GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 27. APRILA 1956
LETO III., ŠTEV. 33
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
4. SEJA MESTNEGA SVETA
(Izvleček Iz zapisnikaj
Dne 30. marca je bila 4. seja Mestnega sveta, na kateri je Mestni svet obravnavat problem šolskih prostorov v območju mesta Ljubljane in o družbenem upravljanju v komunalnih finančno samostojnih zavodih in podjetjih ter njihovih odnosih do občin. Ker je bila kmalu po tej seji 7. seja Okrajnega ljudskega odbora in smo morali objavljati gradivo za to sejo, nismo mogli poročati o 4. seji Mestnega sveta. Glede na aktualno obravnavanje pa poročamo o 4. seji Mestnega sveta danes.
O problemu šolskih prostorov v mestu je poročala Anka Per-11 uš, pred .ednica Sveta za pro-®veto. Poročilo je bilo objavljeno že v 24. številki »Glasbila«. Tov. Anka Pernuš pa je k še objavljenemu poročilu dala baslednje dopolnitve:
Zaradi stalnega naraščanja "o-oobveznih otrok tja do leta J980, ko se bo priliv novih So-iarjev v prve razrede nekako Us!alil, sedanji šolski prostori 110 zadoščajo več niti za pouk 'f dveh Izmenah Zaradi takega kritičnega stanja je še do prička novega šolskega leta treba ukreniti vse, da se izognemo tretji Izmeni v naših šolah.
Svet za prosveto je o tem •tanju na ljubljanskih šolah Razpravljal na svoji zadnji seji Jh sklenil, da predloži svoje Predloge Mestnemu svetu v razpravo zaradi tega, ker se smotrna ureditev šolskih prostorov y_ Ljubljani d5 doseči le sporazumno med posameznimi Obrnami.
Čeprav je primerjava stanja
"b^ih prostorov v letu 1839/40 * stanjem v letu 1955/56. težka R®radt drugačne organizacije “bistva (osnovne, višje osnovne. "*eštan»ke šole in gimnazije).
končno številke le povedo, j*8 je Ljubljana s ca. 80.000 prebivalci Imela za 18.270 mla-:'ne. ki se je šolala v 530 od-'dkih na razpolago 414 učilnic. trp*el je imelo približno tri če-
pi-ostorih dnevno. Le redke so šole in to obrobne, ki imajo samo enojno zasedbo. Dvojna zasedba pomeni popoldanski pouk, ki je za duševni in fizični razvoj naše mladine izredno ikodjjlv. Prav tako je splošno znano, da popoldanski pouk daleč zaostaja za dopoldanskim (otrok ni sprejemljiv za pouk otroci zaposlenih mater so dopoldne brez nadzorstva, neredna kosila itd.).
Najtežje stanje bo v letošnjem novem šolskem letu na šolah, ki so v poročilu še omenjene, in to:	na osnovni šoli
Bežigrad, Ledina. Moste, Poljane, Vič in Vrtača. Da Je stanje res kritično na omenjenih šolah. naj osvetlijo Se naslednji podatki:
letu ima vpisanih 272 otrok, za
prihodnje leto pa bo všolanih v to šolo 313 učencev. Na enega učenca odpade 0.93 m8 Šolskega prostora. V prihodnjem šolskem leti) bodo ti učenci še zasilno spravljeni v razredih. Ta šola pa ima veliko hibo, nima namreč niti enega stranskega prostora, kjer bi bilo omogočeno delo z mladino. V njenem okolju neprestano rastejo nove stanovanjske hiše In bloki. Računamo. da se bo med letom hotelo vpisati v to šolo iz Savske kolonije ca. 70 otrok. Zato bo potrebna trojna izmena pouka v istih učilnicah Z nadzidavo oziroma prlzidavo bi se temu izognili, saj bi na najhitrejši način pridobili 6 učilnic, jedilnico, kuhinjo, shrambo, telovadnico :n kabinet.
