rt. w mmw&imm\imtmMm\imi • - ^ jjh Ižhajt, irvzemK pw»d*iiA. V3ik datf si .»J. Uredništvo: iđlci $v. Frančiški - ^ AsiSkeg« (t. 20, I. nad»trop;s. D' & 4 se pošiljajo uredil-f>nma m ne sprejemajo, rcfke ^ . ^ -e vrač*jo. Izdajatelj • -n V* " ma Edinost. Tisk tisk; " ^ j L '" iO, Bpl leta L 32 — uredništva i« uprave u-57- v Trstu, v pete« ia. januarja »24. ■ — —--- Posamezna štcvilka 20 cenL Anton Gcrbec. — Las'. znaSa «a m esc: L 7.—> 3 m* 24 inozemstvo mesečno 4 lire EDINOST _Letnik XL1X Posamezne Številke ▼ Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo T šiiokosti erit kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L I.—> oglasi denarnih zavodof mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ultca ar« Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva fn uprav« 11-57. isplafevanle volne odškodnine potom benešUskih obveznic vršilo meseca maja. Izžrebane obveznice bodo izplačane naslednjega L juKja. Izžre-banje se bo vršila po skupinah po 100 obveznic. Beneške obveznice so enakopravne vrednostnim papirjem državnega dolga glede katerihsibodi vlog, uporabe v smislu zakona in pravilnikov, naložitev kapitalov mladoletnih in različnih bitij. Izplačevanje vojne odškodnine se bo vršilo s tem, da se izročijo oškodovancu benečijske obveznice, izračunane ,afla pari' in s kuponom za polletje, ki je v teku v času izročitve. Vojna odškodnina, ki ne doseže zneska 500 lir, bo poravnana, v gotovini. Ravno tako Jbo v gotovini izplačana odškodnina za stavbe, kr težijo v krajih, anektiranih v smislu senžermenske in rapalske pogodbe, ako je bilo vzpostavitve-no delo že dovršeno ia pravilno naznanjeno finančni intendanci pred 13. maja 1923. in so b*!i izplačani že kaki zneski na račun likvidirane odškodnine (člen 8.). Oškodovanci, ki so prejeli začasna potrdila mesto pravih benečijskih obveznic na podlagi ministrskega odloka od 27. maja 1923. (cGazzetta Ufficiale* 2. junija 1923.), bodo v smislu omenjenega zakona dobili v zameno prave benečijske obveznice, ki bodo tekle od 1. julija 1923. dalje. V smislu čl.- 12. se bodo predujmi, ki so bili nakazani oškodovancem, predao je stopil v veljavo odlok od 10. maja 1923, t. j. pred 13. istega meseca, in predujmi za stavbe v delu ali že dokončane v anektiranih krajih, ki so bili nakazani iz fondov, danim na razpolago kreditnim zavodom, vsi ti predujmi se bodo odbili od likvidirane odškodnine. Predujmi pa, ki so bili nakazani po 13. maja 1923., bodo vračunjeni kakor podlagi nominalne ♦ Gaeretta Ufficiale* od 10. t. m. je -prinesla kr. odlok od 16. decembra 1923-, ki vsebuje predpise za izdanje m načrt za amortizacijo benečijskih obveznic, s katerimi se bo izplačevala vojna odškodnina. Obveznice bodo izdane v petih serijah. Amortizacija vseh serij (tzplačanje obveznic) bo gotova v teku 25 let, računajoč od i julija !023., t. j. dn 30 junija 1v Jir. Povečini so to bi!^ prihranki "žjih slojev upravni svet zaprosil za konkordatr Rimu kroži vest, da je predložil upravni svet konkordat na podlagi 45%, ki bi bili izplačani najkasneje v teku 3 let. Vodstvo Stal. liberalne stranke pozdravlja sporazum med Italijo in Jugoslavijo GENOVA, 17. Včeraj se je sestalo vodstvo italijanske liberalne stranke pod predsedstvom gr. uff. Emilio Borzino. Vodstvo je izrazilo veliko zadovoljstvo, da je prišlo med Italijo in Jugoslavijo do sporazuma. Glede bližnjih volitev ni vodstvo zavzelo končnoveljavnega stališča; tozadevno odločitev si je pridržaio vodstvo za poznejši čas, ko bo vlada opredelila svoj program. Državni kongres siratkke bo sklican po volitvah. Ameriški poslanik v Rimu odpoklican RIM, 17. Poslaništvo Zedinjenih držav poroča: V izvrševanju načrtov, sklenjenih pred kakim mesecem v sporazumu s predsednikom Zedinjenth držav, bo ameriški poslanik v kratkem zapustil svoje mesto. Vzrok njegove oddaljitve leži v tem, da zahtevajo dela, ki jih mora izvršiti v domovini, njegov odpoklic iz inozemstva- Poslanik in nicgcrva žena se bosta vkrcala v Franciji na parnik <-.Qeorge Waskingion» 26, t. m. Poslanik upa, da bo mogel v Ameriki delovati za vzdrževanje dobrih odno-šajev umevanja in sodelovanja med Zedi-njenimi državami in Italijo, Republikanski krožek razdejan FERRARA, 17. V pretekli noči so nekateri neznanci zažgali vežna vrata hiše, kjer ima svoj sedež republikanski krožek. Vdrli so v prostore krožka v prvem nadstropju, zmetali na ulico knjige in pohištvo ter zanetili potem z vsem tom velik kres. / Alarchc n in i/. Frsfltija nI zaMevcla od sovjetske tfofle da bi vodila protiangleško propagando v orijentu PARIZ, 17. Agencija «Havas» poroča: V pristojnih krogih se zanika vest, ki jo je objavil cManchešter Guardian>, da je Be-n sicer iz pokrajin Umbria in neš izročil sovjetom noto Francije, kjer ta poslednja izjavlja, da bo priznala sovjetsko vla io, ako se ta-le obveže, da bo vodila na Banka je imela v Rimu 2 podruž-! v Milanu, est o polomu banke' ni vzbudila v fi-ranž-nih krogih mkakega presenečenja; k a premagala vse težkoče, ker je lahko računala na svo^ vojake in na. stanovitnost naroda. — Dovolj je bilo, da je vlada izjavila, da hoče z vso odločnostjo storiti potrebne korake ia že se je frank spet dvignil. Ker ni Nemčija izpolnila svojih obvez, ssno morali mi iz lastnega žepa . potrositi 100 milijard za vzpostavitev opustošenih krajev. Mi smo zavezniku sporočili, v kakšnem položaju se nahajajo naše finance, da bi oni lahko odgovorili na obrekovanje na račun našega kredita. Vrednost denarja je činitelj ravnovesja v proračunu kake države;^radi tega momao predložiti proračun« ki bo v popolnem ravnotežju. Edino na la način pridemo v okom špekulaciji.