaščitni ukrepi, ki so bili izdani imajo značaj provizorijev, pa je sedaj treba pristopiti k definitivni ureditvi. Tu pa bo treba paziti na to, da se ta pereča vprašanja ne rešijo enostransko, temveč v skladu z interesi ostalih slojev. Dotaknil se je tudi vprašanja javnih del, ki bodo poživljajoče vplivala na našo gospodarsko delavnost, zlasti če bomo ta dela izvršili z domačim materijalom in domačimi podjetniki. Prav tako se je dotaknil vprašanja našega denarništva. Brez temeljne preosnove vsega našega denarništva ni videti izhoda iz sedanjih težkih razmer, ker potrebujemo urejen kreditni sistem za vsak napredek trgovine, obrti in industrije. Solidnim in gospodarsko važnim denarnim zavodom naj država pomaga preko privilegiranih državnih ustanov ter naj jim omogoči redno poslovanje deloma s prevzemom garancij na vloge, deloma z odobritvijo primernih kreditov. Vse to je izvedljivo brez posebnega rizika za državne finance. Ker našib odvisnih proizvodov ne moremo vnovčiti v inozemstvu po primernih cenah, moramo dvigniti domačo proizvodnjo vseh potrošnih predmetov, ki jih lahko izdelamo doma. Država pa mora skrbeti tudi za to, da se bo razvoj domače industrijske delavnosti gibal v pravih smereh in mora predvsem favorizirati podjetja, ki se ustanavljajo z domačim kapitalom. Naloga ljubljanskega velesejma pa je, da nazorno prikaže stanje in napredek posameznih produkcijskih panog ter omogoča in pospešuje zveze med producenti in kupci. Kot posebnosti je na letošnjem velesejmu omeniti gasilsko razstavo in gospodinjsko raz- stavo z modnimi revijami domačih obrtnikov oblačilne stroke. N« koncu 6vojih izvajanj je izrekel vdanost in neomajno zvestobo pokrovitelju prireditve Nj. Vel. kralju Petru II., ki so mu vsi navzoči navdušeno vzklikali, nakar je godba zaigrala državno himno. Govor ministra dr.Marušiča Velesejem je otvoril minister za socijal-no politiko in narodno zdravje g. dr. Marušič, ki je med drugim dejal: Naš pomladni velesejem v Ljubljani je vsakoletna najpomembnejša gospodarska manifestacija dravske banovine. Velesejem nima samo izredno važne naloge, da je gospodarska revija delavnosti posameznih gospodarskih panog, temveč segajo njegove naloge daleč preko tega ozkega čisto materialnega okvirja. On je predvsem čvrsta afirmacija ustvar-jajočega optimizma, ki v času vseobče svetovne krize, ko celokupno svetovno gospodarstvo išče nova pota, pogumno sprejema borbo proti krizi v zaupanju, da bodo zdrave sile našega naroda, njegova trdna vera v uspeh, njegova žilavost in delavnost kos tej pošasti. Dalje nam velesejem dokumentira potrebo sodelovanja vseh gospodarskih panog, potrebo harmonije in solidarnosti vseh gospodarskih strok. S tem, da razvijamo industrijo, trgovino in obrt, koristimo kmetu in delavcu, ali ravno tako tudi pospešujemo trgovino, obrt in industrijo, ako podpiramo našega kmeta in delavca, ki sta najboljša konzumenta naše industrijske proizvodnje. Ta gospodarska vzajemnost in solidnost, to složno sodelovanje vseh gospodarskih sil našega naroda, je zlasti v teh časih neminovno potrebno. Še posebej pa nam dokazuje velesejem organično nerazdružljivo povezanost posameznih pokrajin v naši lepi in veliki domovini. Dokazuje nam, kako nam je lastna država potrebna zato. da se lahko gospodar, sko izživljamo, da si v teh njenih širokih mejah izmenjavamo svoje dobrine, da se v plemeniti medsebojni tekmi dvigamo gospodarsko in kulturno. Zato ima velesejem tudi globok vzgojni pomen in je najboljše sredstvo za poglobitev spoznanja naše ne-razdruiljive državljanske solidarnosti v delu za napredek Jugoslavije in naše ljubezni do kralja in domovine. Po otvoritvi so si gostje pod vodstvom predsednika g. Bonača in ravnatelja velesejma dr. Dularja ogledali vse razstavne paviljone kakor tudi specialne razstave, tako gasilsko in gospodinjsko razstavo. V paviljonu »K«, ki je razkošno opremljen za predvajanje modne revije, so bili nato gostom podani nekateri fragmenti iz modne revije, ki bo brez dvoma postala največja privlačnost letošnje velesejmske prireditve. a r s t v © je, ki so z varčevanjem v prejšnjih dobrih časih naložili do 50.000 Din in še več, pa se jim danes, četudi so brez dolga, rubi živina za davek, kar priča, da celo oni, ki je brez dolga, le z veliko težavo toliko spravi skupaj, da zadosti državnim dajatvam, pa še to ne ob pravem času. — Kako naj potem plača zadolženi posestnik v dvanajstih letih svoje davke, poleg tega pa še svoj dolg z obrestmi vred? — Kdor pozna današnji gospodarski položaj, mu mora biti jasno, da pri današnjih gospodarskih prilikah ne bo uspeha pri 90% dolžnikov. Kaj naj bo potem s temi dolžniki, ko naš posestnik, ki je brez dolga, ne zmore toliko, da bi plačal davek in si držal hlapca za borih 70 do 80 Din mesečno brez obleke. Ako se gospodarski položaj našega kmeta posestnika ne izboljša v tem pravcu, da se dvignejo cene kmetijskim pridelkom, je še odplačilni rok 40 let brez obresti za sanacijo prekratek. Vrednost zemlje je padla na desetino in osmino in temu primerno vsi kmetijski proizvodi, kakor je to pravilno poudaril nedavno o priliki nekega predavanja načelnik kmetijskega ministrstva Milan Novakovič. Gospodarske vesti — Stanje aktivnih kliringov. Narodna banka objavlja podatke o stanju aktivnih kliringov, iz katerih je razvidno, da je neiz-ravnani saldo v nemško - jugoslovenskem kliringu (nemški klirinški dolg) nadalje skoro nespremenjen. Dne 29. maja je znašal ta saldo 204 milijonov Din nasproti 294.5 milijona Din pred enim tednom in 294.1 milij. D i u pred 14 dnevi. Dne 29. maja so bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avize št. 4498 od 20. decembra in je treba na izplačilo čakati preko 6 mesecev. — V italijansko - jugoslovenskem kliringu se je ne-izravnani saldo (italijanski dolg) ponovno dvignil na 47.2 milijona Din nasproti 41.2, 3S.0 in 35.0 milij. Din v zadnjih treh tednih. Dne 29. maja so bila izvršena izplačila do avize št. 69.626 od 7. maja in je treba na izplačilo čakati 27 dni. — V kliringu z Bolgarijo je saldo v našo korist ostal skoro nespremenjen na višini 0.72 milijona Din in so bila 29. maja izvršena izplačila do avize št. 327 od 28. februarja t. 1. ter bodo izvozniki v bodoče menda čakali na izplačilo 90 dni. = Kriza francoskega franka je očividno v petek dosegla svoj višek. Po demisiji Flandinove vlade se je vznemirjenje francoske javnosti še povečalo in tudi inozemstvo je v znatni meri zahtevalo pri Francoski banki zlato v zamenjavo za bankovce. Najnovejši izkaz Francoske banke zaznamuje za čas od 17. do 24. maja odtok zlata za 3166 milijonov frankov. Naval pa se prav za prav pričel šele v soboto 25. maja in se ceni, da je do konca maja odteklo iz Francoske banke še za 6500 milijonov frankov zlata, tako da je Francoska banka skupaj v 14 dneh izgubila za skoro 10 milijard frankov, to je za okrog 29 milijard Din zlata. Njen zlati zaklad pa se ceni še vedno na okrog 70 milijard frankov. Odločnost s katero Francoska banka ščiti frank, se je zadnje dni še povečala. Na drugi strani pa je dejstvo nagle sestave nove vlade, ki obeta nadaljevanje stroge deflacijske politike, povzročilo, da je v petek proti večeru napetost vendar popustila in je na mednarodnih deviznih tržiščih nastopilo mirnejše razpoloženje. V petek so se na raznih mednarodnih tržiščih raznesle vesti, da bo Francija uvedla devizne omejitve in prepoved izvo-I za zlata, vse to pa je Francoska banka ta-| koi odločno demantirala in je nadalje na-i vzllc izrednemu navalu oddajala zlato v neomejenih količinah. Vse to ie mednarod- no špekulacijo deloma osupuilo in se na velikih mednarodnih deviznih tržiščih zopet utrjuje naziranje, da bo Francoska banka vendar vzdržala naval in da ji bo uspelo, preprečiti splošno paniko. Atake mednarodne špekulacije na francoski frank pa vplivajo seveda tudi neugodno na ostale valute zlatega bloka in se je morala v petek Nizozemska banka, ki je še pred 14 dnevi znižala diskont od 4.5 na 4"/o, odločiti k zopetnemu povišanju od 4 na 5 V«. Sreča fe muhasta! Kdor računa s srečo, ne more računati z uspehi. Pred vsem ne v vsakdanjem življenju: kdor hoče napredovati, mora imeti jasen preudarek. Poučen mora biti o vsem, kar se dogaja v sodobnem svetu znanosti in umetnosti. Najugodnejšo in najcenejšo priliko za pouk in zabavo nudi ilustrirana tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5. = Jugoslavenska banka d. d. Dne 29. maja t. 1. je bil XXV. redni občni zbor Jugosla-venske banke d. d. Občni zbor je bil obveščen o izvršitvi sanacije po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in po odloku ministra za trgovino. Občni zbor je nadalje vzel na znanje poročilo upravnega sveta o poslovanju v letih 1933. in 1934. in je odobril zaključne račune ter sprejel predlog, da se čisti dobiček iz 1. 1933. v znesku 29.109.82 Din prenese na leto 19&4., čisti dobiček zadnjega leta v znesku 711.787.42 Din pa na tekoče leto. V upravni svet so bili ponovno izvoljeni gg. Anton Tille, dr. Nikola Kostren-čič, Anton pl. Mihalovich, dr. Julij Mogan, inž. Jan Dvoraček in Josip Schmidt. = Za izvoz fižola v Francijo. Izvozniki fižola v Francijo dobijo v pisarni Zbornice za TOI na vpogled seznam francoskih tvrdk, ki so dobilo ifrancosko dovoljenje za uvoz jugoslovenskega fižola v Francijo v II. in III. tromesečju 1935. = Vidiranjc faktur pri uvoiu blaga v Rumu ni jo. Kumunsko ministrstvo financ ie naročilo vsem rumunskim carinarnicam, da morajo od 1. junija naprej zahtevati, da predložijo uvozniki pri uvozu blaga v Ru-munijo račune, ki so overovljeni od trgovskih zbornic področja pošiljatelja b!aga. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Draga Kopiča, trgovca v Mariboru, Aleksandrova 77 (poravnalni upravnik dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Mariboru: poravnalni narok 8. julija ob 9.; prijavni rok do 3. julija, ponudba 40%); nadalje o imovini Pillerja Henrika, posestnika in krojaškega mojstra v Ljubljani, Ob Ljubljanici Š5 (poravnalni upravnik Ludvik Florjančič, odvetnik v Ljubljani: poravnalni narok 12. julija ob 9.; prijavni rok do 7. julija) in končno o imovini Janeza Gubanca, posestnika in trgovca v Vodicah pri Kamniku (poravnalni upravnik dr. Dominik Zvokelj, od- vetnik v Kamniku; poravnalni narek pri si eskem sodišču v Kamniku 22. junija ob 9., p. ijavni rok do 15. junija). = Konknri je rasglaien o imovini Albina Kogoja, trgovca s špecerijo v Ljubljani, Tavčarjeva 3 (upravnik mase dr. Viktor Maček, odvetnik v Ljubljani; prijavni rok do 23. junija; ugotovitveni narok 27. junija). = Dobave. Komanda podmorniške flotilje Ti vat sprejema do 25. juni ja ponudbe glede dobave 345 kg jeklenih zakovic, 4200 vijakov, 660 matic, 2200 kg asfaltnega laka ter večje množine elektrod. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 11. junija ponudbe glede dobave 980 m platna, 234 duc. gumbov in 38 vreten belega sukanca. Pri vojnotehničnem zavodu v Kragu-jevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 8. junija glede dobave 30.000 m1 platna; 24. junija glede dobave 1200 brusnih kamnov; 25. junija glede dobave 30 kg bakra. 500 kg cinka. 1000 kg medeninaste pločevine in 10.000 kg medenine; 26. junija pa glede dobave 1500 kg cinka. 200 kg aluminija in drugega materiala. Dne 27. junija se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 575.000 kg brona. Dne 15. junija se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani (Kobaridska 43) licitacija glede dobave vijakov, matic, zakovic, železa, karbida, kisika, žebljev, steklenega papirja, steklenega platna, tesarskih svinčnikov, firneža. gorske krede, čopičev itd. Dne 1. julija se bo vršila pri komandi obmejne čete v Skoplju ofertna licitacija glede dobave 10.000 porcelanskih telefonskih izolatorjev. = Dobava. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje ponovno javno ofertno licitacijo za dobavo pisarniških »votrebščin za proračunsko leto 1935/36 po banovinskem proračunu ter za mesece april, maj, junij in julij 1935. po državnem proračunu. Licitacija se bo vršila dne 15. junija ob 11. uri v sobi številka 21, II. nadstropje kraljevske banske uprave, Bleiweisova cesta 10. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 7. junija ponudbe glede dobave 25.000 kg kristalne sode in 400 kg kvasa: do 17. junija glede dobave 950 jeklenih žičnih ščetk ter glede dobave razne pločevine; do 18. junija pa glede dobave 5000 kg krp za čiščenje, 1000 kg glicerina, 4000 kg konsistentne masti, 13 kg olja za fino mehaniko, 200 kg rumenega vazelina, 400 kg petrikspaste. 10 kg masti za ohranitev dežnih plaščev in 50 kg čebelnega voska. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 1.69 milijona Din nasproti 1.96, 3.66, 7.10 in 3.57 milijona Din v zadnjih štirih tednih. V privatnem kliringu se je ustavilo nadaljnje dviganje tečajev, ki smo ga zabeležili prejšnji teden. Tudi na svobodnem deviznem trgu ni bilo opažati večjih fluktuacij in so se pretekli teden svobodne devize trgovale na bazi 15.50 — 15.55 za švicarski frank. Devize. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.30, Newyork 309.75, Bruselj 53.10, Milan 25.4750, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.65, Berlin 124.55, Dunaj 58, Stockholm 78.35, Oslo 76.35, Kobenhavn 67.80, Praga 12.9250, Varšava 58.25, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.21, Milan 43.89, Newvork 530.98, Pariz 35.20, Praga 22.06, Curih 172.26, 100 S v zlatu 128 S pan. Efekti. Dunaj. Alpine-Montan. 11.90. v predborzi: Šečcrana 11.50, Ruše 9, Kranjska industrijska 8.50. Blagovna tržišča ŽITO. + Somborska blagovna borza <31. t. m.) Tendenca stalna. Promet 51 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor in gornje-baška 136 — 138; sremska 135 — 137.50! baška in banatska potiska 140 — 142.50; slavonska 140 _ 142.50. — Moka: baška sOgz in »Ogg« 210 — 220; ,2« 190 — 210, >5« 170 — 190; 155 _ 170; »7< 125 do -so; >8t 10!) — 105. _ Otrobi: baški 86 do 88. BOMBAŽ. + Liverpool. 31. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 6.36 (6.33). za oktober 6.06 (6.02). + Newyork, 31. maja. Tendenca mlačna. Zaključni tečaji: za julij 10.95 (11.57, za oktober 10.64 (11.27). Turčija se oborožuje v zraku Pod vodstvom turškega ministrskega predsednika, generala Inoniija so začeli v Turčiji zbirati sredstva za nabavo 500 novih vojnih letal, ker državne finance same takšnega izdatka ne bi zmogle. Ministri in poslanci so sklenili pokloniti po eno mesečno plačo v ta namen, zveza za zračno plovbo pa pričakuje, da dobi med imoviti-mi sloji 150.000 novih članov, ki bodo prispevali letno okroglo 700 Din. Tudi industrijo so pozvali, naj se odzove z znatnimi zneski te zbiralne akcije, da pride Turčija do modernega in močnega zračnega vojnega brodovja. Muzej Ijubavnih pisem Nekateri ameriški milijonarji so dali na razpolago denarna sredstva, da se v New Torku ostvori muzej ljubezenskih pisem, mnogi prijatelji avtogramov pa so poklonili temu muzeju zaljubljena pisma velikih žena in mož, med njimi Napoleona, Nelso-na, ge. Staelove, Verlaina, Casanove, lorda Byrona itd. Ena največjih atrakcij pa bo menda pismo kitajskega pesnika Li-taj-poja iz 8. stoletja. SanatoriJ s šestimi klimati Po vzorcu modernih klimatičnih zdravilišč v zrakotesno zaprtih prostorih so odprli nedavno v Quebecu (Kanada) klima-tični »anatorij s šestimi klimati. Bolnikom je na prosto dano, da si izberejo za lečenje kateregakoli izmed šestih podnebij, ki so vsem na razpolago. Baje ima največ obiskovalcev oddelek »Kalifornija«, kjer sestava temperature m zraka resnično odgovarja dejanskim razmeram v tej deželu Sokol Javna telovadba ljubljanskih sokolskih društev Ljubljana, 1. junija. Ne bo letos prvič, da se bodo tri najstarejša ljubljanska društva zedinila v skupnem delu. 2e nekajkrat so priredila skupaj telovadne akademije; toda prvič bodo imela letos skupen letni javni nastop 8. junija. Najmočnejše v sokoistvu je bratstvo; naj-miiejše nam je in najlepše je. Hočemo sokolsko bratstvo uresničevati; predvsem v dejanju, v trdem skupnem delu. Nočemo puhie tekmovalnosti in tekmištva med so-kolskimi društvi, naperjeno zgolj ua vna-njost. Bratstva, ki naš veže, je vredno le mirno, pa trdo delo za skupen cilj. Smo enakovredne delovne stanice velikega telesa: Sokolstva. Storiti moramo vsak svoj kos odmerjenega dela zato. ker mora biti to delo opravljeno. Zavest dolžnosti in prepričanje, da dela dobro, sta gonilni sili Sokola. Skupno delo nas bo zbližalo še bolj, izravnalo bo tisto, kar posameznike mnogokrat loči in zavira napredek dela. V najtesnejši skupnosti bomo črpali nove pobude, sveže sile za sokolsko delo, ki je delo za plemenitenje človeka. Radi bi pokazali sadove svojega truda in njega način v kar najlepši, najdostojnejši obliki: učinkovali bi radi z barvito slikovitostjo velike množice. Radi bi gospodarneje delali, v skupnem trudu razbremenili pleča posameznega društva. Zato smo se združili v prepričanju, da bodo naši nameni vsem bratom in sestram ljubi, da jih bodo dojeli s preprostim, čistim sokolskim srcem. ZSletnica kranjske sokolske župe V tekočem letu poteče 25 let od ustanovitve kranjske sokolske župe, ki se je prej imenovala gorenjska sokolska župa. Vse župne prireditve bodo letos v znamenju tega jubileja. V prosvetnem delu je župa že z velikim koncertom marca proslavila dobo četrtstoletnega bratskega dela. Kot glavna prireditev v tem okviru pa bodo župne tekme v nedeljo 9. junija in zlet 10. junija v Kranju. Lepaki so oili razposlani vsem edinicam, Izdali pa se bodo še podrobni sporedi. Po tem potu pozivamo sokolsko članstvo in narodno prebivalstvo naše Gorenjske, naj poeeti zlet v takem številu, kakor to jubilejna prireditev zahteva. Ob binkoštih na bratsko svidenje v Kranju! BEPEBTOAJI DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 2. ob 15. V času obiskanja. izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 3.: Zlato tele. C. Torek, 4.: Operna produkcija gojencev državnega konservatorija. Sreda, 5.: Zlato tele. Sreda. OPERA. Začetek ob 20. Nedelje, 2. ob 15.: Boccaccio. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Gorenjski slavček. Izven. Znižane ceue od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4.: Zaprto. Sreda, 5.: Zemruda. A. Popoldanska predstava Gregor i nove pa-sionske drame »V času obiskanja« bo danes ob 15., na kar posebno opozarjamo podeželsko občinstvo. Predstava se konča ob 18, tako da imajo udeležniki z dežele in okolice najboljšo zvezo za povratek z vlaki in avtobusi na vse strani. Predstava obsega 8 postaj in epilog z dvema živima slikama. Delo je nadvse skrbno zrežirano in krasno opremljeno. Prikazuje najpretresljivejše prizore iz Jezusovega življenja. Ker je bilo gledališče v nedeljo popolnoma razprodano in je moralo oditi mnogo obiskovalcev brez vstopnic, opozarjamo občinstvo, da si jih lahko pismeno ali telefonsko razervira pri upravi gledališča ali dnevni blagajni v operi. Tel. št. 22-31, 23-06. Blagajna se odpre pol ure pred začetkom predstave. Abonente reda C opozarjamo, da imajo za svoj red v ponedeljek, dne 3. t. m. Vom-bergarjevo veseloigro :sZlato tele'£, v kateri opisuje pisatelj na rahlo satiričen način posledice posmrtninskega zavarovanja, ki nastanejo, povzročene od prevelikega pohlepa po zlatu. Poleg te teme se razvija v igri ljubezen mladih in starih, katera najde ob koncu svoj razplet. Delo je zrežiral g. Skrbinšek. Nedelja v operi. Občinstvo opozarjamo na uprizoritev Suppeejeve operete »Boccaccio', ki se vrši v nedeljo ob 15. popoldne po znižanih opernih cenah od 30 Din navzdol. Vlogo Lambertuccija poje pri tej predstavi g. Sancin. — Zvečer ob 20. je nova uprizoritev domače opere ^Gorenjski slavček^r, ki bo dobrodošla vsakemu prijatelju narodne pesmi in slovenskega obeležja. Opera je muzikalno nanovo naštudirana in deloma novo zasedena. Dekoracijsko in režijsko je osvežena. Franja poje g. Gostič, Minko ga. Ribičeva, francoski parček ga. Župevčeva in g. Janko. G. Zupan, ki poje partijo Štruklja od premiere do danes, je ustvaril s to kreacijo enega svojih najbolj popularnih likov. Sodelujejo še ga. Kogejeva, g. Sekula in g. Marijan Rus. Dirigent g. Neffat, režiser prof. Šest. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 4.: Tajfun. Proslava 251etnice gledališkega delovanja g. Milana Skrbinška. Abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja, 2.: Zaprto. Ponedeljek, 3.: Zaprto. Torek, 4.: Trafika. V korist >Združenja gledaliških igralcev«. Bloki ne veljajo. Zaključek sezone. Poravnajte zapadle obroke. Z včerajšnjo predstavo »Hoffmanovih pripovedk« je bila sezona za abonente ter za lastnike blokov zaključena. Zato naproša gledališka uprava vse one, ki so s plačevanjem mesečnih obrokov v zastanku, da jih izvolijo poravnati, ker mora blagajna urediti svoj sezonski obračun. / S pesmijo v deželi cvetja Zapis tci x nepozabne turneje Mcitel}s(ce£a pevsfcega zbora Kazanlik, 21. maja To naše potovanje ni bilo kakor študen-tovsko, po svoji volji in mošnjičku. Smo le ubogljiva čredica, ki moramo, kamor nas vodijo. In morali smo tudi na prelaz Sipka, pa s kakim veseljem, ko bi vedeli. Pa celo v avtomobilih, to je že skoro luk-suz. Po 50 levov, dobrih 20 dinarjev, smo odrinili, pa so nas samodrči pripeljali celo gori na sedlo na vrhu prelaza. Romantična vožnja je bila po poti, novo izpeljani nad prepadi, preko mostov nad gorskimi studenci v višino okrog 1600 m. Jasno nebo se je na vrhu zastrlo z oblaki in mokrimi meglami, da se z vrha Sv. Nikolaja nad prelazom nismo mogli razgledati po vsej državi, kakor bi se sicer pri lepem vremenu. Kljub) temu pa smo bili z izletom vsi zadovoljni. Spomenik osvobojenja, ki su ga pred nekaj leti postavili na vrh Sv. Nikolaja nad prelazom, je sam vreden ogleda, pa makar ob najslabšem vremenu. Je to mogočen simbol hvaležnosti naroda, ki za svobodo svojo zlato ni nič manj krvavel, kakor naš narod za svojo. Vračajoč smo se spodaj v vasi Šipki ustavili. Šolarji z učiteljstvom so nam pri pravili sprejem, presrčen, kakor le mogoče. V ruski cerkvi so pevci nameravali zapeti Tajčevičeve stihe, pa ni bilo mogoče prekiniti verskih ceremonij, ki so jih popi tisti čas opravljali in jim nihče ni vedel kraja. Nam pa se je mudilo, saj je bil za večer določen banket v vojaškem klubu. Nu, pa ne verjemite, da smo taki pro-zaiki. Nič kaj težko ni bilo domačinom preprositi našega Pertota, da je na mah improviziral majhen koncert v novi čital-niški dvorani, ki je bila v dveh minutah nabito polna. Dobri ljudje so se zbrali že pred rusko cerkvijo, pričakujoč naše pesmi. V gledališki dvorani pa so čuli še več. Lepo jim je bilo, našim pa tudi. Saj so bili srečni, ko so lepoto naše pesmi prikazali tem dobrim hribovcem, ki je niso niti malo pričakovali. Pisati o banketih postaja kar dolgočasno. Nikar pa ne mislite, da se na njih tudi mi dolgočasimo. Vsakikrat slišimo znova navdušene lepše besede, zagotovila neomajne zvestobe. Ne morete si misliti, kako odkritosrčno je vse to, kako neprisiljeno, iz srca, kdor je to doživel, spoznava, da so pota, kakor naša turneja, najprimernejša za medsebojno zbližanje obeh narodov. Priznavam, da so Bolgari, kolikor sem jih slišal o prilikah nagovorov, imenitni govorniki, ki jih lepa misel navduši, da poslušalca na mah osvoie. Po vsej neizprosnosti koledarske trmoglavosti smo šteli 22. maj, ko smo že v sončnem jutru odhajali na postajo. V dobri uri pred odhodom pa so tudi najbolj izbirčni in nečimenni imeli v žepih fiole, s pristnim bolgarskim rožnim oljem. Odhajali smo iz Kazanlika, kamor smo prišli: po rožni preprogi in skozi rožni dež. Koliko presronih dokazov hvaležnosti nam je bilo izkazanih za našo lepo pesem, sko ro ni moč našteti. Po potovalni knjižici vidim, da smo istega dne ob 14. bili že v Slivnu. Sedež me-tropolita je to, 32.000 prebivalcev, še enkrat toliko, kakor v Kazanliku. Lepo mesto, ki se naglo širi in prenavlja. Mnogo cest je razdrapanih in prekopanih, kanali-zirajo in tiakujejo jih. Mnogo hiš je v gradnji. O sprejemu je težko kaj novega reči, zadostuje prepisati ali prebrati poročilo o sprejemu v Stari Zagori in Kazanliku. Jaz le dvomim, da bi pri nas doma znali kogarkoli sprejeti s takim navdušenjem, s tako radostjo, kakor nas sprejemajo tu. Koncert je bil že ob 18.30 v gledališču. Mimi Balkanska s svojo četo operetnih soldatov nam je ves čas za petami, v kratkem pride celo zopet v Ljubljano. Mi ji gremo na roko, sicer bi morala ona pričeti o polnoči. Umetnost pa se mora vendar vsestransko podpirati. Nikar se ne hudujte, zaradi poročevalske točnosti pa moram le zapisati nekaj besed, kakor za brzojav: polna dvorana rože govori ponavljanje pesmi banket godba govori gesla itd. stop. Metropolit je bil službeno zadržan in se je oprostil. Obljubil pa je, da se vidimo v Burgasu, kar se je tudi zgodilo. Po mestih uporabljajo povečini kočije, ki pa so dvovprežne in na gumijastih kolesih, torej nekoliko pred našimi kočijaži. Le glede cene so daleč za njimi. Po 5 levov za osebo smo se vozili po vsem mestu pa čeprav je bil le eden v vozu: kakor baroni bi mogel reči, ko bi ne bili plemstva že za naše mladosti odpravili. .Ko je lokomotiva vlekla naša vagona proti Burgasu, sta bila vsa v cvetju in tro-bojkah. Daleč ob progi so stali ljudje, še dalje pa vojaki in nas presrčno pozdravljali. Za nami je mahalo tisoč rok v pozdrav, kaj vem, koliko jih je spet ostalo, ki so nas vzljubili in nam svoj živ dan ostali najdražji prijatelji. Ta čas je kazala ura 10.30 na četrtkov dan 23. maja. V Burgas smo dospeli ob 15. Kolodvor ob morju je bil ves v zastavah. Na širokem trgu spredaj nas je pričakovala množica pisanega občinstva. Kar je sledilo, ne popišem niti v brzojavnem slogu. To doživljati vedno znova, se pravi z vsakim dnem močneje, iskrenejše vzljubiti ta narod, ki ga n>' mogoče drugače nazvati, kakor bratski naš narod. Mi se ž njimi že povsem razumemo, čeprav govorimo vsak svoj jezik in naši gostitelji ne zamujajo prilik, da nam prikazujejo le malenkosti, ki delajo slovenski in bolgarski jezik različen drug o.d drugega. Duša vse organizacije za naše bivanje v Burgasu je dr. Janko Markov, advokat, v Burgasu, »Jutrov« stalni dopisnik in edini človek v Burgasu, ki je nanj naročen. V mnogem je njegova zasluga, da je bil naš pohod od kolodvora do obale Črnega morja resnično triumfalen. Ko smo pozdravili to sestrsko morje, smo odšli v hotele, od tu pa na kosilo v restavracijo Balkan. Seveda je bilo le malo časa do koncerta, pri-četek so spet prestavili na 18.30. Kajpak zaradi te vražje Mimi Balkanske, ki nam je bila še vedno za petami. Menda to pot zadnjikrat. Gledališka dvorana je bila polna, navdušenje neizmerno i.n konec sporeda se je zavlekel do 2!.. da so igralci vsi maskirani nervozno stopicali za odrom. Balkanska je bila za naše petje navdušena in je bila pripravljena nam na čast prirediti operetno predstavo. Za reklamo njenemu skorajšnjemu gostovanju v Ljubljani. Koncertu so prisostvovali vsi odličniki mesta z metropolitom Hilarionom na čelu. Večerni banket v Kazini ob morju, pred lepim parkom Borisa II., je spet pokazal, da je bila ta učiteljska pevska turneja po južni Bolgariji nujno potrebni začetek za podrobno delo prosvetnega zbližanja med nami. Tokrat je bila večerja še celo slavnostna: Metropolit Hilarion, njegov pomoč- nik Dimitrij, protojerej burgaški, ban Tan-čev, oblastni direktor P. Dančev, načelnik garniziona polk. Hristov itd., to so imena teh visokih gospodov, katerih gostje smo bili. Naj ne pozabim omeniti dobrega dr. Janka Markova, ki se je za nas vse mnogo trudil. Mnogo lepih besed je bilo izrečenih. Metropolitu, lepemu starcu s snežnobelo brado in mladeniško besedo so sledili z govori ban, oblastni direktor, naš Adamič, ki je to pot res imenitno govoril, za njim zastopnica učiteljic Vodeničova, ki se ji je za pozornost naša Šubertova prav presrčno in iskreno zahvalila. Seveda je govoril tudi predsednik Junakov g. žurkov in njega smo še prav