osnovna Sola bf.ziorad
razpolaga s 14 učilnicami, dve od teh sta v kleti, ena od njih pa je prireditvena dvorana, drv ga pa nekdanja risalnlca. Površina učilnic »e giblje med 63 in 95 m*. Število šoloobveznih otro-k bo v prihodnjem letu naraslo od 952 na 1020. Vsak otrok !ma v tej šoli le 0.85 m* prostora, ihedtem ko Je nizko jugoslovansko povprečje 1.30 (2 m*) m* prostora na enega otroka. Za normalno delo manjka polovica prostora ali drugače povedano za dvojno izmeno pouka Pri 14 učilnicah In 29 oddelkih bo manjkala 1 učilnica. V Savle; koloniji nastaja novo ata-
ft. e vseh učencev v naved-»-novanjsko našel te. kjer bo nred h šolah samo dopoldanski r°uk Vseh teh šot Je bilo 31 39 od teh šol Je Imelo lastna Poslopja.
«, ^ let:h po osvobdltvl, ko je
S‘*Vlir. —ft-,..-..... 1
vlio prebivalstva Ljubljane
st°šno naraslo, pa se šolski pro-u“r ni razširil, ampak s pre-editvij0 nekaterih šolskih _ ra<Jb v druge namene (Osnov-3), šola Graben, Licej z Mla-gimnazija v Beethovnovi jn’ci- Gospodinjska šola v Šiški
. gimnazija v Šentvidu) celo . a^jšal. Res da je bila dovr-
dob' llavba VL gimnazije v tej lj6n; vendar- na novo prldob-
linni Prostori ne d ose za j o povr-Ig^^PreJ omenjenih šolskih
leT*'Jn Ima Ljubljana v šolskem k.u 1955/36 za 19.355 mladine gl 10 šola v osnovnih šolah in UfipKK/jsh, na razpolago le 299 »UljO- v katerih se mora zvrti^. 581 oddelkov. Iz prednjega morB večina šol Imet' v dveh izmenah v istih
Vidoma za eedaj preko 200 šoloobveznih otrok. Ti otroci bodo v šolan; za Bežigradom, sam postaj naselja pa usmerja otrok* v osnovne šele Moste in Jarše Obe naslednji loti sta še sedaj t dvojno izmeno popolnoma zaseden-, tn obstoji samo predlagana možnost nadzidave oziroma prizidava vseh treh šol. S preselitvijo Srednje vzgojltelj-ke šole v Dom Anice Černe eče bi Osnovna šola Bežigrad iridobila še nadaljnjih 6 učilnic Z izgradnjo predvidenega na-■ elja ob Smartlnsk ceet! bo v em predelu Bežigrada ca 1800 mladine, ki bo napolnila tr močne osemletke. Dve osemletk b: bili v tem predelu Osnovna ola Bežigrad ln Osnovna šola larše. tretjo pa bo treba zgra-iiti v predelu okrog Rižarne
osnovna Sola jarSk
ma s telovadnico vred. ki slul ’» razredno delo, 3 učilnic (po ca. 59 m8). V letošnjem šolskem
osnovna Sola moste
razpolaga z 9 učilnicami in Ima letos 19 oddelkov. Z 1 oddelkom gostuje v poslopju Glasbene šole oziroma Kina Triglav na Kodeljevem. Vse učilnice imajo v povprečju 60 m* površine. V letošnjem letu Ima Sola 652 otrok za prihodnje šot. leto Pa predvideva. da bo šolo posečalo 720 otrok. Tako bo Imel vsak učenec samo 0 74 m7 površine. Šola Moste bo Imela po vpisu v I razred v bodočem šolskem letu za 715 otrok 21 oddelkov in bn z Izposojeno učilnico na Kodeljevem primanjkovala še 1 učilnica za dvojno zasedbo. Nima pa ta šola niti kabinetov ln drugih za pouk potrebnih pro-
RAZGLAS
Okrajna volilna komisija v Ljubljani razglaša, da Je bil pri nadomestnih volitvah odbornika v Oh »Inski Ifvrtsk* odbor Grosuplje, k' so bile 22. aprila 1956 v 24. volilni enoti Izvoljeni za odbornika OARVAS Janez, kmet iz Velike loke.