- Finančni minister je predložil dva načrta. Prvi načrt vsebuje v glavnem naslednje ukrepe; 1) kontrola borznih operacij se poostri, tako da bo treba imeti za nakup deviz v trgovske svrhe dovoljenje od trgovske zbor niče, dovoljenjaza objavo tečajev bo lahko dajalo le finančno ministrstvo. Drugi načrt vsebuje ukrepe v svrho vzpostavitve ravnovesja v državnem proračunu. 1J vlada sme izdati vse naredbe, ki se ji bodo zdele potrebne za reorganizacijo uprave; 2) sleparije na račun državnih financ se bodo preprečile z večjo kontrolo premoženja in z vpeljavo cCarnet des Couponss- za vrednostne papirje na nositelja; 3) davki se zvišajo za 20%. Na ta nsčin se bodo državni dohodki zvišali za 7 milijard. Ponovno povišanje eskomptne mere v Franciji PARIZ, 17. Francoska banka je povišala eskomptno mero od 5'/« na 6 % m za posojila na vrednostne papirje cd 61'j na 1%. Sehacht bo zaslišan v soboto PARIZ, 17. V nasprotstvu z gotovimi vestmi poroča «Matin», da vlada med izvedenci na sejah odbora popolno soglasje. Ravnatelj nemške državne banke je sporočil, da se bo lahko predstavil v soboto odboru, da ga bo zaslišal. General Dawos meni, da bo treba delati z nemškimi zastopniki teden dni, nakar bodo izvedenci odpotovali v Berlin. Vlada separatistov naložila mestu Speier kontribucijo BERLIN, 17. Wolfova agencija poroča iz Speier ja: Takozvana autonomna vlada separatistov je naložila mestu Speier kontri-buciio 20 tisoč mark v zlatu ter zahtevala plačanje stroškov pogreba umorjenega separatista Heintza. Za vzpostavo normalnega stanja T - Palat inatu BERLIN, 17. \Volfova agencija poroča, da potrjujejo vsa-por^cila' o konferenci angleškega konzula v Miinchenu Cliveja z zastopniki raznik strank v Paiaiinatu, da so se ti poslednji izrazili proti vladavini separatistov ter zahtevajo pravice, ki jih zagotavljajo Palatinatu nemška ustava in -.mednarodne pogodbe. - italUansko-iugoslovenski sporazum Mussoliol In Polit se sestanets še v tem mesecu — Reši:ev reškega vprašanja BEOGRAD, 17. V diplomatskih krogih še vedno živahno komentirajo vest o sporazumu z Italijo, V poučenih krogih se trdi, da je že določen sestanek gg. Pašiča in Mussolinija, ki se bo vršil med, 21. in 28. t. m., t. j. med sejo radikalskega kluba in veliko fašistovsko skupščino v Rimu. Kraj sestanka bo mogel izbrati g. Pašič. Na podlagi doseženega sporazuma ima dobiti Jugoslavija štiri basene, za katere bo plačevala v znak formalnega priznanja letno 1 dinar zakupnine. Internacionalizacija reške postaje se bo izvršila tako, da ostane ta^£var interna med Jugoslavijo in Italijo. Včeraj ob 11. uri predpoldne je posetil ministrski predsednik g. Pašič zunanjega ministra g. dr. Ninčiča. G. Pašič je os U l pri Ninčiču celo uro. Pašićev poset se spravlja v zvezo s pripravami za potovanje Pašića v Rim v svrho zaključitve sporazuma z Italijo. - Vlada je sklenila, da pozove minister zunanjih del g. dr. Ninčič takoj po sestanku parlamenta posamezne načelnike skupin in jih obvesti o sklepih Male entente in o sporazumu z Italijo. Dalje je vlada sklenila, da odpotuje g. dr. Ninčič v prvi polovici februarja na sestanek z gg. Mussolinijem in Contarinijem in podpiše protokol o sporazumu. Ta protokol ima dva dela: Prvi se nanaša na spremembo čL 4 rapallske pogodbe in se bo predložil parlamentu na odobrenje; drugi del pa je tajen in se parlamentu ne bo predložiL Dela na stilizaciji in določitvi definitiv-nega besedila konvencije o Reki napredujejo. Zadnje dni je posetil g. Summonte ministrstvo zunanjih del, kjer je z gg, Pan-to Gavrilovičem in Frankom Lazarevičem ter ministrom dr. Ninčičem izmenjal mnenja in jih obvestil o mišljenju Mussolinija glede tega vprašanja. V ministrstvu zunanjih del so prepričani, da bo to deio koncem tega meseca končano. BEOGRAD, 17. Sotrudnik agencije fOka' je bil danes predpoldne v ministrstvu za zunanja dela, kjer je imel razgovor z višjim funkcionarjem, ki je znan kot dober poznavalec vseh vprašanj, ki so ostala nerešena med Jugoslavijo in Italijo. Med ostalim je bilo v ministrstvu za zunanja dela sotrudniku agencije piše: Bolgarija, ki je bila vedno za mirno sožitje, bo na vsak način z zadoščenjem pozdravila vest o italijansko-jugoslovenskem spora iu-n.u; kajti sporazum stremi za vzdrževanjem miru. Poleg tega se bodo naši sosedje lahko otresli neutemeljenih sumničenj napram nam, ko jim bo zajamčena lastna varnost. cZora* poudarja važnost tega sporazuma za Bolgarijo. Na ta način izgubijo vso veljavo obtožbe proti