posebno aklamirali. Brez dvoma Kazina Blgarija še ni čula tolikega navdušenja, najmanj za tako vzvišen namen, kakor je bil ta. Mi nismo skrivali velikega našega veselja, tako kakor pri domačem omizju smo se pogovorili med seboj. Ob polnoči nas je g. Hilarion vse blagoslovil in voščil lahko noč z željo, da ostanemo po mili volji še nadalje skupaj v prijetnem razgovoru. Nu, nismo mu smeli ustreči. Strogi red velja za vse. Morali smo v hotele; naslednji dan smo se namenili sodelovati na proslavi sv. Cirila in Metoda. Za Ciril Metodovo proslavo je dvanajst naših pevcev in pevk nosilo vso pot iz Ljubljane narodne noše s seboj. Ziljanke, G^renjke, Bohinjci, Rožanci, Primorke. Belokranjci, Istranke, to so se postavili! Proslava je bila organizirana v velikem slogu, prav imenitno. Cerkvene slovesnosti s posvetitvijo novih svečenikov so se pričele že zjutraj ob 6.30. Ob 9. je bil že ves ogromni trg pred cerkvijo poln občinstva, vojakov, šolske mladine itd. Našim je bil odkazan častni prostor ob slavnostni lopi. Kmalu po 9. je prišel iz cerkve metropolit v zlatem ornatu z bogato krono na glavi, obdan z ostalo duhovščino in vojaškimi dostojanstveniki. Bili so slikoviti prizori. Procesija se je ustavila pred lopo in najvišji so stopili .vanjo. Tu je gospod Hilarion opravil poslednje molitve in blagoslovil na vse strani. Radijski zvočnik je prenašal govor o delu in pomenu obeh slovanskih apostolov. Blagoslovili so tudi novi Ciril Metodijski prapor dijakov trgovske akademije. Odšli smo na glavno ulico k defileju, seveda spet na častno mesto. O tej paradi pa ne utegnem kaj več povedati, njene posebnosti bom ob bližnji priložnosti popisal. Naj le omenim, da je bilo ljudstva ko listja in trave in pa, da so naši po paradi le s težavo prišli v hotele, ker jih je ves čas oblegal val radovednežev. Po obedu pa na morje, to bo veselje. Pot veličastna, zaključek najveličastnejši Burgas, 24. maja Pravkar smo se vrnili z izleta na otok Atija. Ob 15. smo se odpeljali s parnikom »Sava Rakovski« iz burgaške luke Parnik, kakršni so na našem morju, brez posebne-. razkošja. Za naše je bil prijetno izne-nadenje. Nekateri so bili prvič na moriu in jim je bilo vse novo. Dopoldansko oblačno vreme se je izpre-menilo v lep solnčen dan. Zunaj pristanišča pa je vel hladen veter; kljub solncu smo se morali toplo odeti. Prava vročina nastopi tu komaj po nekaj tednih. Upali smo, da se nekoliko povaljamo v tem črnem morju, pa ni bilo nič. Veda ima te dni komaj 14 stopinj. Naši fotoamaterji so na ladji pritiskali, da je bilo veselje. Malo jih je brez kamer in kdo bi vedel, kdaj ga spet pot privede semkaj. Spominov pa je treba zbrati, da bo tudi domačim kaj pokazati. Ladja nas je nosila mimo otoka sv. Anastazija. Can-covu, Georgijevu in drugim je bil včasi prisilno bivališče. Mala kopnina je to. z dvema ali tremi hišami. Otoček je komaj pol ure od mesta oddaljen, torej le ne pre-luda kazen, uporabljati ga nekaj mesecev za prisilno letovišče. Nekaj milj od tu smo se zasidrali v za-ivu otoka Atija, koder lomijo granitne cocke za tlakovanje cest. Pičlo uro smo se sprehajali po otoku, se pokrepčali in ohladili našo kri z dobro kapljico. Vsem je bilo žal, da smo se morali vrniti. Morje ima le svoje posebne čare in svojo moč. Naša koncertna pot je bila po svoji zunanjosti in uspehih veličastna, najveličastnejši pa je bil zaključek. 110 km je od Burgasa do Jambolja. Železna pot nas je vodila od Črnega morja nazaj do Žimnice, od tod pa po glavni progi kar do Jambolja. In tu spet sprejem z godbo, ovacijami, cvetjem, a vsega tega si ne upam pričeti popisovati. Prelepa je bila vsa tista 2 km dolga pot od kolodvora do mesta in z nobeno besedo ne znam podati vsaj približne podobe tega sprejema. Če rečem, da so nas zasipavali s cvetjem, ni nič. Več ko polno naročje rož ni mogel nihče nositi s seboj. Hodili smo po cvetni preprogi, dišeči, rdeči od samih vrtnic. Slavolok, ki so ga ti dobri Jamboljčani postavili pred mestom, je bil tako ogromen, da ga nisem mogel fotografirat, ko smo za aficielni sprejem stali pod njim. Kosili smo pri bogato obloženih mizah v restavraciji »Kristal®, potem pa so nas porazdelili po zasebnih stanovanjih. Jambol je bil zadnje mesto na tej koncertni turneji. Če je bilo v prejšnjih mestih navdušenje za nas brez meja, morem reči, da za Jambol moj besednjak ne pozna termina, ki bi vsaj približno to opisal. In vsa tista uslužnost, dobrota zlatih Jamboljčanov, s katero so ves čas skrbeli po Udeleženci turneje so seveda tudi izkoristili vse dane prilike, da spoznajo zanimivosti posameznih bolgarskih mest, skozi katera jih vodi pot. Naša slika jih kaže pred slavno cerkvijo Aleksandra Nevskega v Sofiji. okrog nas, je vse spravila v najlepše razpoloženje. Vroče solze ob slovesu so bile tista neutajljiva priča, k ije izdajala gorečnost naših src. Koncert v veliki gledališki dvorani kina »Svetlina« je bil kakor nekaj povsem novega tudi za nas. Dvorana je bila vsa ovešena z dragocenimi preprogami, vsa nabito polna in množica se je zunaj pred vrati trla, ko ni mogla dobiti vstopnic. Po koncertu so zahtevali, da tudi za naslednje jutro določeno matinejo spremenimo v koncert, čemur seveda ni bilo mogoče ugoditi, saj je ta pevska pot v veliki meri namenjena upu in nadi bolgarskega naroda, njegovi mladini. Prav na kratko še to, kako smo nedeljo popoldne in večer do odhoda preživeli. Domači prireditveni odbor je za pričakovane goste pripravil prenočišča pri 140 rodbinah in vsi, ki so ostali brez gosta, so želeli, da bi jih imeli vsaj čez dan. Na vsak način so hoteli pokazati nekaj od svojih velikih simpatij, ki jih goje za nas in našo pesem. Vodili so nas na izlete v okolico in nam izkazovali toliko pozornost, da nikoli tega. Okrog posameznih pevcev in pevk so se drenjali njih gostitelji in ostali domačini, neizmerno se veseleč, da je mogoče brez posrednikov med nami in njimi odkrito govoriti v jezikih, ki sta si na moč sorodna, včasi kar enaka. Ko smo zvečer odhajali na kolodvor, je bil slavolok spet ves v pisanih električnih lučkah, kakor prejšnji večer, ko smo šli od koncerta k banketu v vojnem klubu, ki stoji poleg njega. Praznik so imeli Jambolčani z našim obiskom. Nikar, da bi se bahal, sami so solznih oči priznavali, da tako lepih dni že dolgo niso preživeli. Ob 23. je bil določen odhod. Pozna ura pa ni zadrževala mesta, da se ne bi vse zbralo na peronu. Tako slovo je mogoče le med bratskimi južnoslovanskimi narodi. Sever takega navdušenja ne zmore. Svojo iskrenost nehote prikriva s svoiim hladnejšim temperamentom. Prijatelje, najdražje prijatelja smo zapustili. Da jih le ne bi za dolgo. To je njih goreča želja. Naša zagotovila skorajšnjega svidenja so jim bile najdražje besede ob slovesu. Huda je bila noč do Sofije. Niti z vozovnico prvega razreda nisem prišel do prostora ne v prvem ne v drugem razredu. Na tleh tretjega razreda sem žulil svojega rojstva kosti. Nič prav nam ni bilo. ko smo v Sofiji na kolodvoru ugledali več velikih jugoslovenskih vagonov prvega in drugega razreda. Ta udobnost ie bila na razpolago ligašem, za našo dovolj naporno pot take ugodnosti ni bilo moč doseči. V Sofiji so nas pričakovali naši dobri znanci od prvega poseta. Razgledali smo si ■še impozantno gledališče, operni pevec gospod Štefan Vlkanov nam je bil zvesti mentor in se je tudi sicer brigal ves dan za naše. Nekaj časa smo počivali in dremali v spalnicah učiteljskega doma, po kosilu pa nas je nekaj šlo ogledat mestne zanimivosti in smo bili med drugim tudi v 13. nižji gimnaziji, kjer smo hosprtirafi pri pevskem pouku v 2. razredu. Gdč. Jor-danka Vasiljeva, profesorica glasbe, je demonstrirala svoj način pevskega pouka, in so mogli naši učitelji marsikaj poučnega spoznati. Ostalo skupino pa je gdč. Penka Todorova vodila po številnih trgovinah m bazarih, kjer so se naša dekleta in fantje iznebili poslednjih levčetov. Na večer smo se sestali v znani restavraciji »Šumenski Damske nogavice od.........» 6.50 » Moške nogavice od..........» 2.75 7> Oblekce za 8-letne.........Din 128.— Mornarske obleke za 8-letne......» 132.— Moške bouret obleke.........» 186.— Moške temne obleke.........> 250.— Moške modne hlače.........» 42.— ANT. KBISPEB Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa E3n 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |%;M m m odgovor, priložite U1H 3* v znamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tieoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ga šifro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjši tnesek I? Ola. Samostojen vrtnar Izvežban v vseh glavnih kulturah, dobi takoj nameščenje. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šilro »Samostojen vrtnar«. 12617-1 Sobarja ps večletnimi spričevali. Id dela samostojno v vrtu in se razume na vrtnarski posel sprejme Vlado Radan. Zagreb. Mihanovičeva ulica 14. 12331-1 Zastopnike samo t dobrimi priporočili Išče ta vse vrste sa.va.ro vanj velika domača zava rovalnica. — Ponudbe na Aloma Oompany d. z o. z., Ljubljana. 97-1 Vzgojiteljico perfektno v nemščini, sprejmem. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »2 deklici«. 12755-1 Briv. pomočnika dobrega delavca, babi štu-cerja, sprejmem takoj. — Smartinska cesta 4. 12844-1 Tesarskega mojstra dobro izurjenega, ki je po Kranjskem delal dobre vodne žage na rimene in z železno venicijan. opremo, iščem proti dobri plači s 1. junijem. Drugo p° dogovoru. Pismene ponudbe ia° naslov: Petar Muftije-vič, trgovec, Stip. 1.2033-1 Gospodinjo izobraženo, snažno, mlajšo, išče samski gospod. Ponudbe z osebnhn opisom na oglasni oddelek »Ju-trj« pod »Ydi.na«. 12835-1 Pisarniška moč pridna, poštena in zanesljiva gospodična dobi proti celi oskrbi in plačilu stalno nameščen je za nemško, slovensko in srbohrvaško korespondenco. Ponudbe s sliko »Sikva«, Maribor. 12783-3 Dobra frizerka zmožna trajne, vodne ln železne ondulacije, dobi stalno službo, hrano, stanovanje v hiši. Plača po dogovora — pri Ivan Konopa, Logatec. 12834-1 2 čevljarska pomočnika sprejme Ignac Pajk. čevlj. mojster, Višnja gora št. 55 12S95-1 Dobro gospodinjo išče j>osestnik, gostilničar na deželi, čedno, pošteno, kavcije zmožno, staro 35 do 45 let. Zenitev ni izključena. Ponudbe s sliko s polnim naslovom na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena gcspodinia«. 12934-1 Postrežnico za dopoldan, ali mlajšo služkinjo s svojim stanovanjem, sprejmem. Vprašati med 4. in 5. uro. Naslov v vseh poslovaln. »Jutra«. 13&9S-1 Samostojni šivilji solidni, se nudi ugodno mesto. — Stanovanje brezplačni. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija«. 12880-1 Prodajalko zmožno srbohrvaščine in nemščine, sprejmem za de likatesno trgovino. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Mlada«. 12794-1 Fotograf, pomočnik perfekten kopist, dobi takoj službo v foto-trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13319-1 Pek. pomočnika pridnega in zanesljivega ki bi raznašal tudi kruh, sprejme pekarna Ivan šilih. Slovenjgra-dec. Sprejme se tudi vajenec. 12809-1 Medičarskega pomočnika mlajšega, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12813.1 Vzgojiteljico s perfektnim znanjem nem-ščine in daljšo prakso pri otrokih, sprejm .'m k petletni deklici v Beograd. — Naslov v vseh poslovalnl-»Jutra«. 128634 Atelje »Moda« Pražakova ulica 15/T, išče več šiviljskih pomočnic in vajenk. 128»' ' Dekle k otroku iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada poštena«. i2933-il Gradbeni tehnik tako v pisarniških kakor v zunanjih poslih popolnoma samostojen, z večletno prakso, dobi stalno službo. Ponudbe pod »Vsestransko samostojen« na oglasni oddelek »Jutra«. 12830-1 2 krojaška pomočnika za male in velike kose — sprejme takoj Fr. Sešek, Medvode. 1296*1-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo sprejme takoj Kos Josip, Kranj — Na Skrlovcu 1. 12948-1 Stenografinjo in strojepisko perfektno, za slovenščino in nemščino sprejmem takoj za dobo 3 tednov. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pomoč«. 12971-1 Natakarico čedne zunanjosti, pridno ln pošteno, staro 20 do 24 let, sprejmem takoj. Omahen Ignac. — Sv. Petra c. 3. 12989-1 G. Th. Rotman: Pobegli cvetlični in koliko časa je trajalo, preden je hlapec odšel! Midve sva pa ždeli v temnem, zatohlem zaboju. Nu, nazadnje sva vendar že slišali, da odhaja. Takoj sva napeli vse moči, da bi vzdignili pokrov zaboja... Zaman! Težak zaboj poln me-denjakov, je stal na njem, in dasi je včasih nekoliko odnehal, ga nisva in nisva mogli odvaliti. Dekle z znanjem kuhanja in vseh hišnih del, vešča tudi krpanja perila in nogavic se sprejme takoj k 2 osebama na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena in dela-vDljna«. 12982-1 Stalno službo dobi, kdor proda proti plačilu v par obrokih knjižico Ljudske ali Mestne z najmanj 50.000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Vredno«. 13017-1 Boljša postrežnica ki zna tudi kuhati, dobi čez dan zaposlenje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 13014-1 Prodajalko pridno, pošteno, zmožno tudi šivanja, dobro izvežbano v trgovini mešanega blaga, z dobrimi referencami se takoj sprejme. Hrana in eta-novanje v hiši. Ponudbe z zahtevo plače txxl »Poštenost« na oglasni odd. »Jutra«. 12983-1 Fotografa (injo) rabim takoj. 1 prvovrsten retušer za velike in male stvari, 1 kopist za vse zmožen, popolnoma samostojno, brezhibno delati, 1 operater za na prostem, izvežban morda tudi za mali format in vajen tujcev, 1 zanesljiva retušerka, nekoliko vajena prodajalne in pisarniških, del, zanesljiva, poštena. Ponudbe z dokazom zmožnosti in lastno sliko na Foto Pelikan. — Celje. 13043-1 6eseda 1 Din, davek 2 Oin, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Fotograf, vajenca dobrega risarja sprejme Jug Franc, fotograf, Kranj 13678-44 Učenko pridno in zanesljivo sprejme trgovina s čevlji. »Zmaga«, Pražekova ul. 8. 1ŽS36-44 Učenka pridna in poštena, ki ima veselje do trgovine, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12868-14 uu si.