V omenjeni volilni enoti Je bilo 168 volilnih upravičencev, glasovalo je 146 volivcev, neveljavni glasovnici pa sta bili t.
Predsednik: Pernuš Jože, t. r.
štorov. Iz novih blokov v Savski kolonij; še bo vpisalo v to šolo med letom ca. 80 otrok Z nadzidavo, ki je bila že odobrena, bi šola pridobila pe' prostorov.
osnovna Sola vic Šolski okoliš Osnovne šole Vič je zelo razsežen saj se razprostira od Jadranske ceste ob Tržašk; cesti do Podsmreke in zajema del Gerbičeve ulice Mestni log. ves Start Vič, Vrhovce. Kozarje vas, Brdo del Podutika tn Bokalce. Od Podutika imajo učenci preko Vrhovcev 4 5 km, z Bokalcev pa 3- ^4 lun do šole Vič,
Vseh učencev Je letos na šoli 826 v 24 oddelkih. Poleg tega sta še dva oddelka otroškega vrtca, vsak ima Po 20 učencev. Ker ima šola samo 11 učilnic, so morali izprazniti šolsko zbornico in jo izpremenitl v učilnico. Zbornico pa so premestili v kabinet za učila, ki vsekakor ni primeren delovni prostor. Za oba oddelka otroškega vrtca so pridobili prostor v mali dvoran nad shrambo gasilskega orodja Ta prostor se pa ne da dovolj segrevati, tako da otroci pozim prezebajo. Občina Vič s. močno prizadeva, da dobi nazaj za šolske svrhe staro šdlsko zgradbo na Viču. v kateri je sedaj nastanjena Ljudska milica in Zdravstvena ambulanta. Na ta način bi pridobili nekaj učilnic Zaradi številnih podjetij v vl-■:kem predelu prebivalstvo in s tem število otrok močno narašča in bo po podatkih Urada za statistiko v šolskem letu 1956/57 na šoli 830 učencev, za katere bo potrebnih 27 oddelkov. V letu 1959/60 pa se bo število učencev zvišalo na 1200. za kar bo potrebnih 32 oddelkov. Tako močnega prirastka šoloobveznih otrok Pa Osnovna šola Yič kljub temu. da bi dobila nazaj poslopje stare osnovne šole ne more prenesti, ker se že sedaj vrš; pouk v vseh učilnicah v dveh izmenah. Na vsakega učenca odpade že sedat ,e 0.80 m8 površine.
Iz teh razlogov in zaradi oddaljenosti učencev iz Podutika Bokalcev in Vrhovcev, k; so na dolgi poti do šole izpostavljen: vsem mogočim kvarnim vplivom. predlagamo gradnjo novega šolskega poslopja na Vrhovcih. Načrt predvideva 6 učilnic kar bo za šolo na Vrhovcih zadostovalo. Novo šolsko poslopje bi razbremenilo Osnovno šolo Vič za ca. 245 učencev ali za 6 do 8 oddelkov, močno pa bi •krajšala učencem pot do Sole In jlma dala nove zdrave učilnice.
SOLA VRTAČA
je nastanjena v dveh zgradbah tn sicer na Erjavčevi cesti 19 tn 12. V obeh zgradbah imajo 15 učilnic za 980 učencev. Učilnice so zelo majhne, saj imajo po 40 do 43 m' površine, le dve po 58, Učene, ima tako same 1.3 m5 površine Pouk je v dveh izmenah. Zaradi premajhnih oken (stanovanjska stavba) se ne dajo učilnice v kratkem ča-u opoldanskega odmora pošteni irezračlti Za zbornico »luž; Sol: soba, velika 25 m*, v kateri se :b!ra In dela 33 učnih moči. Telovadnica je prirejena Iz učilnice Šola nima ne h od (tikov ne delavnic, ne dvorišča In pre. malo stranišč. Prostori za mleč. no kuhinjo so v kleti.