Bolgarski, da jo Italija podpira in ščuva proti Jugoslaviji. In ravno radi tega — zaključuje list — so vsi Bolgari zadovoljni s sporazumom, o katerem upa.no, da bo veliko pripomogel k pomirjenju na Balkanu in v Srednji Evropi, j Tudi c Slovo» s e veseli sporazuma o Reki; ua ta način je rešeno vprašanje, ki je neprestano ogrožalo mir v Evropi. Plim V B m za priznanje sovjetske vlade so že zdavna i banka se je nahajala že kake dve leti znani, niso bili nikoli izpre nenjeni ter se v l. žkem finančnem položaju. Rimski in dajo opredeliti v sledečih treh točkah: ioskanski bankirji so jo skušali na vsak 1. priznanje ruskih predvojnih dolgov; rjai^n rešiti, a ni se jim posrečilo, V noči • 2. povrnitev premoženj francoskih državljani -jil 15. in 16. t. m. se jc še vršilo skrivno nov in plačanje primerne odškodnine; posvetovanje, kako bi se dalo rešiti banko. L ii ta poizkus se ie izjalovil. Nato ie de' v Franciji. PARIZ, 17. Na podlagi preko New-Yor-ka dospelih poročil, je bilo v Kolumbiji zaznamovati dva močna potresna sunka. Potres je povzročil veliko škodo v pokrajinah, ki mejijo na republiko Equator. Mesta Kakala, Ipiolos, Cumal, Chuacutal, Sarlo-IB VI sama, Andan in Tulcua so posebno hudo vzhodu protiangleško propagando. Pogoji {'poškodovana/ Potresne sunke je spremljalo strašno podzemsko bučanje. Prebivalstva se je polastila divja zmeda; vse beži v strahu pred novo katastrofo, podobno oni meseca decembra.. Število človeških žrtev ni znano. Tudi iz Bombaya poročajo, da je bilo ponoči'čuti v vsej tamošnji pokrajini potres. ki na ni zahteval človeških žrtev. 3. vzdržanje od vsake sovjetske propagan- Splošna koofesia roške Kem&slsttćno stranko Razprava o gospodarskem položaju Rusije MOSKVA, 17. Včeraj ie bila otvor jena splošna konferenca vseh sekcij komunistične stranke Zveze sovjetskih republik. Navzočnih je bilo 355 poslancev. Na dnevnem redu konfercnce so bile razprave o gospodarski obnovi države, o ustroju stranke in o mednarodnem položaju. Soglasno so bili izvoljeni za člane predsedništva Lenin, Trocki, Zinovijev, Stalin. Kamencv, Pukharin, Rykev, Kalimin, Krupskaja in Fiiinze. Kamenev je otvoril konferenco z govorom, kjer je med drugim rekel, da je stranka že obširno razpravljala o glavnih predmetih te konference, posebno pa o smernicah v gospodar, ivu in o notranjem ustroju stranice. Razprava je bila zelo burna, ampak stranka se je še bolj utrdila. Ogromna večina sledi politični smeri, kateri sledijo že 6 let sovjetske republike po Leninovih navodilih. Poročevalec za gospodarska vprašanja Rykev je imel govor, kjer je rekel, da je treba predvsem spraviti v sklad proizvodnjo mest s proizvodnjo dežele. Delna kriza v prodaji, ki se je pojavila prošle jeseni, se v bistvu razlikuje od kriz radi nezadostne proizvodnje, katere smo imeli v,časih državljanske vojne. Hiperprodukcija v poljedelstvu je zmanjšala kupne zmožnosti kmetov ter tako otežkočila trgovino z industrijskimi izdelki. Govornik je zavračal trditve, da je nastopila kriza radi pomanjkanja načrta za proizvodnjo. Med prave vzroke krize je treba predvsem šteti visoke cene industrijskih proizvodov. Treba je zmanjšati dobičke industrije ter znižati cene; sicer bo nastajalo nesorazmerje med razvojem poljedelstva'in industrije. Izvoz žita bo odpravil krizo in zviša! kupno zmožnost kmeta. Proizvodnja kuriva bo kmalu dosegla višino predvojnih časov. Na finančnem polju se skuša doseči ustalitev papirnatega denarja. Že sedaj predstavlja stalna valuta — takozvani červonec — 4 5 vsega papirnatega denarja, ki se nahaja v prometu. Treba je povečati zlate rezerve. Zunanja - trgovinska bilanca bo ostala aktivna. Razprava o gospodarskem položaju se bo nadaljevala. Menca Rusije ii Mili držav za sklenitev dogovora proti medsebojnemu napadanja odgodena VARŠAVA, 17. Konferenca zastopnikov Estonske, Finske, Letonske, Litvinske, Poljske in Rusije, katera se je imela sestati v Rigi koncem januarja za sklenitev dogovora proti medsebojnemu napadanju, bo odgodena. Estonska, Finska in Leton-ska so sporočile poljski vladi, da so za sklicanje te konference v Varšavo za dan 2. februarja,- Konference se bodo udeležili zunanji ministri omenjenih držav. Venizs%sdvl nacrti za plebiscit in za obnovo Grčije ATENE, 17. Včeraj je Venizelos sprejel prvič, od?:ar je prevzel ministrsko pred-sedništve zastopnike inozemskega tiska. Na skoro vsa stavljena mu vprašanja je Venizelos odgovoril ja?no in izčrpno Z ozirem na notranjo politiko je Venizelos potrdil, da bo vprašanje vladavine rešeno potom ljudskega glasovanja, katero sc bo izvršilo z vsemi garancijami: volilni odbori bodo sestavljeni od dveh članov, ki jih bo imenovala republikanska stranka, dveh članov kot zastopnikov stranke kra-Ijevcev in petega člana, ki bo sodnik in katerega ho določilo kasacijsko sodišče. Plebiscit sc bo vršil tekom dveh ali treh mesecev pod osebnim vodstvom Venize-losa, ki bo napel vse sile, da se bo glasovanje izvršilo v popolni svobodi, ter ne bo trpel nikakih ustrrhovanj ali tozadevnih groženj, kakor jih je izgovoril general