-uriu sva oridko jokali Ali naj ocs lakote umreva v tem strašnem zaboju! Oh, mar bi bili zaklicali na pomoč, ko je bil hlapec še v skladišču! Zdaj je bilo prepozno. A mahoma se je oglasila Tinka: »Poizkusiva utreti zaboju stransko steno« Brez pomišljanja sva legli na hrbet in je-li z obema nogama na vso moč brcati v stransko steno. lSletni mladenič poštenih staršev, z 2 gimnazijami, bi se učil mehanične obrti pri mojstru z vso oskrbo v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12867-44 Frizersko vajenko inteligentno in pošteno, iz Ljubljane, sprejme frizerski Balon R a k a r, Prešernova ulica 9. 13014-« Močnega vajenca za pekovsko obrt sprejmem takoj. Dam vso oskrbo v hiši. Pretnar Martin, parna pekarna, Ljubljana VII, černe-tova ul. 12. 13036-44 Učenko poštenih staršev, ki zna nekaj šivati, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Jamčim za vse«. 12984-44 Službe iij^e Beseda 50 para, davek 2 Oln, es šifro ali dajanje laslova S Din. NajmaniS' tnesek 12 Din Knjigovodinja- bilancistka perfektna slovenska in nemška korespondenti-nja z večletno prakso — zmožna nemške stenografije, išče nameščenje za takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč 222«. 12429-2 Pek z obrtjo išče stalno službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obrt 2«. 12541-2 Pisarniški uradnik z večletno prakso kot knjigovodja in perfekten ko-respondent v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, išče mesto. Po potrebi vloži kavcijo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra uon »Vsestransko sposoben«. 12767-2 Pisarniški uradnik prvovrsten, korespondent v srbohrvaščini, francoščini in nemščini, z večletno prakso, išče službo. Najboljše reference. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Uzoren«. 12756-2 Postrežnica ki zna kuhati in druga hišna dela ter vajena gospodinjstva išče mesta takoj k dobri družini. — I Naslov v vseh poslovalni-j cah »Jutra«. 12841-3 Gospodična vešča samostojne kuhe in gospodinjstva, zunanjih ter notranjih del, čedne zunanjosti. zelo dobra, varčna kuharica, snažna in poštena, ki dobro lika, in pere, išče službo gospodinje pri samostojnem (tudi starejšem) gospodu, eventuelno vdovcu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrbna in pridna«. 12730-3 Železo in kovino-strugar zmožen vsakega dela ln livanja kovin, išče službo za takoj. Naelov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12545-2 Majer s prakso v samostojnem vodstvu večjega posestva, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Majer«. 12734-2 Natakarica ki lahko položi kavcijo — išče službo v gostilni ali vinotoču; aH vzame na račun. Nastopi lahko 15. junija 1935. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gostilna ali vinotoč«. 12739-2 Polagalec in izdelovalec parketov in zabojev z večletno prakso, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trajno« 12743-2 Gospodična dobro vešča nemščine, išče stalno mesto v trgovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »"Pridna in poštena«. . 12762-2 Gospodična čedne zunanjosti želi j>re-meniti mesto kuharice. Grem najraje kot gospodinja k samostojnemu gospodu. Ponudbe na podružnico »Jutra« Trbovlje pod šifro »Gospodinja«. 1281J-3 Dobra kuharica išče primerne namestitve. Ponudbe pod šifro »Kuharica« na podružnico »Jutra« Trbovlje. 13812-3 Kmečki fant pošten, s kavcijo 25.000 dinarjev išče službo v skladišču, sluge ali kaj sličnega. Pojasnila: Poto-kar Alojz, Ljubljana, Flo-rijanska ul. 13, vinotoč. 12823-"} Boljša gospodična ljubiteljica otrok išče primernega mesta. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Cenj. ponudbe pod »Vestna« na podr. »Jutra« Maribor. 12789-2 Starejši vrtnar oženjen z večletnimi spričevali želi stalne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12780-2 Lesni manipulant išče službe kjerkoli. Cenj., ponudbe poslati na ogl-odd. »Jutra« pod »Zanesljiv manipulant«. 12785-2 Kuharice samostojne ln dekleta za vsa dela priporoča gospodinjam posredovalnica v šelenburgovl ulici 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 12902-2 Mlad kasir vojaščine prost, želi službe pri avtobusnem podjetju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Kasir I«. 12928-2 Hotelski sluga vešč nemščine, z daljšimi in lepimi spričevali, žrli zaposlitve v hotelu ali privatno. Cenjene ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pošten in vljuden 222«. 12870-3 Gospodična s prakso v občinski službi išče mesto kot pisarniška moč kjerkoli, najraje v občinski pisarni. Zmožna nemščine. Naslov v ogl. odd- ».Tutra« 12732-2 Strojni ključavničar z večletno prakso, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten delavec«. 12093-2 Prodajalka starejša, želi službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Kavcije zmožna«. 13018-2 Občinski tajni!; mlad, brezposeln, vešč pot-ništva. išče mesto potnika ali uradnika. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13046-2 Pozor! Preobračam moške obleke. Šivat grem tudi na dom po 15 Din. — Ponudbe na oglas, o^jelek »Jutra« pod značko »Krojač«. 13093-2 Trgovski pomočnik želeininske stroke, priden, delaven in sposoben, išče službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko zanesljiv«. 13068-2 Fotograf, učenec (starejši) z enoletno učno dobo želi mesto nadaljnjega učenja. Zmožen vseh del (retušira-njel). Nastop po dogovoru! Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12774-2 šofer •jtroj. ključavničar in stru-gar, ki bi v prostem času opravljal vsa strojnoklju-čavničarska in strugarska dela ter je zmožen vseh popravil pri avtomobilu — išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Iščem službo«. 1351S-2 Pekovski pomočnik s šestletno prakso, vsestransko izvežban, prosi nameščenje. Cerin Stanislav, Bevško štev. 76, Trbovlje. 12731-3 Natakarica čedne zunanjosti, stara 22 let, v gostiln: dobro ver-zirana, želi mesto. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod »Boljša natakarica« 12882-2 Iščem primerno mesto skladiščnika, paznika ali oskrbnika. Zmožen sem več jezikov in kavcije. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen«. 12857-3 Plačilna natakarica s kavcijo in znanjem nemščine, išče boljše mesto. Gre tudi na sezijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna vestna moč«. 12852-3 Mladenič srednjih let, z 2 gimnazijami, išče službo sluge v trgovini ali v drugem (podjetju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12894-2 Natakarica stara 21 let, zmožna treh jezikov z večletnimi spričevali, išče službe. Gre tudi na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13051-2 Boljša gospa z znanjem nemščine, prevzame trgovino ali vzame v najem. Gre tudi kot poslovodinja v kako večje podjetje ali tudi privatno kot eo-spodinja (Wirtschaite-rin). Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcija«. 13071-2 Beseda 1 Din, Ud vek i Oin, ta šitro ali dajanje aaslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Pouk v italijanščini želim. Ponudbe na oglasni oddel-ek »Jutra« pod »Italjanščina«. 12840-4 Sprejemni izpit za gimnazije v posebnih tečajih, ki prično 4. Junija, pripravlja učence profesor v Gajevi ulici 6/V. 12993-4 Mesto samostojne gospodinje iščem k majhni družini. Vajena sem kuhe in vseh hišnih del. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna in snažna«. 12893-3 181etno dekle lice mesto kot pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v "«eh poslovalnicah »Jutra« Pek z obrtjo išče stalno službo. Gre tudi za pomočnika. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12833-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, gre v trg. z mešanim blagom ali prakticirat v manu fakturno trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vesten pomočnik 22«. 12953-2 r/ Jeseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovskega potnika za potovanje po dravski banovini sprejme trgovska hiša kolonijalne stroke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto 366«. 12565-5 Potnika dobro vpeljanega za prodajo knjig sprejmemo. Ponudbe pod »Zaslužek 25« na oglasni oddelek »Jutra« 13847-5 Sopotnika za avto-vožnje iščem. Potujem tedensko v Trst, Reko in Sušak. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sopotnik«. 12227-5 Ka jonske zastopnike in trgovske potnike ki so dobro vpeljani v trgovinah s parfumerij-skim in galanterijskim blagom, sprejmem. Ponudbe (nemške) pod »Tuzemna industrija« na Puollcltas, Zagreb. 12831-5 Potnika želim voziti s svojim avtom po Din 2.50 od km. Dnevnice po dogovoru. — Sluga Slavko, Poljčane. 13012-5 Seseda 1 Din. davek 2 Din ca Šifro ali daianjr naslova i Oin Najmanjši tnesrk 17 Oln. Trgovcu-pečctniku prodam skoraj nov, kompleten trgovski inventar za špecerijo. železnino in ma-nufakturo, z avtomatično in decimalno tehtnico, po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13635-6 Prima športne suknjiče po 98 Din in pumparlce po 48 Din dobite le pri Preskerju na Sv. Petra cesti štev. 14. 31-6 Milijoni teh kamer se danes uporabljajo Izdelava KODAK BABY-BR0WH1E kamere je beležena danes kot največji uspeh tvomice Kodak. Tudi Vi lahko z njo dosežete dražestne posnetke, ker je to tako lahko. BABY-BRO\VNIE kamera pa stane sam® m Lep format slike 4X6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Otroški vozički znižane cene od 1. do 10. junija S. REBOLJ in drug Ljubljana, Gosposvetska iS in velesejem paviljon H zunaj. 103-6 Košnjo velike parcele oddam. Prodam pa lajto za gnojnico, slamoreznico, 3 komate, 1 voz, 1 sani in verige. Naslov: Krakovo, Klade zna ulica štev. 13. 12762-6 Zlato verižico žensko, z lepim obeskom prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12837-6 Posredujem denar na hranilne knjižice V6eh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah. 184r-16 Prvovrstno apno prodajam za knjižice Mestne hranilnice, ali zamenjam za opeko. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12968-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ugodno naprodaj v Rožni dolini, cesta II štev. 4>l/» i.anai-6 Otroški voziček globok, naprodaj na Miklošičevi cesti -VII desno. »3740-6 Otroško posteljico dobro ohranjeno, belo emajlirano, ter skoro nov gramofon znamke Hisma-sters v kovčku z lepimi ploščami prodam. Osleda « lahko med 1 do 3 uro na Vodnikovi cesti št. 12. 12831-6 Gik z opremo ter enovprežni voz takoj prodam. Naslov v vseh Dosiovalnicah »Jutra«- 13829-6 Kopalno kad dvostensko, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13827-6 Omaro za jedilnico raztegljivo mizo ter stoječo svetilko s svilenim senčnikom prodam. Gledališka 14, vrata 13. 12758-6 Jesenove plohe za smuči, ravne, brez veje od 25 cm dolge, 2.30 in 4.30 m dolge, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. »2S99-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj v Ko-lezijski uL lo — Trnovo. 12893-4 Ugodno naprodaj! Rabljeni šivalni stroji vseh vrst, otroški vozički. kolesa, glasbila, pohištvo in nešteto različnih drugih gospodinjskih in gospodarskih potrebščin pri »Promet« Napoleonov trg 7. (Nasproti križenske cerkve) — Istotam se sprejemalo predmeti v prodajo. 12854-6 Aparat za barvanje preje (štrene) do 25 kg, šele 1 mesec rabljen, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Din 7000«. 129il34 Vrtne stole »ložljive po 30 in 22 Din proda Tribuč, Glince, Tr-»aška c. 6 — telefon 2606. 12879-tf Otroški voziček globok, moderen, skoro nov ugodno proda Keber, Ger-bieeva ulica 12 (Kolezija). 12877-S Otroški voziček globok, poceni naprodaj v Kohoričevi ulici štev. 30. 12882-4» Slamoreznico prodam. Kupim štedilnik (Tischherd). dobro ohranjen. Marija Oblak. — Tržaška cesta 22. LJubljana. 12911-6 Pozor! Pozor! Hišni posestniki! Perilosušilnik — kompletna oprema za navijanje, usodno naprodaj. — Slobounik, Ljubljana VII., Medvedova cesta 24. 12923-6 2 izložbeni okni z rolojem prodamo. Višina 2.40, širina 2 m. Ogleda se jih lahko vsak delavnik v Ziberto-vl ulici 27. Cena po dogovoru. 12979-6 Landaver na pol krit fajeton. 1 koleselj, vse v naravi, nič lakiran, 1 ameriški stroj de VilbLs, fini, za avtollčarje, škraipljene. vse po nizki ceni naprodaj. Kolodvorska 25. 12974-6 Registrir. blagajno »National«, voščeno lutko, damo, in partijo otroške konfekcije, prodam. — Interesenti naj se javijo v ogl. oddelku »Jutra« pod »Blagajna«. 13016-6 Apno jirvovrstno, zamenjam za opeko, ali tudi stare tra-verze. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 13056-6 Pozor, zobozdravniki in dentisti Ugoden nakup posamezni!' kosov iz zobne prakse pri nadrobni razprodaji v Tavčarjevi ulici štev. 2/1. 13062-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj v Svabičevi ulici 15 (23). 130TTO-6 Razmnoževalne aparate proda Jos. Batič, _Ljub-ljana. Cesta v dolino 5. Rožno 13069-6 Okrasitev balkonov in Oken krasna izbira, različne barve. Petunije, Pelar-gonije, druge vsakovrstne cvetlice in sadike. — Cene nizke. Se priporoča T. Šimenc, vrtnarstvo, Lepi pot 24. Naročila se sprejmejo v cvetličarni Selenburgova 1. 13064-6 Več omar umivalnik, preproge, porcelan, galanterija in starine naprodaj v Šiški, Franko-panska 9. 12&76-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek <7 Din. Popolnoma brezplačno dobite začetek prekrasnega romana »V naročju sreče« v vsaki trafiki, ali če še danes pišete upravi »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tyrševa cesta 27/1. 12540-8 Dober daljnogled kupi artilerijski oficir. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12840-7 Zofo (Couch) novo ali skoraj, kupim. Ponudbe s popisom in ceno La oglas, oddelek Jutra pod »Ugodna prilika lOSS« 12680-7 Staro puško bokov ko (Btlchsflinte) kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Puška«. 12962-7 Avtomat, tehtnico sistem Berkel ali kake druge znamke kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehtnica«. 13055-7 Visoko omaro dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samo čisto«. 