Za prihodnje šolsko leto je /pisanih 215 novincev (37 p rotenj je bilo zaradi pomanjkanja prostora odklonjenih), vseli učencev Pa bo predvidoma lOati v 33 oddelkih. Za leto 1959 '(!<) na se predvideva porast otrok na 10fi0 in 34 zanje potrebnih
majhnih učilnicah kljub vsej skrbi in painjt skrajno nezdrave razmere, je treba vprašanje te šole temeljito rešiti. Za prihodnje šolsko leto je treba v novi zgradbi na Erjavčevi cesti št. 12 izseliti dve stranki, da bi šola pridobila vsaj Se eno učilnico in na ta način do skrajnosti izkoristila vse možnosti za sprejem ielos vpisanih učencev.
Vendar ostane vprašanje šole na Vrtači še nadalje nerešeno. V slučaju, da je nemogoče zopet pridobiti za šolske namene zgradbe, kjer je bila Osnovna šola Graben ali pa Mladika, je edini izhod Iz situacije novogradnja z lokacijo ali v Trnovem ali pa v neposredni bližini sedanje stavbe na Erjavčevi cesti.
osnovni Soli ledina
IN POLJANK
sta tesno povezam glede šolskih prostorov. Ugodna in zadovoljiva rešitev šolsk;h prostorov na obeh šolah je v veliki meri odvisna od dograditve novega šolskega poslopja na Poljanah.
osnovna Sola ledina
ima 10 učilnic za 730 otrok v 20 oddelkih ;n v dveh izmenah. Eno učilnico uporabljajo za mlečno kuhinjo [n za delavnico za ročna dela V letu 1959 GO se predvideva nekaj čez 800 učencev, za katere bo potrebnih 22 oddelkov. Pri obstoječem stanju in pod pogojem, da šola obdrži mlečno kuhinjo in delavnico za ročna dela, se število oddelkov ne more zvišati. Najhitrejša in najcenejša ureditev šolskega prostora na Ledini bj bila s prizidavo treh učilnic, kar bi veljalo 8—10 milijonov dinarjev.
OSNOVNA SOLA SP. SISKA Težšče rasti Ljubljane je bilo v do ln povojnih letih predvsem na severozahodnem robu mesta, zlasti v Šiški. Po podatkih etatističnega urada je prebivalstvo na sedanjem področju občine Šiška v zadnjih desetih letih naraslo za približno 8000, tako da šteje danes nad 22.000 prebivalcev. Po predvidenem zazidalnem načrtu, ki bo zajel zlasti Jugozahodni del občine, bo število prebivalstva naraslo v prihodnjih desetih letih za novih 8000 prebivalcev.
Med temi prebivalci Je ca. 2600 otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in gimnazijo.
Na vsem področju Šiške sta dve osnovni šoli z lastnimi šolskimi poslopji. In sicer v Sp. n Zg Šiški Čeprav število prebivalstva nenehno narašča, ni bilo od graditve teh dveh šol še zgrajeno nobeno šolsko poslopje im ta predel Ljubljane, Se več prostori, ki so bili namenjeni Osnovni šoli v Spodnji Sišln, in to trt učilnice, upo-ablja Avtomehanična šola, Ir' mn svoj sedež v Šentvidu Sola v Spodnji Šišk, Ima 13 učilnic od 54 do 67.tu* povrfifie. Na enega učene..,.*r%ade 140 m8 oovršlne. V	šolskem
letu obisk^r ^ m učenčev v 26 o-14»-':kih V šolRlcčm >čtu 1956/5* bo 'to šnro obiskovalo >"Og 1’flSO ttčenčev, ra katere tio potrebnih 30 oddelkov, to se
....	-“••J' r....I vv pvi 1 t-LUiin uvz	w —
| oddelkov. Ker go v ledtu* ,,h | pravi, da bodo vse učilnice do-
GLASNI®
polldne in popoldne zasedene. Ze naslednje leto pa bo nastalo kritično stanje, če računamo porast otrok okoli 120 letno. Pr: sedanjem stanju učilnic bo zato treba preiti v letu 1957/58 na tri izmene dnevno v nekaj učilnicah ali pa razrede prekomerno natrpati, kar bi pa zdravstvene pogoje in pogoje za uspešno pedagoško delo močno poslabšalo. Vsekakor bo morala občina ukreniti vse potrebno, da se izseli iz šole- Avtomehanična šola.