Pangalos, katere je predsednik globoko obžaloval. Na namigovanje nekega časnikarja na ! ovire, ki jih stavlja opozicija plebiscitu, je Venizelos odgovoril, da se bo držal edino sklepov ustavodajne skupščine; izjavi! jc tudi, da je iz pogovorov z načelniki opozicije dobil vtis, da si vsi želijo, da bi prenehala borba med posameznimi strankami. Venizelos tudi ne odobrava načina, s katerim je bil kralj Jurij odstranjen, in ba to svoje stališče izrazil tudi v kostituan-ti. Ta čin po volitvah predstavlja po njegovem mnenju pljusko v obraz kostituanti. Z ozirom na zunanjo poliiiko je Venizelos izrazi! svoje zadoščenje radi angleške note o vzpostavitvi diplomatskih odnoča-jev med Grčijo in Anglijo, kateri so bili pretrgani v oktobru 1922. Glede lausanske mirovne pogodbe je Venizelos izjavil, da je za njeno takojšnjo lealno izvršitev. Zopet en zraKoplou o nevarnosti LONDON, 17. Neko poročilo iz Lake-hursta (Severna Amerika) pravi, da je zrakoplov Shanndoah, ki se odpravlja na polarno potovanje, vsled močnega vetra potrgal vrvi, s katerimi je bil privezan. Vihar je zrakoplov, v katerem se je nahajalo 30 oseb, zanesel dafeč vstran. Zdi se, da je vihar težko poškodoval zrakoplov; vsaj na podlagi dejstva, da so našli več manjših kosov zrakoplova, bi se dalo to sklepati. NEW-YORK, 17. Zrakoplov Shanndoah je javil potom brezžičnega brzojava, da se nahaja1 nad New-Brumswickom ter da plove z lastnimi sredstvi. NEW-YORK, 17. Zrakoplov Shanndoah je pristal na letališču v Lakehurstu. Naročajte in Sirite „EDINOST" DNEVNE VESTI lto!i]ansKo-]uioslovensRl sporazum In Mie pravice VčerajSnji «Slovenski Narod* je objavil Bledeče poročilo svojega beograjskega poročevalca: «Vašemu dopisniku je bilo *z javi jene, da je pri pogajanjih vlada upoštevala celokupne interese naših rojakov v Italiji. Zagotavljalo se je od strani ugledne osebe, da bo sporazum znal peniti vse elementarne pravice Jugoslove-hov v Italiji. S sporazumom ne bodo urejeni le diplomatični in trgovski^ odnošaji pned obema sosedama, marveč po njem nastopi nova faza v odnosa jih med italijanskim in jugoslovenskim narodom. V bodoče nastopijo strpljivi in prijateljski odnošaji med obema narodoma. Garantirane bodo elementarne narodne pravice na šolskem, cerkvenem in gospodarsko-poH-ti&iem polju,» Beležimo to vest kot kronisti ter izražamo obenem svojo toplo željo, da bi odgovarjale informacije ljubljanskega lista popolni resnici. Takoj v začetku smo z veseljem pozdravili vesti o doseženem sporazumu med obema jadranskima državama. Obenem smo tudi naglasili, da živimo v dobi, ko stopajo odnošaji med državo in državo bolj in bolj v ozadje ler se umikajo odnošajem med narodom in narodom. Brez teh poslednjih odnošajev ne more biti trajnih koristnih, odnošajev niti med državo in državo. Kdor je iskren pristaš sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, mu mora biti na tem, da se pravično uredijo vsa vprašanja, ki bi ga znala kakorkoli motiti. In sem spada tudi vprašanje narodnih manjšin, toliko italijanske v Jugoslaviji, kolikor jugo-slovenske v Italiji. «Corriere della Sera > je pisal te dni povodom sporazuma med obema sosednima državama, da mora sedaj Jugoslavija dobro paziti, da ne bodo imele italijanske manjšine v Dalmaciji nikakega razloga se pritoževati. Veliki milanski list se je ustavil sredi poti. Ako bi bil logično nadaljeval, bi bil moral priti do zelo enostavnega zaključka, da morata obe sosedi Italija in Jugoslavija dobro paziti, da se njune narodne manjšine ne bi morale pritoževati. Le tako boste obe — sedaj prijateljski državi dokazali, da jima je do zares iskrenega in resničnega medsebojnega prijateljstva. Nikakor nočemo dvomiti v odkritosrčnost ne ene ne druge strani in zato upamo, da odgovarjajo izjave belgrajskih krogov dopisniku ljubljanskega lista resničnemu razpoloženju beograjskih in tudi rimskih odločilnih krogov. Najlogičnejiša posledica prijateljstva in zveze med Italijo in Jugoslavijo bi zares bila ta, da se naši slovanski manjšini v Italiji vrnejo in vzpostavijo njene pravice, ki so bile do sedaj tako kruto in tako brezobzirno teptane, „Država nad mm\ In »sem!" Na slavnosti odkritja spomenika pokojnemu italijanskemu državniku Crispi-ju v Rimu je rekel ministrski predsednik Mussolini v svojem slavnostnem govoru med drugim, da je država na svojem območju *nad vsemi in nad vsem» ter da =ni nad njo nobene druge avtoritete Razširjeno je mnenje, da je bila ta izjava naperjena proti Vaiikanu, ter da «Osservatore Romano*, kot glasilo Vatikana, ne bo molčal. Navedena izjava g. ministrskega predsednika pa je zanimiva tudi za nas, ker nas izkušnje iz prejšnjih in tudi sedanjih čas^v učijo, da se odločna izjava, da je država nad vsemi in da nad njo ni nobene avtoritete, pri nas še ne uveljavlja vsekdar in povsod in proti vsem. Tudi v zadnjih časih so se dogodili pri nas slučaji da se odloki oblastev — in ta so menda predstavniki državne avtoritete — ne spoštujejo, ko gre za kako slovensko prireditev. Ob-lakvo je dovolilo kako prireditev, drugi — patrijotje pa jo