13067-7 R4dio Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Akumulator 18 ampere, baterija 90 volt. vse novo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12795-9 Oblačilu Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dro. Moško obleko dobro ohranjeno, -srednje velikosti, modne hlače, par močnih čevljev št. 42 in nekaj moških klobukov prodata. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12330-13 Samsko spalnico Motorno kolo Več oblek dobro ohranjenih, za sred njo moško postavo, naprodaj v Rožni ulici št. 7/II. 6137-13 Prehrana Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pri Tičku na gričku sprejmem abonente na prvovrstno domačo hrano. 12760-14 Otroka sprejme na rejo Sajn, Cig-larieva ulica štev. 38/1. 52950-14 Železna vrata in soinčna marela poceni naprodaj na Mi.tnem trgu št. 13/11. 13050-6 »Ljubljanski zvon« kompleten, polovico originalno vezanega, proda R. Sever, Mirje 15, pritličje. 1288IS-8 Avguštinove izpovedi in več drugih v platno vezanih knjig znamenitih pisateljev ugodno naprodaj. Pojasnila ln ogled iz prijaznosti v trafiki pri tromostovju. 12992-8 Kupiti Beseda I Oin, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Un. Drobilec za zrnje (Schrottmuhle) kupimo. — Ponudbe na velepesestvo dr. Ornlga. St. Janž na Dravskem polju. 13918-7 Kazlično zlato in srebrne krone Kupuje po najvišjih cenah trgovina F. Čuden. Prešernova L 8170-7 Elektromotor in števec 220 Volt, 2—3 HP, kupi Temel Konrad, avtoličar in tauetnik, Dravograd. 1:898-7 Lutko (p u p o) prsne širine 95, dobro ohranjeno kupi Ve-rovšek. Hrenova ulica 12. 13691-7 Za žganjekuho kupim kotel od 100 I do 300 l. Dam tudi radio v zamenjavo. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod šilro »2000«. 13818-7 V oskrbo vzamem dojenčka ali večjega otroka. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12957-14 Beseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor! PohiŠtVO »Sava« ponovno oiuu znižali cene pohištvu. — Dobite krasne spalnice, šperane, moderno izdelane pleskane ..... žične vložke . . . uiaOrače . • ■ • . »oblic mizice . . . jmare ....... (Kjslelje ...... kuuuijske oprave š.uh. kredence . . iunmjske mize 1800 Din 90 „ iiO „ 130 „ 400 „ 1«J „ 700 „ 425 „ 120 „ kompletno, prodam. Boho- I prvovrstne angleike znam-ričeva ulica 24. 12912-12 ke 500 ccm O. H. P. z električno razsvetljavo, signalom in sociusom v najboljšem stanju se poceni proda. Ogled od srede dalje od 2. ure popoldne naprej vsak dan. Aleksandrova cesta 9-m levo. 12764-10 Moderno pohištvo v veliki izberi po najnižjih cenah dobite pri Andlovic, Komenskega ulica štev. 34 12964-12 Jedilnico dobro ohranjeno, prodam za 3500 Din. Kralja Petra trg 8 III.. desno, od 1. do 3. ure. 12949-12 Scbno kredenco lepo, Iz hrastovega lesa in marmor j evo ploščo se za 450 Din proda. — Ogleda se jo lahko tudi danes od 10. do 11. ure pri »Herkules« Maistrova ulica 10. 12978-12 Spalnica dobro ohranjena, po zelo nizki ceni naprodaj v Flo-rijanski ulici štev. 32. 13010-13 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa od 1. do 10. junija znižane cene S. R E B O L J in drug Ljubljana, Gosposvetska 13 in velesejem paviljon H zunaj. 103-ltt Moški kolesi eno z »Balon« pnevmatiko ugodno proda Miklič, Rjž-na dolina, cesta II;jO 12875-11 Rabljena kolesa damska in moška, poceni kupite pri »Promet«, Napoleonov trg 7 — nasproti križevjiške cerkve. 12S53-11 Kolesa, otroški in igračni vozički najnovejših modelov, razstavljeni na velesejmu, paviljon J., zunaj aesno pri glavnem vhodu. Razstavljeni so tudi v trgovini na Karlov-ški cesti št. 4. Velika Izbira — konkurenčne cene. »Tribuna«, P. Batiel. tovarna dvoko-les in otroških vozičkov — Ljubljana, Karlov-ška c. št. 4. 12887-U Moško kolo dobro ohranj'eno poceni naprodaj v Ljubljani, Celovška cesta 43. 12935-11 tfescua 1 Din, davek i Din, ta šitro ali dajanje aaslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za binkoštne praznike Avto-izlct na Gross-glockner s Kranjske gore z odprtim avuanool-lom, in. petsedežnlm-Odhcd na blnkostno neaeljo zjutraj ob 8., povratek v ponedeljek ao turista. — Narociia sprejme najkasneje do 7. Junija. Natančne informacije daje Juvan m Ješe, Kranjska gora. 12815-18 i Vabim izdelujemo vsakovrstno po- | vse stalne cenj. goste aištvo po najmodernejših na prVovrstna vma: aačrtili. Sprejemamo vsa popravila po uajuižji kon surenčiii ceni. 6e priporoča mizarstvo »SAVA« Miklošičeva cesta štev. 6, Kolodvorska ulica št 18-Telefon 2780. 12917-13 Lepa jedilna miza raztezna, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12871-13 Starinsko skrinjo bogato vloženo zaradi preselitve poceni prodam v skladišču (na dvorišču). Gospot vetska cesta 16. 12903-12 Otomane od 430 Din naprej in vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah pri Dolni-čarju v St. Vidu — na-ssroti cerkve. 129M-13 Več oken vrat, jedilnica, moderna po-litirana spalnica itd., zelo poceni naprodaj. Izdelujem okna, vrata, roloje itd. — Zahtevajte najnovejši cenik — Senica Jožef. Ljubljana. Bežigrad 6. 12876-18 Pohištvo Iz trdega lesa, nekaj starega dobro ohranjenega, polltiranega, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. •<3061-12 dalmatinska liter 10.—, štajerska liter 12.—, cviček liter 12.— ter prvovrstna gorka in mrzla jedila po najnižji ceni. Se priporoča Rezi Ko-ritnik. — Gostilna pri Univerzi, Židovska steza 4. 12907-18 2 motorja za surovo olje 6—8 k. s„ dinamo 8 k. s. prodam. Kranjc Maribor. Ruška 29. 12787-10 F. N. motor, kolesa 350 ccm, kompletna po Dia 32..V»i prodaja H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17 S3K7S- 0 Motorno kolo s prikolico znamke sa«, v dobrem stanja, proda tudi na hranilna knjižice Opekama Jen-člč, Mengeš. 12925-10 Avto Bugatti Grand-Sport. 2 sedla, 3 cyl. brzina, 180 km rta uro prodam ali zar.ie-njam za večji. Vprašati pri portlrju ho-^el Metropol. 1297b 10 Avto z malo uporabo benci--^, za 0000 Din proda Hojnik v Mariboru, Aleksandrova cesta 12. 13040-10 Beseda t Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova ? Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jelova drva suha (odpadki od žagej 1 m dolžine, z žico vezana v snope, le vagonske količine oddam po izredno nizki ceni. — Dobavljam lahko tudi stalno jelovo žaganje Posebno ugodno za tovarne, livarne, apnenee itd. Vprašanja na naslov: Leo Paulin, Ljubljana, poštni predal 392. 1,1722-15 10 m3 tramov 4/4—6/7 prodam po Din 110 m3 — Ljubljana. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trami«. 137S3-i!3 Rezan les smrekov, bukov in javorjev kot tudi trame kupim. Nakupovalce sprejmem. Ponudbe s cenami franko vagon nakladalna postaja pod šifro »Prompte Kassa P-3SI9« na Inter-reklam, Zagreb 1-78. 13522-15 Krajevni šolski odbor v Zg. Šiški razpisuje za šolsko leto 19Š5/3K) dobavo 250 m3 suhih bukovih drv — Nabavni pogoji se doba pri šolskem upravitelju v Zg. Šiški, kamor je tu.li nasloviti zaprte ponudbe do 15. junija llw5. 12744-15 Bukovih drv lepih, večje množino proda Anton Smrkolj, St. Ožbald. p. Lukovica. 1-3897-13 Mehka drva 120 m-", iz 1 m dolgih kvaj-nikov, proda Jože Fucelj, Goriča vas pri Ribnici. 12370-15 Radi opustitve re-stavr. pri Carmanu bom danes točila vso zalogo pristnih vin po lastni ceni. — Vabi Lrbanfič. 12S74-JS Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šilro ali dajanje aaslova * Dio Najmanjši znesek 17 Din Lanz lokomobila polstabilna, 120—150 HP, 12 atm., ogrevno površino od 46.60, s pregrevalcem in kondenzacijo, v brezhibnem stanju naprodaj po ugodni ceni. Na >gled v pogonu. — Pojasnila daje Schulzmlin, Novi Sad. 13775-10 - Akumulatorja 12 voltna, prenovljena za Fiat 509 in 505 do 521 ugodno naprodaj. — Sprejemalo se tudi vsa popravila. Akumulatorska, Celovška 14, nasproti velesejma. Hrastove hlode I., II. ki., od 38 do C5 cm in od 2.50 do 5 m prodam. Po potrebi dam žagati poljubne dimenzije. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod - Jelševec — zimska sečnja«. 12981-15 Bukova drva vagonske pošiljke, kupim. Najnižje ponudbe pošljite na Janžekovič. Parna pekarna Dolnja Lendava. 13004-15 Kupim hlode prvovrstne lipove, to-polove, orehove, hrastove. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Konkurenčna cena«. 13058-15 Beseda 1 f"?-, davek 2 *Hu, iz šifre ali dajanje naslova i Din Najmanjši znesek 17 Din. Vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, do 70.000 Din, kupim proti takojšnji gotovini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Junij 3«. 13649-16 Kupim knjižice Ljudske posojilnice, — Ljubljanske v vsoti 40.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Ponud be na ogl. odd. »Jutra« 13C65-10pod »Plačilo«. 12909-16 BflT,"ne vlož. knjižice kupujemo in prodajamo po najboljšem tečaju in izplačujemo takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška nlica 6/11 teL lat. 3S-38. — Naročila is pokrajine Izvršujemo najbolj vestno. Vse informacij« brezplačno. 8421-16 Vlagatelji pristopite v zaščita lastnih Interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev«, Ljubljana, Ki kietišava ceeta št. 7/B. ___176-16 Kohkurze poravnave pJačstnja dolgov v gotovini ali knjižicah, posredovanja kreditov in gotovine na hranilno knjižic«, davčne zadeve, revizij«. Bilanc« in vse druge trgov»ko-go«po-darske posle iivede ln sve-deniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Komenskega ulica št. 17. (Za pismeni odgovor 8 Din v znamkah.) 13654-16 Prodam vlogo Zadružne gospodarske banke (9000 Din) najboljšemu ponudniku. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13770-16 Mesto družabnice pri gospodu dobi mlada dama. Ozira se na ponudbe s točnimi podatki. popolnim naslovom, zahtevo piaee, katere je poslati ogl. odd. »Jutra« pod »Zaupno«. 12796-16 Družabnico s kapitalom od 50 dO 100.000 Din sprejme pr-vovnrtnl strokovnjak v usnjarski stroki. — Ponudile na ogl. oddelek »Jutra« pod »Srečen dom«. 12850-1« 50.000 Dtn posojila iščem na hiSo. vredno 200.090 Din na vknjižbo prvo mesto. Obresti dobre ln točne. Naslov v oel. odd. »Jutra« pod »Sigurnost«- 13814-16 V svrho kompenzacije kipim v!<>go Kmftske posojilnice do 13.000 Din — proti takojšnjemu plačilu. Pc-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vloga«. 13666-16 Tvrdka A. £ E. Skaberne T Ljnbljaoi — javlja, da jefttlj« ao preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih uvodov (Mestne hranilnice Ljudsk* po«o jUnl/e itd.)_13*21-16 Mesarja družabnika, z nekoliko kapitala Iščem zaradi dveh mesnic pri Ljubljani. Ponudbe pod t Zanesljiv družabnik« na oeL Odd. »Jutra«. 12943-16 Kdor mi posodi jn.00) Din, ga vzamem na stanovanje, ozir. vso oskrbo, v bližini Vrhnike. Ponudb s na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Drugo po dogovoru«. 12924-16 Obveznice vojne škode kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Katna šteta« na oeiatai oddelek »Jutra«. 13906-16 Ureditev dolgov potota »odnih tu izvensodnih poravnav Nasveti ? konkurznifc »ade- vab in vseb drugih trgov sko-cbrtnib poslih. — Stro kovne knjigovodske revizije testa rs in aprobacija bilanc Preskrba kreditov 3asveti elede hranilnih vlog n plasiranje istih. V« posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana itcimercijalna pisarni: Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka nI ? Telefon »-18. 12686-16 Hranilno knjižico Kmetske hraniinioe ljubljanske kupim za 12.000 Din. — Gotovina takoj. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Plačam takoj«. 12872-16 19.000 Din posojila dobijo državni in samoupravni uradniki v 3 mesecih. Ponudbe pod »Ugodni pogoji« na ogl. odd. »Jutra«. 12973-16 Kupim knjižice vseh denarnih zavodov. — Sporočite zavod, znesek in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsaka vloga« 13042-16 110.000 Din v gotovini, event. polovico v knjižici Mestne ljubljanske, potrebujem — Vknjižba na prvo mesto na petkratno vrednost realitete. Obre eti ln odplačevanje po dogovoru. Ponudbe pod »Slg-urno 1935« na ogl. odd. »Jutra«. 13008-16 Varno hipoteko do 200.000 Din M e « t n e posojilnice prevzamem ali zamenjam knjigo »a Din 300.000 — za knjižico Dravske ali Mestne hranilnice. Ponudbe os ogia«. oddelek »Jutri« pod »Zamenja«. '2768-16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste najugodneje potom Bančno kom. zavoda, Maribor — Zs odgovor 3 Din v znam kak. !3052-16 9«*«4« 1 M«, davek 2 Dla ta dlfre ali 4aJ«aJ* naslovi 5 Oia NaftneniH nesel 17 oia Trgovski lokal z otiravo oddam v Zeleni jami Naslov v oglašata oddelku »Jutra«. U0tt-10 PisarniSke prostore obstoječe iz 2 »ob tn predsobe, v IL nadstropju palače »Grafika« oddamo. — Pojasnila v opravi — IV. nadstropje. 12973-19 Pekarno dobro ldočo, v mestu ali na deželi prevzamem takoj. Grem tudi kot poslovodja. Naslov V ogl. odfl. »Jutra«. 12918-19 Lokal pripraven tudi za pisarno, oddam ni Tvrševi cesti 36 Pojasnila daje hišnik lito-ba. 12915-49 Mizarsko delavnico večjo, moderno osrrajetM), pri že obstoječem podjetju oddam po »merfli eeni v najem. Ponudbe aa ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Delavnica 16«. 13956-19 Lokal t vbodom i! ulice in ialoi bo. kakor tudi enosob. stanovanje oddam v centru mesta. — Kaslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13018-19 Pisarniški prostor prazen ali opremljen, 6 šouoorabo telefona, tik sodišča oddam. Naslov v ogl. oda. »Jutra«. 12998-19 Trg. naobraženi gospodični ali mladi vdovi se odda dobro vpeljani trgovski lokal z vsem Inventarjem z nizko mesečno najemnino oziroma odplačilo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Eksistenca 30«. 13009-19 Lokal s sobo za pletiljstvo ali podobno obrt oddam za 400 Din v Cigler^i ulici štev. 20. 12996-18 Bufet okrepčevalnica se da na račun kavcije zmofaii osebi. — Ponudbe pod »Buffet« na ogl. Oddelek »Jutra«. 12986-19 V najem Beseda 1 Dla, iavefc 2 Din. ca šifre ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši caeaek n Ota Veliko trgovino i me«, blagom oddaa ped te!