Mihael Hornik. (Spominska beseda. — Napisal dr. Fr. L.) LJne 22. svečana t. 1. je umrl v Budišinu Naš list je nekoliko že govoril o Lužicanih voditelj lužiških Srbov, izvrstni lužiški pisatelj in objavil nekaj slik iz Lužic, zlasti sliko glav- in kanonik budišinskega kapitula, Mihael Hornik. nega mesta Gornjih Lužic, Budišina (Bautzen). Neizrekljiva in res nenadomestljiva je ta izguba Tu v gornjih Lužicah se je rodil naš Mihael za lužiške naše slovanske brate; zato umevamo, zakaj je novica o njegovi smrti pretresla vsako slovansko srce. Ni torej čuda, Če odmeva žalost tudi v našem listu; ni Čuda, da se spominjamo tukaj njega — vzornega katoliškega duhovnika in nad vse delavnega rodoljuba, katerega je spoštovalo vse, kar ima kaj čuta za čast, katerega objokuje sedaj vse, kar umeva, kaj je bil Mihael Hornik svojemu malemu srbskemu narodu. Po dveh poročilih, kateri je objavil pokojnikov prijatelj Ad. Černy v če- mmmi Hornik in sicer v katoliški vasi Vorklecih dne i.kimovca 1833. Po šolanju v domovini je bival devet let v Pragi (1847-^:856). Hodil je v malo-stransko gimnazijo, potem pa prestopil na bogoslovno fakulteto. Poleg bogo-slovskih naukov je poslušal tudi predavanje o slovanskem in pri-merjajoČem jezikoslovju. V Pragi se je navzel vroče domovinske ljubezni, pa si pridobil tudi temeljitega znanja, katero oboje je zanašal v svojo domovino. Poslednja štiri leta je bil v Pragi „starši" ,Serbov- škem listu „Svetozoru", sestavili smo kratek ke', t. j. srbskega društva bogoslovcev lužiškega življenjepis Hornikov in opisali njegovo knji- semenišča. ževno delovanje. Upamo, da bode to ime tudi Dne 24. kimovca 1. 1856. so ga posvetili za pri nas uživalo zasluženo čast in vnemalo taka mašnika in potem nastavili za kateheta in kape-srca, katerim ljubezen do naroda ni prazna lana pri dekanijski cerkvi sv. Petra v Budišinu. beseda, ampak Bogu posvečena vrlina. V tej službi je ostal pet let; le za malo časa „DOM in SVET« 1894, št. 8. 15 Mihael Hornik.