ovirajo ali celo preprečajo'! Dogajajo pa se tudi slučaji, ko celo kak podrejen državni organ — če se kdo sklicuje na kak odlok ali razglas tega ali onega oblastva _izjavlja suho: kaj mene to briga, tako mora biti, kakor jaz hočem! Potrebno bi bilo torej, da g. ministrski predsednik ukrene potrebno, da se bo ludi v takih slučajih, — tudi te so zanj morda malenkostni, uveljavljalo njegovo načelo: država je nad vsemi in nad vsem! Kajti, ravno to je škodljivo za avtoriteto države, Če more kdorsibodi — pa bilo to tudi iz pre-tvezno patrijotičnih razlogov — odrekati spoštovanje napram ukrepom predstavnikov te avtoritete. Mi menimo vtaj, da preti avtoriteto države ne sme biti razlike po narodnosti, marveč morajo biti vsi le — državljani! Domači jezik in šola • Istarska Riječ? navaja nekaj odstavkov iz razmotrivanj Marija Todeschinija v «Piccolu:>, kjer razpravlja pravilno o pomembnosti in potrebi domačega jezika v šoli. Tudi naša vroča želja bi bila — pravi istrski list —da bi se po tej edino pravilni poti življenje in naša zgodovina vcepljala v življenje in zgodovino italijanskega naroda in vsega človečanstva. Ali — ^ninister Gentil-e noče tega. Po njegovem ne sme to, kar velja za Italijane, veljati za druge narode. S svojo reiormo je hotel dati Italijanom vse, kar je vzel Slovanom. Njegov namen je, da povsod iztrebi naš jezik. Steblo jugosloven-skega govora hoče posekati do korena, da tako izvrši delo asimilacije. Vara se minister Gen-tile. In varajo se vsi, ki v tej »tvari mislijo tako kakor on! Vsa ta gospoda, liberalna in človekoljubna le na papirju, more izganjati naš jezik iz šol, iz cerkve, iz sodnij, občin in iz vseh javnih uradov — more ga povsem izgnati iz teh prostorov, ali — do korena mu ne pride! Kaj^ koren našemi, kakor italijanskemu jeziku leži na dnu njegovih narečij. A ta narečja segajo globoko, zelo globoko, mnogo globlje, nego si misli gospoda. In tako globoko sega tudi koren našemu Jeziku. Zato pa: dokler bodo narečja, bo tudi koren in bomo tudi mi, pa naj se tudi vsi ministri postavijo na glavo I „Dalmacija" In „Oceanija" zaposlita Trst? t Italijanska vlada je obvestila jugoslovensko vlado, da je v Rimu potrjen zapisnik o izvedbi Trumbfč-Bertolinijevega sporazuma iz leta 1920., ki se nanaša na razdelitev avstro-ogrrke trgovske mornarice. S tem zapirnikom je omogočena končna ureditev vprašanja o prenosu sedeža onih parobrodnih družb v Jugoslavijo, ki so ji po pogodbi pripadle. Potemtakem bo- sta bržkone prešli v Jugoslavijo OCnirali parobrodnih družb «Daknacija» in «Oceanija»t kateri se dosedaj nahajata v Trstu. MitKii Mi h mptURkt innizatije Ljubljanski «Slovenec» je v svoji številki od dne. 13. januarja priobčil dolg in oster polemičen članek proti slovenskim demokratom radi njihove borbe proti Jadranski banki. ♦Slovenec* pravi, da mu ne prihaja na misel, da bi branil napake, ki jih je delal ta zavod. Obsoja pa politične metode, ki vlačijo v politični boj gospodarske ustanovitve v taki meri, da bi nogto trpeti škodo vse gospodarsko življenje! Mi se nočemo vmešavati v ta polemični boj med glavnim glasilom SLS in demokrati. Ugotoviti pa moramo, da prinaša «Slovenec» v isti številki dopis iz Istre, ki je prav gotovo iz krogov,Id so ravno afero Jadranske banke izrabljali ca gosjo proti aam na način, ki je bil nevaren za okše splošno gospodarsko življenje, ker je moral pri nepoučenem ljudstva ubijati zaupanje v naše denarne zavode sploh! Ljudstvo ne zna razlikovati in mora neizfeež-no priti do zaključka, da so vsi nepošted^V tem je velika nevarnost neprestanih sumničenj. Kakor v nobenem narodu, tako se tudi pri nas Slovencih v Julijski Krajini ne more gospodarsko življenje razvijati brez krepke denarne in kreditne organizacije! To vedo prav dobro zlasti naše posojilnice brez razlike strankarske znamke. Ali bodo sedaj tisti naši krogi, ki so radi Jadranske banke uprizarjali proti nam svojo divjo gonjo, hoteli vpoštevati lekcijo v < Slovencu*?! ^^^^^^^^ POJASNILO Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: V poročilu tu-in inozemskih slov. časopisov o mojem procesu so nastale netočnosti, ki motijo razumevanje obtožbe in krivde — netočnosti, ki imajo svoj izvor v veliki razdalji v času, odkar se je dejanje zgodilo, v težkem ozračju, v katerem se- je razprava vršila in v tukajšnjih političnih razmerah sploh. Nastala je naravnost legenda, ki sem jo zasledil že med obravnavo, katere pa ni bilo mogoče iz že omenjenih razlogov ovreči. Proces je obsegal pravzaprav dve polji. Neznatna slika in bahat okvir. Mešalo pa se je vsevprek. Prava obiožnica je navajala le dva slučaja: družini Morgan in Loredan. Vse drugo je bilo le hvaležen privesek. PrepiČla ugotovitev zadostnega znanja italijanščine pri drugih prebivalcih, izvenšolsko delo in politično udej-stvovanje, protidržavne stranke in propaganda, protidržavni < s*rup», poučevanje italijanščine in nagrada za to, dopisovanje v Edinosti in še drugi najbrže podobni zločini, o katerih pa se je le namigovalo, ker ni dopuščalo policijsko konfidentstvo, da bi prišle