« ugodnimi pogoji f f-jem (troge solidnem« * govcu. Ponudbe oa »glas. id-ielek »Jutra« pod šifro .Industrijski tr*«- 13107-19 Ribji lov kvrsten postrvji potok 15 minut iz Šoštanja se odd« v najem. Poizve se: Adoll Orel. Beograd, Jug Bogdanova 24. Gostilniško kuhinjo na selo prometnem kraj® oddam v najem pod z«o ugodnimi posoji dobro U-vežbani kuharici. Starost 30 do 45 let. Ponudb« pod »Kavcija 1000—1500« oa oglasni oddelek »Jutra« 12807-17 Dobra kuharica i večletno gostilničarje prakso, išče na prometnem kraju gostilno v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p-od »Mesto »ii dežela«. 12533-17 Parno žago oddam v najem oziroma proU&m t>od ugodnimi poboji. Informacije Milan Stodle, Kova vat pri R*-kattt. laMMff Velepoeeetvo v izmeri 300 oralov aa- raščenega gotda. 40 oralov njiv ia travnikov, i lepo stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji se takoj proda pod ugodnimi pogoji, skupno ali posamezno. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »Graščinsko«. 13845-17 Gostilno ln kavarno LJubljana, Privoz 4, Z Inventarjem, zimsko kegljišče, senčni in zeie-njadnl vrt, dvorišče, moderno stanovanje in stanovanje za hišnika, se odda najboljšemu ponudniku za več let v najem. Pismene ponudbe z navedbo najemnine j« poslati do lo. junija 1935 Realitetnl pisarni, Ljubljana. Wollova 1. kjer se dobe nadaljna ooiasniia. 13760-17 Oddam gostilno v najem saradl od potovanja. Kavcija po dogovoru. Za naslov se izve v oel. odd. »Jutra« 12810-17 Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani ali poti SV Vidu vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čistoča«. 12938-17 Trgovino z mešanim blagom na prometni točki dam t najem ali na račun kavcije zmožni osebi. Ponudbe pod »X. Julij 1935« na ogl. odd. »Jutra«. 12965-17 V DoL Logatca prodam enodružinsko stanovanjsko hišo, v kateri se sedaj nahaja zobozdrav-niški atelje. Stalnemu zobozdravniku zagotovljena eksistenca. Cena smerna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »DoL Logatec«. 12637-00 Usnjarski obrtniki! Radi Mortf taatalka naprodaj v večjem trgovskem mestu savske banovine, ie 30 let obstojeta Banjama in hiša z gospodarskim poslopjem. — Pojasnila daje Zlata Vugrinčič, Zagreb, Urazovlčeva ulica 5/U kat. 10519-20 Vila ▼ Ljubljani blizu cerkve »v. Jožefa, 9 »ob, veranda, 1200 m' vrta naprodaj. N»«lov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13589-30 Dvostanovanj. hišo novo i vrtott prodam za 60.000 Din. — Ponikvar, Črnuče. 12848-30 Novo vilo v okolici Ljubljane oddam za več let v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13805-30 Velika kmetija zaokrožena, n» Pohorju, ( moderno žago, obenem rentabilno letovišče, na tujsko prometni točki, radi selitv« ugodno naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod znsdko »Bodočnost m*. 12749-20 Vogalno parcelo v Trnovem ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13525-30 Parcelo ki meri Min kv. metrov prodam. Poiive se Vič S. 12834-30 Dražbeni oklic An« 18. junija 1065, ob 10. uri dopoldne bo sresko sodišč« v Trebnjem na Dolenjske® prodajalo krasno posestvo K. 0 Dober-nič na Dolenjskem. Na tem zemljišču »o zidana stanovanjska in gospodarska poslopja. Vel objekti so zidani, i opeko kriti. v6e v naj&oljšem stanju. V hiši je gostilničarska in mesarska obrt ter trsevski lokal, prostorna ledenica, temljiiče » poslopji je v sredini vas! in pri farni cerkvi. Cmilna vredno« je 908.161 Din in najmanj-ii ponudek Maša 134.000 dinarjev. Glavna upnika Mestna hranilnica ljubljanska in tvrdka Ivan A. Orešek v Trebnjem, sta pripravljena z izdražiteljem se pogajati na obročno odplačilo. Podrobni pogoji se zvedo t)Ti sreskem todiiču v Trebnjem in pri odvetniku dr. A. Zopančiiu T Trebnjem. 12310-30 Lepo posestvo v okolici Maribora 17 ha, primemo sa zdravniško prakso ts bogato okolioo, temu primerno novo poslopje ln prostori za privatnega adrav-Olka, krasna pozicija je zaradi bolezni ugodno naprodaj. Cena po dogovoru. — Dopise pod »Krasna pozicija« n« Dodr. »Jutra«, Maribor. 12790-20 Moderno hišo dvonadstropno hišo v Ljubijani, z dohodki od 15'k letno prodam zaradi družinskih razmer. Vprašati: Otrln K., Pančero, Radičevlčeva 29. 12583-20 Hiše, vile, posestva parcele, gostilne, mline, ia-ge et« prodaja in kupuje Realitetna pisarna, Ljubljana, \Volfova L 13761-30 Kmečki aH valjčni mlin na stalni vodi, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Juti a« pod »Deaar«. 12831-20 Stavbno parcelo 600 m* veliko, tik eeat« ▼ bližini nove Beiigrajake tole, prodam m3 po 87 Din. Pojaanila daje Iv. Magerl, Moste, Predovlteva ulica K. H. 12856-39 Hiše - posestva od 30.000 naprej Mline • gostilne prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. 12834-20 Beseda 1 Dla, davek 2 Din. t« šifro ali dajanje nrtieva 5 Din. Najmanjši taeeek *7 Oin. Dvodružinsko hišico ■ vsemi pritiklinami. vrtom la njivo, aa *e)o lepi točki v trgu na bivšem Sp. Štajerskem prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra moo-so 1 krasni parceli naprodaj pri »Tičku na gričku«. Informacije v go-stiinu 13771-Ž0 Kupim hišo ali vilo aa Mirju. Vič. Bežigrad. Spod a ji Šiška. Poljane, v eeni do 300.000 Din. ali manjše posestvo v okoliei Ljubljane, event. todl bret poslopij. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod Mfre •Gotovina 196.000«. Mesno industrijo prvovrstno ldočo, manj So, T manjiern mestu, večja hiša. prodajalna, hladilnica, vsi atroji novi, — prodam zaradi davčnih aadev, event. oddam v najem sposobnemu s kapitalom najmanj 100.000 Din. dru-žabnlštvo mogoče. Ponudbe pod »350.000 Din« na ogL odd. »Jutra«. 12806-20 Večje posestvo e stanovanjem ln vsem gospodarskim poslopjem ln orodjem oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Redi se lahko 15 do 30 govedi. Naslov v ogL odd. »Jutra« _ 12888-30 Hišico v ljubljanski okolici kupim proti knjižici Hrvatske Itedkmke Din 40.000 la fotbvini cca 15.000 Din. — ooudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišica«. 12800-30 VeČ stavbnih parcel b*e« posredovalca kapi uradniška zadruga. Plača takoj t gotovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parcele«. _l«69-30 Dvostanovanj. hiša na Brda naprodaj. Poiive se na dvorišču na Prtaški cesti S. 1*04-90 Hišo na Mlrju z gospodarskim poslopjem, pripravno za mesarsko obrt. prodam — Ponudbe a« ogL oddelek »Jutra« po« »Dobra •fcsUtenoa«. 1&OMO Trgovsko hišo prodam za en milijon dinarjev. Center Ljubljane. V hiši so: 2 trgovska lokala, 1 velika restavracija, večje število stanovanj, letno donafea 130.000 Din. — Ponudbe pod »Obresto-vanje Od 2,500.000 Din« 12951-30 Zfi 400.000 Din prodam fttirlstanovan J -ako hišo (vilo) s velikim vrtom. — Hipoteka Mestne se prevzame. Kralja Petra trg 8 ni., desno, od X. do 3. X2950-20 Realitetna pisarna Adamič Ljubljana, Voenjakova 4 proda. HISO, šeststanovanjsko. novozldano, letni donos 15.000, — Cena 125.000. — Hipoteke 83.000. — Periferija. VILO, štirlstanovanjsko, velik sadni vrt. Cena 250.000. — Šiška. — Za hranilne knjižice. PARCELE za Bežigradom m-' po 65 Din. 12980-20 Stavbno parcelo ob Tvrševi cesti prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jtttra« pod »jiizka cena«. 13032-30 Visokopritlična hiša ugodno naprodaj za hranilne knjižice Mestne ali Kmečke v Ljubljani. Smarska cesta 43, Moste. 13083-20 Novo hišo s 4 sobami in 1250 m3 zemljišča, 20 minut od postaje za /M.000 Din proda Štefan K o r b e r, Latkova vas — St Pavel pri Preboldu. 13144-20 Hiša s prometno gostilno v Celju zelo ugodno in poceni takoj naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13CU6-3P Enodružinska vila plin, centralna, garaža, velik vrt z bazenom. — naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 13000-20 Hišo z gostilno enonadstropno, novo, — prodam v Ljubljani VH za ceno 230.000 Din. Hipoteka 150.000 Din. Ostanek se lahko prevzame po dogovoru. Pojasnila Sagmelster, Celovška 48. 13074-20 Posestvo krasno ležeče na Jugovzhodnem obronku Pohorja, izborna vinska lega. velika stanovanjska hiša ln gospod&rska poslopja, dobro vpeljano mošano gospodarstvo zaradi preselitve prodam tudi za knjižice ali zamenjam s hišico z vrtom na periferiji Ljubljane ali Zagreba. Vprašati pod »Idealno letovišče« na ogL odd. »Jutra«, Maribor. 13054-20 UM,F,JIM,1/J Seseda 1 Ota, davek 2 Dto. is Hfro ali dajanje saslova 5 Dla Najmanjši cne*et H Ma Trisob. stanovanje moderno, l kabinetom, kopalnico, vsemi pritiklinami, centralno kurjavo, plinskim štedilnikom, v sredini mesta oddamo takoj. Naslov v vseb poslovala. »Jutra«. 13872-31 štirisob. stanovanje komfortno, na Tyrževi cesti, in solnčne trisobno na Bleiweisovi cesti oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno« 13130-21 Trisob. stanovanje komfortno hi solnčno, i veemi pritiklinami takoj oddam na Kodeljeveca — Poveetova ceeta štev. S5. 13660-31 štirisob. stanovanje a vsemi pritiklinami oddam na Aleksandrovi cesti šk 4. 13702-21 Enosob. stanovanje manzardno oddam avgusta. Ogledati od 10. — iS. in 13.—18. Bleiweisova 911. levo._ 12-S3S-31 Solnčno stanovanje enosobno t pritiklinami oddam s 1. julijem v najem manjši odrasli družini v Jesenici, Gregorčičeva j6. »Vila Ana«. 12817-31 Lepo stanovanje 2 6obi kabinet oddam za avgust blizu nove šole Bežigrad, Podmilščakova 37 a. 12800-21 Štirisob. stanovanje lepo, solnčno, s kopalnico ln cetaliml pritiklinami na Bleiweissovl cesti oddam s 1. avgustom. Pojasnila daje Niklsba-cher & Smrkolj, TyrSeva cesta 36, telefon 25—92. 12798 21 Enosob. stanovanje opremljeno sobo in prazno sobo primerno za lokal, oddam v Hrenovi ulici štev. 19. Dvosob. stanovanje s kopalnico m pritiklinami oddam s 1. julijem v Zeleni jami, Prešernova ulka št. 15 — pošta Moste. Štirisob. stanovanje lepo. z vsemi pritiklinsffii. v vili s krasnim parkom, oddam na Karlovlki eeeti M. L 13030-31 štirisob. stanovanje novo. solnčno. komfortno, i balkonom, oddam » av-rnstom na Rodeljevem. — Poisve se v trgovini na Povšetovi cesti štev. 2S. 14K9-31 Trisob. stanovanje komfortne, t verando In vrtom takoj aH pozneje odda Petan, Kajstrova nll-e» št. 16. 12754-31 Komfortni stanovanji trisobno in petsobtto Odda v svoji palsči na Aleksandrovi cesti zavarovalnica »Dunav«. — Informacije istotam v družbeni pisarni 12880-31 Trisob. stanovanje solnčno, s kopalnico, balkoni, s plinom, oddam v 3 leta stari vili t bužinl Tabora la tramvaja. Naslov v ogl. odd- »Jutra«. 12969-21 Dvosob. stanovanje parketirano, s kabinetom, kuhinje m pritiklinami oddam. Naslov v veeb poslovalnicah »Jutra«. 12904-31 Trisob. stanovanje s kopalnico ln pritiklinami oddam. Informacije: hišna uprava Dvor-žakova 3, dvorišče. — Istotam se odda delavnica, primerna tudi aa skladišče, 40 m« velika. 13002-21 OMeM ^aM-TIVAR Prifetno poletje t T IVA K OBLEKI! Poletna moda je praktična: elegantne svetle hlače, lahek poseben suknjič brez podloge (janker). Nabavite si tako obleko pri nas! Niti v najtoplejših dneh Vam ne bo vroče! Bo ure t obleka Din 190.- 240.- Kaša hlače » 90.- 110.- 140.- Janker » 110.- 130.- Tricot — Sacco » 110.- Bele Bouret hlače » 90.- 100.- 110.- Otroški janker » 65.- 75.- Velvet hlačke » 40.- 45.- 50.- Bouret hlačke » 45.- 50.- 130.- Vse naše poletne obleke se lahko perejo. OBIŠČITE NAS! Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam v Kr»*em»kt ulioi št. 7/Ht. Petsob. stanovanje lepo, sončno, komfortno. s kopalnico, nasproti opere, oddamo po zmerni ceni s 1. avgustom ali preje. Istotam za takoj 3 sobno stanovanje, pripravno za pisarno. Pojasnila daje t. J. GraSek. Gledališka 4. 12966-21 Stanovanje v mirni legi, v Trnovem od d a m. Vselitev mogoča takoj. — Pojasnila daje Breskvat, gostilničar, Ceeta sa Loko. 13010-21 Trisob. stanovanje s kabinetom m pritiklinami oddam z avgustom v Šiški — Frankopanska štev. 9. 13977-31 Enosob. stanovanje oddam x julijem boljši odrasli »trankl. Cesta v Rožno dolino. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 13033-31 Dvosob. stanovanje oddaa odraslim v Zeleni jsal. Tovarniška ulica 31. 13035-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddamo e 1. julijem. Poizve 6e: Ml-belčlč. Borštnikov trgi. 13028-21 Trisob. stanovanje s komfortom v novi hiši lepe lege, oddam ea avgust. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 13001-21 Stanovanje »obe, kuhinje tn pritiklin odda Sagmsiater, Celovška cesta 48. 13075-31 Komfortno stanovanje dvosobno, solnčno, kopalnica, balkon, v I. nadstropju. oddam z avgustom. Informacije Iržaška 8. 13038-21 V vili na Vrtači oddam pet-sobno komfortno stanovanje. Telefon in garaži v hiši. Tobačna ul. 14 12990-31 Trisob. stanovanje • 1. avgustom odda Vidmar na Rimski cesti. 13039-31 DijaJlte sob* Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaško stanovanje iščem ia lodetao hčerko, x dobro meščansko hrano In veo oskrbo. Gre tudi kot sostanovalka. Klavir zaželjen. Ponudbe i navedbo cene na naslov, ki ga pove ogl. oddelek Jutra v LjubljaiiL 13729-32 2—S dijake (inje) srednješolce sprejmem ▼ popolno dobro oskrbo v centru mesta. — Strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 13005-22 Stanovanja Bsaeda I Ota, davek 3 Dla. ta šifre sil dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 >!iw Dvosob. stanovanje bližina Mir je ali sredina mesta išče solidna mala družina za takoj ali pozneje. Dopise poslati na ogL odd. »Jutra« pod značko »T-plačnlk«. 12932-21* Stanovanje 3—3 eob, tudi manj?ih; v centru mesta iščem za takoj ali pozneje. Kopalnica zaželjena. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno stanovanje«. l3S59-2Va Dvosob. stanovanje išče za avgust stranka 3 odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra = pod značko »Mirna in točna«. l/30Sl-3ya Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, *a ilfro ali dajanje aaslova 3 Dla. Najmanjši tnesek 12 Din Prazno sobo večjo, čisto, z elektriko, postrežbo in separiranlm vhodom, v visokem pritličju ali L nadstropiu Išče solidna gospa. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« ood značko: »8amo strogi center Dride v poštev«. 11848-23a Sobo lepo opremljeno, pri pošteni družini, ne daleč 'z mesta išče gospodična s 15. junijem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Čez dan odsotna«. 139Sl-2&'a REMEC Tovarna stolov, furnirjev in parketov Tovarna: DUPLICA PRI KAMNIKU Prodajalna: LJUBLJANA, Kersnikova uL 7 (poleg Staniča) VELESEJEM: PAVILJON „E" V dneh velesejma se odda 1100 finih sobnih stolov y reklamne svrhe izredno poceni 5113 Za čas velesejma iščem »obo v Ljubljani — pri samostojni, mlajši dami Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Industrija«. 12793-33/a Opremljeno sobo s perilom, zajtrkom in souporabo kopalnice oddam v Dukičevem bloku. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12901-33 Sostanovalko sprejmem na čisto zrač-uo sobo event. z uporabo štedilnika po nizki ceni. Kiadezna ulica št. 18. Trnovo. 12946-23 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, i vso oskrbo oddam event. zakoncema, na Starem trgu št. 23 LH levo. 125*37-23 Opremljen kabinet s posebnim vhodom, v vili takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 12940-23 Lepo sobo I posebnim vhodom, ne daleč ii mesta, iščem e 1. julijem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod" »Pritličje izključeno«. 12860-23.'» Opremljene sobo s posebnim vhodom, ns periferiji. išče starejši jrospod pri družini brez otrok. — ponudbe na oo-sJatl na ogl. odd. r Jutra« pod »Iskrenost«. 12944-25 JU, Mesto gospodinje iščem. Sem ločena ne po svoji krivdi. Grem v boljšo gostilno ali k boljšemu inteligentnemu gospodu do 45 let. linam nekaj kapitala ter prvovrstno prakso pri gospodinjstvu. Po mo2no6« slika zaželjena. katera se pa vrne. Ponudbe pod ■ Poštena in inteligentna 33« na podr. »Jutra« Maribor. 12793-24 Inteligentna črnka solidna, elegantna tra-žl ozbilnog prijatelja. Ponudbe pod »Više jezika — šah 23« na ogl. odd. »Jutra«. 12910-S4 V. Pismo prejel. — Bojan. 12906-31 Gospodična stara 35 let, s 40/>""0 Din, se želi poročiti z državnim uslužbencem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eesnost«. 13955-25 Simpatična vdova srednjih let, z lastno obrtjo, pridna gospodinja, želi poročiti dobrosrčnega solidnega gospoda v državni službi ali upokojenca. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vdova osamljena«. 13037-25 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oasiova 5 Din. Najmar-jšl tnesek 17 Din. Muzika - Ljubljana Miklošičeva cesta 4 prej Knafljeva ulica II 4. Zaloga prvovrstnih klavirjev in najcenejša izposojevalnica. Popravila, oglaševanja ee Izvršujejo stro-kovnjaške ts pocenL Nizke ecne In najmanjša obročna odplačila. 148-36 Gramofon His-Ma-ster, s 40 ploščami In luster naprodaj v Jegličevi ulici št. 10, H. stopnice, stanovanje 24. 13893-3S Pozor! Tvrdka Ivan Kacin, — Domžale. je razstavila svoje izdelke pianine in harmonije na Gospoevetski cesti 12 (dvorišče). 12947-2« Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Oia. Natmani« tnesek 17 Oin. Psa dobermana 8 mesecev starega, t uto in kokošnjak zelo poceni naprodaj v Btrekljevi ulici štev. 9. 13072-37 Na Ljubljanskem pomladnem velesejmu so razstavljeni tudi sloviti radijski aparati svetovne znamke SCHAUB, in to najnovejši modeli: WELTSUPER 35 BADEN BALI 35 Ofačevalne naprave za velike prostore, gostilne Ltd. Tovarna vam nudi, v želji, da pride v neposredno zvezo s publiko, v času velesejma svoje aparate po posebno ugodnih cenah. Izkoristite torej izredno ugodno priliko za nabavo radijskega sprejemnika slovite znamke SCH^UE G. SCHAUB Apparatebauges. m. b. H., Pforzheim (Schwarzwald) Generalni zastopnik za Jugoslavijo: ING. KORNEL FRIEDMANN, ZAGREB, Ulica barona Jelačica 1. V času Ljubljanskega velesejma v PAVILJONU »M« (nasproti glavnega vhoda) Naznanilo! Staroznana tvrdka Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ulica, je prevzela tovarniške zaloge kvalitetnih čevljev znamk »Jara«, »Goldregen« in »Union«. Od 1. junija naprej bo zamogla svoje cenjene odjemalce postreči z najboljšimi čevlji po tovarniških cenah. — Oglejte si naše zaloge! Naše cene so skrajno nizke in zato vsakomur dostopne. Najboljša In pristna Trčelova ln Razporova Tina in cviček iz Gadove peči, kakor tudi pravo viško »črnino« toči edinole na velesejmu paviljon „PRI DOBRI KAPLJICI" NAJUGODNEJE KUPITE esa Psa mladega, čistokrvnega bern-hardinca bi kupil Vladimir Turna, Beograd, Knez Mile-tina 131. 12656-27 Psa čuvaja starega 6 do IS mesecev kupim. Pismene ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod »Pes čuvaj lž«. 1Ž84S-2T Psa ovčarja enoletnega prodam ali zamenjam za hudega čuvaja. G. Sulc, Šiška, Medvedova 38. 12812-i? Mulo ali konjiča nosača kupim takoj. Najraje na Gorenjskem okoli Kranja ali Jesenic. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek >Jutra< pod »Noro«. 13832-27 6 mladih bemhardincev čistokrvne, proda Mihevc, tr". usnja, Vrhnika 12786-27 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod i Vidovdanske ceste (pri gostilni Možina). 70 Mali papigi modra in zelena, sta odleteli 31. maja. Pošten najditelj naj ju vrne Aleksandrova 2, IV.. Vera Adlešič. 12952-?? Krava l prvim teletom, dobra montafonka, naprodaj. Florianska 20, Ljubljana. 12988-27 Čistokrvne mladiče Foxterj erje prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12003-27 D Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šiiro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Strižni stroj (Scherrmaschine) 180 cm širok, koničen, kupim. — Cenj. ponudbe z navedbo cene in fabrikata pod šiiro 4» >.607 na Publicitas, Zagreb. _13728-29 Mizarski stroj kombinirani (6 strojev v enem) 400 mm dobra znamka tovarniško nov, poceni prodam. Pismene ponudbe na »Jutro« pod Šifro »Zaradi likvidacije to- arne«. 12799-29 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ca šifre ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pozor, trgovci! Prvovrsten mlin v Potisju (Bačka) sprejema v mletev pšenico pod najugodnejšimi pogoji. Pojasnila daje tvrdka Nikelsbacher & Smr-kolj v Ljubljani. 12590-30 Barvamo, belimo in apretiramo vsakovrstno blago in prejo po najnižjih cenah in najfinejši izdelavi. »Jugobar-varna«, Kamnik. 13914-30 Steznike trebušne pasove in nedrčke po meri izdeluje Ana Hutter, Gajeva ulica št. 3/2 15391-30 Rivijera 7 kaštelov Kaštel Stafilič. popoln pension 45 Din. Lastnica Slovenka: A. Delkin. Izvrstna hrana. 12955-38 Filatelija Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Znamke SHS večjo količino ugodno prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Veriga«. 12087-30 Beseda I Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek ti r»in Pisalni stroj >Underwood« malo rabljen naprodaj na Šmartinski c. £t. 17. 12884-2» Šivalni stroj malo rabljen, ki šiva in entlja, naprodaj pri tvrdki Ivan Jas in sin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. 13856-2S- Šivalni stroj za usnje (flaherca) nov, poceni na prodaj pri Jugo-auto, Tyr-i«va 36. _13916-38 Pisalni stroj malo rabljen, vreden 2000 Din, dam kot nagrado tistemu. ki mi preskrbi stalno službo kot sluga, skladiščnika, natakarja ali kaj temu let, še nekaznovan, sem poštenega in treznega značaja in nekadilec. Zmožen sem t"E OTROK je že pil redno Rili SUHI Seda.i šte.je že 85 let in pravi, da se ima za svojo čilost v teh letih zahvaliti le tej čudoviti vodi. Stavbnikiin gradbeni obrtniki ki ste pripravljeni prevzeti dela pri novogradnji 2-nadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani proti plačilu tudi v hranilnih knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske eventualno Vzajemne posojilnice, javite takoj svoj naslov upravi »Jutra«. 5139 DAME! © Kupimo lokomotivo za normalni tir starega tipa, v dobrem stanju, za uporabo na zasebnem industrijskem tiru. Ponudbe s točnim tehničnim opisom, sliko, letom izgraditve ter ceno pošljite na oglasni zavod »Publicitas d. d., Zagreb, Bica štev. 9, pod »Lokomotiva«. 5136 NA ZAPADU N A N U L E nosijo s ponosom vse elegantne dame. Mehanična tovarna opank in obutve PETAR M. DUMITROV, PANČEVO Rentabilno industrijsko podjetje živilske stroke v dravski banovini i s c e soudeležnika v svrho povečave. Potreben je večji znesek. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posebno sodelovanje zaželjeno«. Ev. naprodaj. PREDILNICA ZA ŽIMO VILKO MASTERL STRAŽIŠČE PRI KRANJU — DRAVSKA BANOVINA IZDELUJE NAJFINEJŠO ŽIMO ZA ŽIMNICE, OTOMA-NE, FOTELJE, DIVANE I. T. D. NAJVEČJA IZBIRA RAZNIH VRST ŽIME ZA TAPETNIKE IN SEDLARJE. VZORCI FRANKO EN BREZPLAČNO! — CENE NIZKE! LJURLJANSKI VELESEJEM PAV. F V vestnem izvrševanju težke službe je izgubil svoje življenje naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Franc Vričko orožniški narednik dne 1. t. m., previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 3. junija 1935., ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Moravče—Vrhnika, dne 1. junija 1935. Globoko žalujoči: ANA roj. TICAR, soproga; ANICA, hčerka, ter vse ostalo sorodstvo. Občina Ljubljana Mestni pogrebni savod SKRRI Dobroznan raziskovalec oa polju astroloških in graloloških ved Vam poda naooved VAŠE BODOČNOSTI On Vam razen važnih dogodkov ii Vaše preteklosti ugane tudi Vaše odnošaje do-ljubezni, zakona, poklica, lotrije itd. Njegov svet Vam prinese zaželjeni uspeh v življenju. Zahvalna pisma, ki jih prejema vsak dan ou vsepovsod, dokazujejo izredno zanesljivost njegovih napovedi. Navajamo nekatere izmed naštetih zabvalnic- Gospa Irma S c h w a r z iz Ljubljane se najprisrčneje zahvaljuje, ker je v največjih denarnih stiskah poslušala njegov svet, igrala v razredni loteriji in za-iSo.ihJt) um - Gospod P. N. Beneš iz Prage piše: »Dovolite, da se Vam s temi besedami zahvalim za veliko uslugo, katero ste mi storili z Vašo napovedjo. Vse je res niča, samo škoda, da nisem takoj zvedel za Vas, tako bi se bil lahko obvaroval "seh življenj, razočaranj ln neprilik.« Pošljite tudi Vi Se danes svoj rokopis in rojst ni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo ln horoskop na točni in stalni naslov: GRAFOLOŠKI BUREAU, CELJE poštni predal 106 5158 Št. 2814/1. Razpis. Občina Hrastnik-Dol, srez Laško, raz p i s u j e pragmatično mesto občinskega redarja šolska izobrazba: pismenost in odsluženi kadrski rok. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Nastop službe 1. avgusta 1935. Uprava občine Hrastnik-Dol dne 29. maja 1935. Senzacionalna novost na velesejmu! Zopet enkrat je videti na velesejmu najmlajšo sestro Debele Roze. Obiskovalci velesejma naj si blagovolijo ogledati »Svetovno čudo«, debelo damo SESTRO »DEBELE ROZE" Proda se skoraj nova dvonadstropna stanovanjska hiša v prometnem kraju ob italijanski meji, pripravna tudi za kako trgovino ali obrt, tudi proti knjižicam večjih domačih denarnih zavodov. Informacije v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice. 5159 Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod gospa TTmrla je in se preselila k svojemu možu in otrokom predobra RASTEIGER JUSTINA učiteljica v pokoju in vdova po višjem sodnem oficiaiu Pokopali jo bomo v nedeljo, dne 2. junija 1935. Pogreb gre iz Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti ob 3. nri popoldne na viško pokopališče. Sv. maše se bodo opravile zanjo v kapeli Zavetišča sv. Jožefa in v uršulinski cerkvi. Rajnko priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 1. junija 1935. žalujoči ostali. I ¥ VELEMESARIJA SLAMIČ V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je v starosti 53 let umrl njen dolgoletni, zvesti uslužbenec JANEZ PAVŠIČ doma iz Lokovca pri Gorici. Pokojnik je bil vzor zvestega in gospodarju vdanega uslužbenca in mu bo ohranjen trajen spomin. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v soboto, dne 1. junija 1935., ob 5. uri popoldne. i1 R. L Stevenson: 46 SAINT-YVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Mislim, da bi bili morali poklicati dva krepka hlapca in jima dati dve debeli gorjači v roke!« »Bog me obvaruj!« je vzkliknil Romaine. »Da bi se okriviL kar v začetku pravnega spora? Ne, možnost je bila samo ena. To eem pograbil in s tem sem izprožil svo4 poslednji naboj: osupil sem ga. Tako sva pridobila tri ure in podvizati se morava, da jih izkoristiva; zakaj, če je kaj gotovega na svetu, je to, da se bo jutri za rana spet prikazal. Ali 6e ob takih okolnostih še vedno branite zapustiti Anglijo?« »Da.« »Neogibno je.« »In vendar nemogoče. Razum nima nobenega opravka s to rečjo. Zadostuje naj, da vam povem: tu gre za srčno zadevo.« »Taka je stvar?« je rekel Romaine in pokimal. »Prav za prav bi si bil lahko mislil. Spravi ju v bolnišnico, obuj jima rmene hlače in ju zapri v ječo, stori kar hočeš: Hero in Leander prideta vendar drug do drugega. Zastran mene hodite svojo pot: prestar sem, da bi se prepiral z mladim človekom, ki misli, da je zaljub" ljen. A zavedajte se, kaj vas čaka: jeca, morišče, vesala in vrv — prekleto vsakdanje okolnosti, mladi prijatelj, odurne, žalostne in re-sne, poetične pa nikakor ne!< »Nu, zdaj sem posvarjen,« sem veselo odvrnil. »Pri svojem mnenju pa vendarle vztrajam. Razen tega moram —« »Skratka, gospod,« sem končal, *tu gre za čuvstveno zadevo, in nič mi ne ubrani, da ne bi potoval v Edinburg.« Če bi mu bil sprožil pištolo tik za ušesom, me ne bi bil mogel bolj prepadeno pogledati. »V Edinburg?« je ponovil. »V Edinburg, kjer vas pozna vsak kamen na cesti?« »Gospod Romaine,« eem dejal, »ali ni časih prav v drznosti najboljša varnost? Povejte mi kraj, kjer bi si zasledovalci težje mislili, da me najdejo?« »Bog ve, da je tudi v tem zrnce resnice!« je vzkliknil odvetnik. »Da, in še mnogo resnice je v tem! Vse priče razen ene so utonile, in ta je spravljena v ječi; vi 6ami ste izpremenjeni, da vas ni več spoznati — upajva vsaj _ in se izprehajate po ulicah mesta, ki ste ga osrečiti s svojim čudaštvom. Ta račun res ni od muh!« »Torej pozdravljate moj sklep ?< »Da bi ga pozdravljal?