osnovna Sola zg. SiSka
V	tem poslopju sta dva zavoda, in sicer Osnovna šola ter XI. nižja gimnazija. Osnovna šola ima 12 učilnic po 45 m!.» V teh učilnicah ima pouk 22 oddelkov, tako da se samo v dveh učilnicah pouk vrši v eni izmeni, v 10 pa v dveh. Na enega učenca odpade povprečno 1.45 m3 površine. Šolsko poslopje stoji eredd še nezazidanega področja jn morajo hoditi otroci do 3 km daleč v šolo.
V	letošnjem letu je všolanih na tej šoli 717 učencev. V zadnjih 8 letih je znašal povprečni letni prirast okoli 70 učencev, oziroma dva nova oddelka. Čeprav predvidevamo, da se bo porast števila šoloobveznih otrok razvijal v normalni krivulji, vendar ne smemo preiti mimo nameravane izgradnje naselja med Scopolijevo in Šišensko cesto. Tu bo že ob koncu leta gotovih 120 stanovanj. Število učencev se bo zato že v letu 1953/57 dvignilo na 870. oziroma 20 oddelkov. V tem letu bo še mogoče urediti pouk tako, da ns bo v treh izmenah. Kritično pa bo leto 1957/58, ko moramo računati z 957 učenci. Če računamo, da bo vsako leto na tem novem naselju zgrajenih enako število stanovanj kot letos, bo znašal letni prirastek otrok na območju Osnovne šole Zg. Šiška 120 otrok. Tako bo znašalo število otrok v šol. letu 1959/60 1160, ki bodo napolnili 32 oddelkov.
Po sedanjem stanju šolskih prostorov Osnovne šole v Spod. in Zgornji Šiški ter nižje gimnazije v Zg. Šiški bo v prihodnjem šolskem letu še mogoče na tem področju izvajati pouk v dveh turnusih. V šolskem letu •957/56 pa bi se dal tretji turnus preprečiti samo s povečanjem števila otrok v razredih, vendar bi bilo treba že naslednje leto preiti kljub temu na pouk v treh izmenah.
Da se izognemo tretji Izmeni na šolah, je edina rešitev gradnja novega šolskega poslopja za osemletko ali gimnazijo nekje na sredini med sedanjima šolskima stavbama.
Glede na zgoraj opisano stanje v naših šolah na območju Ljubljane predlaga Svet za prosveto OLO sledeče, da se izognemo tretji izmeni:
1.	dokončati je treba vse začete novogradnje: Osnovno šolo narodnega heroja Toneta Tomšiča, gimnazijo v Šentvidu in gimnazijo v Polju;
2.	nadzidati oziroma prizidati osnovne šole Bežigrad, Moste, Jarše ln Ledino;
3.	pričeti z gradnjo osnovne šole na Vrhovcih;
4.	pričeti s pripravljalnimi deli za gradnjo novih šol za Be-tigradom in v Šiški;
5.	pri vsakem novem večjem stanovanjskem naselju predvideti prostor in potrebna sredstva za gradnjo prosvetnih ustanov (vrtcev in šol).
O poročilu so razpravljali ljudski odborniki:	Franc Ca-
roeraik, Henrik Zdešar, Franc
Sitar, Ciril Skok, inž. Ivo Klemenčič, Lojze Matelič, Marjan Jenko, Franc Pipan, Tone Mar-tinšek, dr. Marjan Dular, Janez Vipotnik in ob zaključku razprave dr. Marijan Dermastia.