konkretnosti na dan. Kar se tiče onih dveh inkriminiranih slučajev, sem vztraja!, vztrajam še in bom vztrajal — ker je to zame resnica, zadnja beseda pa še tudi ni bila izrečena! — da sem pri Morga-nu napisal 3 družinske člane za Italijane, a 2 za Slovenca iz razloga, ker so mi izjavili, da je njihov občevalni jezik oboji. Člana, ki sem napisal za Slovenca, sta hodila k meni v slov, šolo. Pri Loredanu sem napisal za vse člane sFov. občevalni jezik, od katerih poznata 2 zadostno italijanščino, m to zato, ker mi je hišna gospodinja tako izjavila. Da je pa revizija izkazala drugačen rezultat, sc da psihološko utemeljiti z razlogom, da je tamošnje ljudstvo šibkega značaja. Pa naj si bo že moja ugotovitev prava ali kriva — mnenje je svobodno; ni pa treba, da se dejstva potvarjajo. Bogumil MedveiČek. Zopet eden I V Sv. Vitalu (v Istri) so imeli doslejf župnika don Angdja Mateljana. Ta je optiral za Italijo. Opcija mu je bila odbita. Na podlagi sklepa ministrskega sveta so izgnali te dni župnika Mateljana iz Italije. Kakor druge so tudi njega agenti spremili do meje. Imel je pač ta greh na sebi, da je bil Slovan, da se je čutil Slovana in sc ni hotel izneveriti svojemu narodu. Zato so mu odbili opcijo in gi odgnali kakor kakega zločinca. Sedaj je 8060 Slovanov v Istri brez svojega župnika! Želimo mu v njegovem novem bivališču več srečo, nego io je užival v naši bedni Istri, Spremlja ga blagoslov našega naroda! , Odpre t je škedenskih plavže v. Na podlagi sporazuma med tržaškim občinskim svetom in družbo, lastnico plavže v, so bili plavži spet odprti. Zaenkrat bo dobilo 100 delavcev delo; v teku 2 mesecev bo družba sprejela Še drugih 500 delavcev, _______ Druitvene vesti Pevsko društvo «Birifft» priredi v nedeljo, 20. t. m, izlet 11a Prošek. Prva postaja v tamošnjem kons. društvu, kjer nas čaka godba in okrepčilo s kuhanim vinom, zatem lov na kraške volkove. Odhod iz Trsta ob 1.40 od Sv. Jakoba, meščani počakajo za 2. uro pri posta>i barkovljan-skega tramvaja «ai portici®. — Odbor. M. D. P. — Sr. Jakob. Danes ob 20, uri od-borova seja v navadnih prostorih, — Preds. Dijaki srednješolci slovenske narodnosti, ki obiskujejo tukajšnje italijanske srednje šole (tehnične Šole, tehnični zavod, znanstveni licej, navtično akademijo in trgovsko akademijo in trgovsko šolo), so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v soboto dne 19. t, m. ob 16. uri v prostorih Del. kons. društva Campo S. Giaco-roo štev. 5. Ker gre za materijalne in moralne interese dijaštva. Podpisani odbor prosi tovariše za veliko udeležbo. — Odbor srednješolske skupine S. A. F. D, B. Bz tržaškega življenja Poskušen samomor mlade šivilje. Iz malenkostnih vzrokov si je 17-letna šivilja Ivanka Karis, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni št, 240, hotela vzeti mlado življenje. Včeraj zjutraj jo je oče precej ostro okregal; ni znano zakaj. Deklici je postalo radi očetovih besed tako hudo pri srcu, da je sklenila iskati tolažbe v smrti. Segla je po strupu. Zaprla se je v svojo sobo ter izpila precejšnjo količino jodove tinkture. Njeni domači pa so Se pravočasno prišli na sled obupnemu činu deklice. Poklicali so na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je rahločutni deklici izpral želodec ter jo tako spravil iz nevarnosti. Kljub temu pa je bila prepeljana v mestno bolnišnico. . Kdo ga je ranil? Snoči okoli 21, ure se je v spremstvu nekega prijatelja zatekel na rešilno postajo po delavsko oblečen mladenič, ki je bil ranjen na dveh mestih: na vratu, pod levim ušesom in na levi strani hrbta. ; Zdravnik, ki je ranjenca preiskaJ,- le dognal, da je rana na hrbtu precej globoka in dolga približno 12 cm, med tem, ko je bila druga rana manj nevarna; obe ozdravljivi v 15 dneh. Potem ko je dobil potrebno pomoč, se je ranjenec izkazal za 24-letnega Adrijana Candel-lari, stanujočega v ulici Settefontane št. 7. Povedal je, da se je malo prej nahajal v neki gostilm v ulici Panfilo Castaldi, kar ga je nek mladenič, ki ga ne pozna, poklical iz gostilne ter ga brez vsakega vzroka ranil z nekim rezilom, najbrž brivno britvo; nato je neznanec zbežal. Candellari- se je mogel podati sam domov. Nesreča aa morju, — Parnik trčil ob jadrnico ter jo potopil. Včeraj v prvih jutranjih urah se je na morju, kakih 12 milj od istrske obale pripetila težka nesreča, ka bi bila skoro zahtevala več človeških žrtev. Jadrnica «Cristoforo Colombo*, obsegajoča 125 registerskih ton, iz pristanišča Cattolica, je plula proti Ravenni. Razsajal je močan vihar in morje je bilo silno razburkano. Mala jadrnica je komaj kljubovala valovom, ki so z neznansko silo butali ob njo. V višini svetilnika v Salvore je priplur proti jadrnici grški parnik «Orion», ki je plul proti Trstu. Kapitan jadrnice se je zaman trudil, da bi se umaknil parniku; jadrnica ni ubogala krmila. Radi neprodirne teme tudi kapitan par-nika ni zapazil jadrnice. Pamik je plul dalje z nezmanjšano brzino ter trčil z vso silo ob jadrnico, ki se je takoj začela potapljati. Kapitan in štirje mornarji posadke so poska-kali v