« je ponovil. »O tem ni govora. Pot, ki jo morem pozdraviti, je samo ena: takojšnji beg v Francijo.« »A popolnoma me vsaj ne obsojate?« »Ne, popolnoma ne. Dajte služabnikom časa, da poležejo in za-spijo. Potem si izberite kako križišče in vzemite podplate pod pazduho, kakor da bi vam bil sam pekel za petami. Zjutraj si zastran mene vzemite voz ali tudi pošto in nadaljujte svoje potovanje z vso spodobnostjo in udržanostjo, ki ste jo zmožni.« »To si vtisnem v spomin,« sem dejal. »Dajte mi časa. Treba je, da vidim vso reč pred seboj: celoto, ne podrobnosti!« »Pavliha!« je zamrmral. »Že vem! Vidim se kot gentlemana s služabnikom, in ta sluga je Rowley.« »Da se še tem bolj priklenete na stričevo ime? Če to ni bistroumno!« »Ne zamerite: je! Rowley mi bo približno zadostoval za slugo, za bitje, kakršna se majejo na služabniškem sedežu poštnih kočij. Pošten je, rad me ima, in zaupam mu; ta pojde z menoj in nobeden drug.« »Morda pa ne bo hotel,« je menil Romaine. »Tisoč funtov stavim, da bo!« sem zaklical. »A to je lahko odločiti. Pošljite ga nocoj na križišče, ki mi ga priporočate, ostalo pa prepustite meni.« Še preden sem izrekel zadnje besede, sem se jel pripravljati na odhod in pregledovati svojo obleko. »Napraviti se moram tako, kakor se spodobi gospodu z zalim slugo in poštno listnico iz ruskega usnja,« sem dejal. AK pri tej besedi eem se zamislil. Nekam neodločno sem ee ozrl na listnico. »Da,« eem rekel, »ta listnica me dela novega človeka. Že pogled nanjo mi odkazuje mesto v očeh ljudi: vsak bo po njej videl, da imam odvetnika! Zal mi je le, da ni v njej manj denarja. Bojim ee odgovornosti, ko bom nosil pri sebi toli neznansko vsoto. Ali ne bi bilo bolj pametno, da bi si vzel samo pet eto funtov, ostanek pa zaupal vam, gospod R-omaine?« »Le, če zanesljivo veste, da ga dolgo ne boste potrebovali!« je odvrnil Romaine. »Tega nikakor ne vem!« sem vzkliknil. »A saj vam lahko pišem.« »Motite se. Tu, v tem trenutku, pretrgam z vami vsako zvezo, dokler ne pridejo boljši dnevi.« Mislim, da je nekaj oporekal. »Pomislite nekoliko tudi name,« je dejal Romaine. »Nihče ne 6me zvedeti, da sem pred današnjim dnem že kedaj govoril z vaimi. Nocoj sva imela svoj edini razgovor, in nocoj ste mi potem spet izginili izpred oči. In to velja_dobro pomnite — bolj zaradi vaše lastne varnosti kakor zaradi moje.« »Mar vam res niti pisati ne smem?< sem vprašal dokaj poparjeno. »Mislim sicer, da s tem prestrižem poslednjo nit, ki vas spaja z zdravo pametjo, a da se izrazim v jasni angleščini: niti pisati mi ne smete. Kaj mislite, kaj bo storil vaš bratranec, kakor hitro prebere članek? Policijo bo nahujskal, naj nadzoruje moja pisma. Skratka, če pišete meni, pišite rajši naravnost oblastvu, in če hočete poslušati moj 6vet, bo imelo vaše pismo francoski datum.« »Vraga!« sem vzkliknil. Mahoma mi je prišlo na um, da me * utegne to ovirati pri mojih poslih. »Gospod Romaine,« 6em dodal, »vaš svet in vaše usluge so mi zelo koristne; nerad pretrgam zvezo z vami in prosil bi vas celo, da bi mi imenovali namestnika.« »Tudi to bi bila neodpusrtljiva napaka,« je odvrnil. »Če bi potlej prišla policija, ali naj pozabim to okolnost? Ne, nikar ne govorite o tem.« ROLETE, 2ALUZIJE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete iz Ia gradlna ln lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka Kobal Peter, Kranj dravska banovina Specialna Izdelava »PETKO« samona-vijalcev v vseh dimenzijah. Dobavlja tudi na hran. knjižice. Zahtevajte ponudbe in cenike. POZOR! POZOR! „ N 0 V E L" TOVARNA OTROŠKIH EN BOLNIŠKIH VOZIČKOV, TOVORNIH TRI-KOLIC IN KOVINO-STISKARSTVO IZDELUJE OD NAVADNIH DO VSEH NAJNOVEJŠIH MODELOV PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH TER PRODAJA IN RAZPOŠILJA NA DROBNO IN DEBELO ANTON 6AOE2 LJUBLJANA VIL, Celovška cesta 28 | A R A zopet odprodaja čevljev po 10—30 % znižanih cenah. Da Vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne. „JARA", LJubljana, „JARA", Maribor, Sv. Petra cesta št. 20 „JARA", Zagreb, pri firmi Martine, Gosposka ulica štev. 18. Ilica štev. 60. PLIT ugonobil r:::».:; JŽ-^.pl'; r.:'J -tji::::!:!: ■i Važno za rudarska in industrijska podjetja in lastnike rudarskih koncesij! Rudarsko udruženje Raky-Globoko v Selnici proda: KOMPLETNO za iskanje nafte (sirovega olja), zemeljskega plina, rud, premoga ali vode z vrtalnim stolpom in vso strojno opremo za pogon in razsvetljavo. Vrtalno dvigalo sistema »Raky-Bohrkran VU« za vrtanje do 1200 m. Razen tega je naprodaj popolni vrtalni material za vrtanje do 1200 m, kakor tudi drogi za vrtanje, raznovrstni svedri in krone za vrtanje z vsem priborom ter cevi za zaščito izvrtnin v vseh dimenzijah, nekoliko tisoč metrov. Nadalje par Junkersovih Dieselovih motorjev 60, 40 in 25 HP, kakor tudi nekaj el. motorjev in kompletna oprema za proizvajanje el. struje za pogon in razsvetljavo. Navedeni material lahko ogledate v skladišču udru-ženja Raky-Globoko v Selnici, pošta Mursko Središče (Savska banovina), ki daje interesentom tudi vse ostale pobližje informacije. 5087 Otvoritev gostilne Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na novo ure-1 jeno gostilno na Sv. Petra nasipu št. 71, pri Sentpetrskem mostu. Točila bom sama pristna štajerska in dalmatinska vina. Sprej-| mejo se abonenti na domačo hrano. Za obilen obisk se priporoča 5114 .ž*' ANA PUA, gostilničarka« Aleksandrovo na otoku Krku znano in priljubljeno kopališče domače in Inozemske publike ki išče sonca, morja in mira. Peščeno kopališče je prikladno ca otroke in neplavače. Ribolov prost. Prijetne šetnje po obrežnih potih okoli zaliva. Električna razsvetljava. V hotelih popoten pension vključno vse takse in postrežbo Oin 50—65. Informacije daje kopališčno poverjeništvo. 'Ako Ti stenice ne dajo spati — SE NE ZANAŠAJ NA NEUČINKOVITA SREDSTVA! S slabimi in manjvrednimi sredstvi proti stenicam izgubljaš samo čas ia denar. Odporne stenice uničuje samo najučinkovitejše sredstvo: FLFT. ELIT sten k samo ne omamlja, temveč jih gotovo ugonobi ter uniči ajihovo zalego. Zato uporabljaj zaradi zanesljivosti m učinkovitosti vedno le FLFT. — PLIT ugonobi vsak mrčes in gotovo pokonča njegovo zalego. — FLIT ne puKa madežev: RIM8KE- TOPLICE (SLOVENIJA) Jugoslovenski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Pavšalne kure v pred- in po-sezoni za 10 dni Din 600. V glavni sezoni Din 800. Izčrpni prospekti brezplačno pri potnlAkih uradih ali ud kopoliščne uprave Rimske Toplice. Tovarniško poslopje v Mengšu x različnimi stroji za tovarno klobukov, s; stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji itd. ter okoli 4000 m2 zemljišča vse lepo ograjeno se proda rta sodni dražbi dne 6. junija 1935. ob 8. uri pri sreskem sodišču v Kamniku, soba št. 2. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem sodišču v Kamniku tn v pisarni g. dr. Albina Smoleta v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5, kjer so na razpolago tudi načrti m popis strojev HOTEL „F R A N K O P A N" ALEKSANDROVO NA KRKU leži v bližini kopališča v mirni in zdravi legi. Ima čiste, lepo opremljene parketirane sobe, električno razsvetljavo, pred hotelom je velika terasa in vrt. Kuhinja prvovrstna. Pension dnevno vključno vse takse in postrežbo Din 65.—. Prospekte na zahtevo. . 158 Zahtevaj tereCno PLIT v rameni konvi s sliko vojaka in črnim pasom. Za pravo pristnost vsebine jamči samo originalno zaprta konva. I »j 3.7-1 r« mi^iiiKjji Vzemi na izlete popotno kombinacijo: Malo konvo c razpršilcem. Plešavost, izpadanje las -NENADKRILJ1V USPEH!- mnogih tisočev dokazuje, da je »HEINZEL - MAENNCHEN" ftziokromični renovator za lase najboljše srdestvo zoper osivel ost las. Steklenico a 50.— Din dobite v vsaki strokovni prodajalni Depot: OOSMOCHEMIA _ ZAGREB, Snričiklasova ulica 2S. •CENTIFOLIA«, ZAGREB, JCRL8ICBVA CUCA ZMmjK NsW«t tt—!»»»»■« eoaikol jo največja a sirota aa mlado ia staro. V M ram preprečim* Upadanje Lae, a odprai rim tndl prhljaj, hrasta ta aaOstata a •BSPABCSTTB« Laajs toda sadravaB m lopat porasli v btjaik A. Za aspsa ja*-Garaitara Dia flOt— 4. TEHNIČNA PISARNA Ing. Borštnar Ognjeslav pooM. civ. strojni inženjer LJUBLJANA, PRA2AKOVA UL. 8-1. vrši vse strojno-inženjerske posle ter dobavlja vse vrste strojev predvsem 5104 VODNE TURBINE PERJE Kokošje, pur je, gosje, račje, navadno, ■ strojem čjftčeuo ta čobano. Vaord se pošiljajo brezplačno In franka Dobavlja se v vsaki množin) E« Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 80, 8» * CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK DM VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Inserirajte v 99«Iutru" ZASTOPNIKA za Slovenijo sprejmemo iz modno-manufakturne stroke, ki se razume na svilene tkanine in potuje stalno z avtom. Ponudbe po možnosti v nemškem jeziku pod šifro »Tuzemna tvornica svile K-3178« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. 5058 V vestnem izvrševanju težke službe je izgubil svoje mlado življenje naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric tn svak, gospod FRANC ŠTEFANČIČ orožniški podnarednik dne 31. maja t. L, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne S. junija 1935, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške vete splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana-Rakek, dne 1. junija 1935. Globoko žalujoči: MARIJA roj. VRHOVNIH, soproga; MARICA, hči, starši in ostalo sorodstvo. 5152 VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9. Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik. čast mi je izreči Trgovski samopomoči V MARIBORU toplo zahvalo za takojšnjo in izdatno izplačano podporo po umrlem Troha Karlu, ki je bil član omenjene institucije. Priporočam vsakomur pristop k tej ku-lantni in dobrodelni instituciji Maribor, dne 1. junija 1935. 5H5 SLANIČ MARIJA. GLASBILI) ppiznana cJSO odo rumefruKbro_, ta NAJPOPOLNEJŠA m cenejša1 KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ HAjvečja domača razpošiualna tvrdka P. SCHNEIDER izdelovanje GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKUN j ZAGREB,llikoliee^anl.IO/c Violine..«, oj Din ^Irnavzgarl Havajske kitare. Kitare___.-148.- - Ikromotične Mandoline.,. 98.~ Harmonike • • rO.- • |. najceneje. ZAHTEVAJTE ^ŠS&t11 G£NK Golša, nabrekel vrat je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da so soli. ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja s pitjem nagel, povoljni, povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz 13, Abt. P-115. 5092 Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno GL zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48 KREDITIRAMO DRŽAVNIM IN PRIVATNIM URADNIKOM MANUFAKTURNO BLAGO. Izdelujemo tudi UNIFORME za gg. oficirje ter finančne in davčne uradnike. VEČ MESEČNI KREDIT! Posetite nas ali zahtevajte vzorce. MANUFAKTURA REKORD, Ljubljana Tyrševa 15-L 138 P LISE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut, šalov, oblek. FES ENTEL. vložkov ln čipk. SPECIELNI A2UR za žepne robcc AŽU HIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. del. — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NAŠE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k Matek & Mikeš, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj. 30 KARTOLEUM vajjefkinija. zastirka za slabe pod. STANOVANJSKE POTREBŠČINE VELESEJEM PAVILJON »E« „VEKA" MARIBOR 3119 MOŠKI, ki trpite na seksualni nevrasteniji, oelr. impotencl, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. — Razpošiljamo diskretno. LEKARNA DELINI Beograd, Knez Miha j lova štev. 1. Oglas registrira a S. br. 38/1934. VARA2DINSKE TOPLICE Radioaktivna žveple-na voda 59° in radioaktivno blato. Zdravi Revmatična obolenja sklepov in mišičevja, posledice zaradi poškodb in brazgotine po operacijah, nevral-gije, ishias, protin, kronične eksudate, ženske bolezni, vnetje žil, kronične ekceme, skrofulozo, zastrupljenje po kovinah, bolezni jeter, želodčno hiperaciditeto itd. Do 15. junija veljajo cene ta popusti zimske sezone. Kopališčni avto vozi vsak dan iz Zagreba in v Zagreb. Pojasnila daje kopališčno ravnateljstvo. V ZAKUP DAMO tovarno strojev in livarno železa v Zagrebu z vsemi poslopji, inventarjem in opremo, v zelo ugodni legi in s precejšnjim zem-Ijiščnim kompleksom. Ta tovarniški objekt je pripraven tudi za vsako drugo industrijo. Vprašanja naj se naslovijo na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Ljevaonica željeza«. 5057 VRNITE BRZO POČRNELIM ZOBEM PRVOTNO BELINO! NJIHOVO Začnite snažna sob« • KOL VN OSom. Videli boste, s kako naglico se povrne vašim porumenili m ln potemnellm zobem njihova prirodna belina. KOLTNOS uničuje bakterije, ki se nahajajo ▼ ustih, ki so povzročale madeže ln poškodbe vaših zob. Poskusite KOLTNOS ln vaše lastno ogledalo vam pokaže njegov učinek. — Vaši prijatelji bodo to opazili prt prvem vašem nasmehu. KOLTNOS pasta za zobe Vaša šcetka za lase Vas opominja! - saj Vam dan sa dnem kale. koliko Vailh •aa oatana na njonlh ftCotlnah. V čem |« napaka? Morda rabita alaba sredstva sa nago las? NI nlkako Čudo t neko vrsto mast ki na primer laso aprimo, prav o tam povzročuj« lomljenj« las. Brylcroom dolnjo druga««. Gladi laao. Jih napravlja mehko tn gibko, pa vondar dosoto. do frizura tako Izgleda kot talit«. Blagodejni vpliv na rast laa so pokaSo prav kmalu I EOTLCRIIM Fiksativ za las« brez gumijevega lepiva ZNIŽANE CENE dvokoles, otroških igrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 Ceniki franko! POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI! Obiščite paviljon „H" na velesejmu! Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. Najcenejše in hvalita' livno najboljše hrastove in buhove dobavlja in polaga tovarna REMEC & CO Duplica pri Kamniku Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni Ljubljana, Kersnikova 7 poleg Slamiča — železniška in avtopostaja Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane Jezeršek. — Za maeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — VsJ ? LJubljani