rešilni čoln, ki so ga pa silni valovi kmalu prevrnili; mornarji so se oprijeli za prevr-njeni Čoln in lesenih kosov razbite jadrnice, ki se je v tem času že pogrezniia v valove; čakali so, da jim pride pomoč s pa mik a, na katerem so opazili nesrečo. Reševanje ponesrečencev pa je bilo zelo otežkočeno radi valov, Šele po ponovnih poskusih se je posrečilo spustiti s parnika v morje rešilni Čoln, s katerim so mornarji odveslali ponesrečencem na pomoč ter jih rešili. Vsi so bili hudo prezebli, kapitan Aido Bertucci, star 31 let ter mornarja Marijan Scarpetta, star 24 let in Aleksander Mariatti, star 26 let, pa so bili še vrhutega več ali manj pobiti po rokah in nogah. Vsi so dobili potrebno pomoč na parniku. Ko je ta priplul v našo luko, je kapitan obvestil o nesreči pristaniški kapitanat. Ranjeni mornarji so bili izkrcani ter z avtomobilom rešilne postaje prepeljani v mestno bolnišnico. Okrevali bodo v par dneh. Jadrnica je izgubljena, istotako ves tovor, ki je bil na nji. Škoda se ceni na približno 70.000 lir. sukati nožice, zna tudi v kuhinji plodonosno sukati ročice. Da bo veselje veliko, bodo porcije tudi velike m — cene nizke. Naš namen je podati s tem večerom prisrčen in domač — prijazen sestanek. Prijatelj društvu je sleherni, kdor bo prispeval po svojih močeh, da dosežemo ta svoj namen in prepričane smo, da lahko porečemo s ponosom v srcu: imamo prijateljev mnogo mnogo dobrih prijateljev! Mali oglasi FRANC, oglasi sel Zadeva poravnana, ka DAROVI Gospod Repinc Prem, daruje L 20,— »Šol. društvu*. Ker je g. Hrovatin (Amerikanec) izvrstno predaval o zrakoplovstvu je vesela družba na Plavjah nabrala L 15.— za «Šol. dr,» Pri božičnici na Vrdelci so darovali v prid refekciji tamošnjega vrtca: G, Kariž, g. Stok, "Koren, Ojo, Abram, Luin, Grgič Z., Crnigoj, N. N„ Rusič, Štok, Koželj, Vouk, Škamprle, 'Dr. Wilfan, Visnjevec, Tominc, S. Godina po 5 Lir, Visnjevec Tozi, N. N., Rebek, Benico po 10 L, Rupnik L 6.20, Vatovec 6 L, Martin-čič 6 L, Prelc 4 L, L 162.20 med neimenovanimi in otroci se je nabralo L 139.30. Skupaj L 301.50. Vesti z GorISfecga Splošno slov. žensko društvo v Gorici» se pravzaprav posebno ne protivi, da izve svet še kakšno podrobnost glede društvenega plesa, ki se bo vršil dne 19. t. m. v dvorani «Trg. doma \ Menda sc hoče kar naravnost pohvaliti s tem, da dobi za ta svoj večer najboljše moči goriškega godbenega sindikata v orkester, ki bo sviral polno večnolepih, starih in novih valčkov, takd da bodo razveseljene tudi plesalke polpreteklega in preteklega časa. Mnogo članic je obljubilo slastnih prispevkov za bufet in tam se bodetc prepričali vi sladkosnedneži, da kdor zna pri tem plesu Borzna poročila. Valuta na tržaške« trga. ogrske krone •••••«••< avstrijske krone *.••••< češkoslovaške krone • • • • dinarji leji •••••••••••• marke dolarji •••••••••• francoski frank! ••«••• Švicarski /ran k i • ••»«• angleški funti papirnati • « • Tečaji: Adriatica* 2 M Cosulich 3S8 Dalmatin 240 Gerollmlch 1360 Libera Trlestina 425 LJovd •t***«**t*»tt*«iit< 1J35 Lussino 100 Martinolich 153 Oceanla • • • • ••••••• 10-1 . 0.7.-.0.0318 • *><>.&0 • 26.15 • 10.75 I 22.75 • 105.50 • 304 — • t'6.30 0*8 0.0328 ♦>6.85 26 45 11.25 2*90 106.50 397.— 97.40 PES, volčje pasme, dve leti star, se proda. Via _ Comraerciale 16. 5S LEPA PRITLIČNA HISA Z VRTOM, pripravi na za trgovino, ker je v bližini treh tvornJc in mesta Celja ob državni cesti, se radi dru-* žmskih razmer ceno proda. Ponudbe na Upravništvo pod *Hiša — Cclje». 4& kupujem. Po vli Al- 25 KRONE, srebro, ilalo in platin Plačam več kot drugi. Zlatarna bert, Trst, via Mazzini 46. IZREDNA PRILIKA. Hiša v Gorici, z dvema, nadstropjema, se proda. V hi$i, 2 prodajalni, 2 kleti, dvorišče in majhen vrt. Informacijo daje oglasni zavod Vittorio Molcsini, Gorica. __15/2 RIBJE OLJE, najbolje vrste, koristno za otroke, za odrasle in za živino. Lekarna, Sežana. 43 TRGOVSKA IilŠA, enonadstropna, v prijaz-t nem kraju na Dolenjskem, se zelo pftceni proda. Naslov pri upravništvu. 54 TRGOVSKI pomočnik, mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 55 V RODIKU 12 se proda lepa Hiša z 8 prostori. Pripravna za letoviščarje. Informacije iste-, tam, 53 Premuda • • . . Tripcovlch • • • Ampelca * • * , Cement Dalmatia Cement Spalato • «i*»iti*i*«< • ••»lili*«** • « • • • * i t • t • ••••• 505 344 436 370 230 FRANC SUC je danes po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Žalujoča soproga Rozalija, otroci Milan, Dušan in Stana, sestra Frančiška vdova Kaučič. družine Suc in 2erfa! naznanjajo to bridko izgubo vsem prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek dne 18. t. m. ob 17. uri. KOMEN, dne 16. januarja 1924. Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso 47. t Po kratki a težki bolezni je prenehalo biti plemenito srce našega ljubljenega brata, Svaka in strica _ FRANCEUNA BAŠA Pot k večnemu počitku, po trudapolncm in požrtvovalnem življenju, se bode vršila v petek, 18. t. m., ob 9. url. B1TINJE, 16. prosinca 1921. Lojzka, sestra. Ivarv Alojz« Josipv Anton, bratje. Zofija, Cilka, Karla in Krista, svakinje. Ivan* Alojz, Zofka, Staka in Zdenka, nečaki in nečakinje. Ostali so^Hniki 115 KNJIGOVODJA, samostojen, zmožen sloveli ske, italijanske, nemške, srbohrvatske korespondenco, stenografije, strojepisja, vešč v trgovski stroki, išče mesta v trgovini ali podjetju, v mestu ali na deželi. Ponudbe na Upravništvo pod -vesten^. 60 BABICA« aviorbirai.a, sprejema noseče. Nizko ceae. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 26 sodni svetnik v pokoju je odprl odvetniško pisarno v GORICI v tli XXIV Maggio št. 11, prej ulica Treh kraljev, in uraduje vsaki dan razve»i nedelj in praznikov od 9 do 12 ure in od 15 do 18 ure. Najvišja cene plačujem Z3 kun9 ziafic9 dihurjev, vider, Jazbece vf mačk, ve veric, kpt^v, divjih in domačih zajce/. D. W!NDSPACH Trst, Via Battisil še. tO ti. nadst., vrata 16 i? Sprejemajo se pošiljatve po pošti. □ D D n D Đ POD O OO O P D D □ □ □ DO DODO D D □ □ □ □□□□□□ O D □ □ P □ D □ □ C D - - ,C BANC Ustanovljena leta 1905. DelnffSlea glavnica Lit. 15.000.000-— popolnoma upls aia. OlftVftf MM i Trst, Via S. NR086 O (LtsSna palača). Podružnici s mUBAZIA, Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dalo subvencije na blago, efekte in vrednosti Hipii — htkasl »tehten In računov. Informacije. — Kupuje fn prodaja imifcm ptmmm in dtnga oporadjo po najugodnejših pogojih, v Mnarflh tor Jih obrestuje najbolje po dogovoru. f □ !□ jo io !□ jD I o Id t i C" !□ □ 1 r n I iO D i0 !□ 1 O o !D a i □ □ ooaaDDDDOODDoaooDD a a a od d □ □ o o □ □ □ □ oooao ooooddoo PODLISTEK Paul Bourgct; JEČA (La Gc6le) Poslovenil F, P. (29) Pri tem je odprl druga vrata, namreS vrata knjižnice in s pokretom obupa pokazal na vdovo. BUa je ▼ žalni obleki kakor vedno, poglobljena v svoje misli in je sedela pri peči, par korakov od pisalne mize, kjer je Se vedno bila mapa, v kateri je bil izdajalski prijatelj našel in ukradel ono usodno pismo. Lasje nekdanje plavolase Marije ViaKs so bile sedaj popolnoma bele. Od svoje lepote petindvajsetih let je ohranila le še svoj trni profil, ki pa je bil zelo bolesten, zelo oridek. Bile so iste nežne poteze kakor na sliki, ki je tudi Se vedno visela aa steni in kjer drži svojega otroka stisnjenega proti sebi — prava preroška podoba tega, kar je bila vse življenje I Le bol) izklesane — kakor z dletom — so bile sedaj njene poteze. Temo obrazu, ki s«; je nekdaj bleščal v srečni ljubezni, fe bil vtisnil stal-ni strah izraz bojazni. Ko pa je končno zagledala svojega gosta, se ji je vendar zjasniL Na njem se je pojavil majhen nasmeh, pri katerem so se prikazali njeni beli zobje. Bili so Še celi in so pričali obenem z njenimi gostimi lasmi, z gibčnostjo njenega života in njenih pokretov o veliki odpornosti njene življcnske sile. Oht rabila jo je le za to, da je lahko trpela v tem okrasju svoje nekdanje sreče, ki je širilo okoli nje melanholijo ovenele elegance. Tedaj je bilo v modi blaztnjeno pohištvo. Več naslonjač s svilenimi blazinami je krasilo to pisalno sobo. Njihova svila je bila že prestana, a na zavesah se je obrabljala in izgubljala svojo barvo. Vezani zvezki, podedovani po Vialisovem starem očetu, so pokrivali stene s svojim obrabljenim usnjem in so še večali vtis žalostne starosti. Ta vtis je bil tem globlji, ker je pritličje gledalo na-ozki vrt, v katerem je onega meglenegfe predpoldneva dvoje tenkih dreves otresalo svoje suho listje. Padalo je na trato, katera je bila istotako rumena kakor listje samo. Puščavnica tega pribežališča žalostnih spominov se je dvignila iz globine svojih samotnih sanj s precejšnjo naglico, ki je pričala, da je pričakovala Vernata z veliko nestrpnostjo. — «Tako sem se ba!a,» je rekla, «da pridete še le pozneje; za ob enajstih čakam namreč Ivana-Marijo....» — «Vi ste torej hoteli govoriti najprej o njem,» jo je prekinil zdravnik. »Toda najprej bi bilo treba govorili o vas. Torej aopcl ste se prehladili. Na pokopališču Pčre-Lachaise, itaj ne? Da vidimo, dovolite, da vas prei-ščem...Še ko je govoril, p je velel, naj setlo« nakar je prislonil uho najprej na njena prsa in nato na hrbet. «Dišite. Ne dihati.... Dobro. Ni hudega. Toda Če ne boste bolj previdni, vas pošljem na jug. > — «Vi dobro veste, da ne morem iti na jug radi svojih dobrodelnih ustanov. ,> — «Da tudi 9 -tem se preveč napenjale,« >• nastojal on. — «Nikar mi jih ne prppovejtc! Morale pomisliti, da mi moje ustanove pomag-jo živeti, posebno p^po poroki mojega sina.» Tu je nastal med njima g?obok molk. Prvi ga je zopet prekinil Vernat, rekoč: — «Mari je kaj posebnega tudi v tem oziru?» — «Da. In predvsem to, da ni srečen,» je odgovorila ona. «Dobro sem vedela, da ta ženska ni bila zanj. In tudi vi ste vedeli to. Ko sera vam prišla povedat: «Ivan-Marija je^ zaljubi Ijen v Sabino LanceVot, misli jo poročiti,* sem takoj videla po izrazu vaš«ga obraza, da ae vam ta gospodična ni dopadala.» — «Jaz sem jo jedva poznal,® je popravil zdravnik. «Rekel sem vam tedaj, da sem jo videl selo požrtvovalno ob oostelji njenega, deda, h kateremu so me biH poklicali tu r.atfnjl svet*