Razprava je pokazala, da je treba za rešitev problema šolskih prostorov v mestu poiskati take možnosti, kj so v skladu s sedanjimi razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Gotovo bi bila najboljša rešitev problema šolskih prostorov v novogradnji. V sedanjem položaju pa je to težko izvedljivo, zato je treba poiskati tudi druge možnosti.
Ob ugotovitvi, da je vendarle v okraju še dosti šolskih prostorov, ki niso izkoriščeni, je vendarle treba tudi v samem mestu in okolici pogledati, alt se ne bj dala stiska omiliti z reorganizacijo šolskih okolišev, kakor tudi s prostori, ki so včasih služili šolskim namenom in danes ne služijo več tem namenom. Po drugi strani Pa je treba posvetiti že pričetim gradnjam šolskih objektov maksimalno pažnjo. V sedanjem položaju je to najbolj realna osnova za delno rešitev tega problema.
V	zvezi s predlogi, ki so bili podani v razpravi, je Mestni svet imenoval posebno komisijo z nalogo, da pregleda že obstoječe šolske prostore, ki služijo sedaj drugim namenom, da ugotovi tudi možnosti izselitve posameznih koristnikov teh prostorov, ki naj bj se zopet dali v šolske namene.
V	smislu sklepa mora komisija na prihodnji seji Mestnega sveta o ugotovitvah dati svoje poročilo in predloge.
V	komisijo so bili imenovani naslednji člani Mestnega sveta: Franc Drobež, Leopold Krese, Anka Pernuš, Franc Sitar, dr. Stefan Soba in Janez Vipotnik.
II.
O problematiki odnosov med komunalnimi finančno samo-
stojnimi zavodi in podjetji ter občinami je dal poročilo Ostoj Tuma, predsednik Sveta za gradbene in komunalne zadeve. Poročilo je bilo že objavljeno v 15. in 14. štev. »Glasnika«.
Ze objavljeno poročilo je tov. Tuma dopolnil z naslednjimi izvajanji:
S sklepom 4. seje OLO so prešli finančno samostojni zavodi in komunalna podjetja v pristojnost občin, kjer imajo svoj sedež. Tako sta prešli v pristojnost občine Center dve komunalni podjetji: Mestna plinarna in »Labod« in 7 finančno samostojnih zavodov:	Mestna
kanalizacija, Mestni vodovod, Mestna vrtnarija, »Snaga«, Javna tehtnica, Javna kopališča in Javna razsvetljava. V pristojnost občine Bežigrad je prišel finančno samostojni zavod »Zale«. V pristojnost občine Vič pa finančno samostojni zavod »Zoološki vrt«. V pristojnosti okraja pa je ostala Uprava cest, kot finančno samostojni zavod in komunalni podjetji »Elektro« Ljubljana — mesto in »Elektro« Ljubljana — okolica.
Ta prehod ima za posledico, da je treba urediti vrsto vprašanj tako glede odnosov zavodov odnosno podjetij do občine, kakor tudi do občin, v katerih območju ta komunalna podjetja odnosno zavodi delujejo.
Po uredbi o finančno samostojnih zavodih upravlja zavode družbeni organ, to je upravni odbor, ki je sestavljen iz ene tretjine članov, ki jih voli delovni kolektiv zavoda in dveh tretjin članov iz vrst državljanov, ki jih izvoli pristojni ljudski odbor.
Upravni odbori zavodov morajo biti sestavljeni tako, da zastopajo interese vseh občin. To pa lahko dosežemo s tem, da vsak občinski ljudski odbor delegira svojega zastopnika v upravni odbor zavoda. Ustrezno temu morajo finančno samostojni zavodi popraviti pravila.
Drugačen pa je odnos med družbo in komunalnim podjetjem, kjer ni neposrednega vpliva s strani družbe na samo poslovanje. V komunalnem podjetju imamo v smislu zakonitih predpisov delavski svet in upravni odbor, ki je izvoljen od deiovnega kolektiva. Pristojni ljudski odbor predpisuje tarifo, obresti na osnovna sredstva in višino amortizacije. V kolikor nastane zaradi tarif, ki jih je predpisal ljudski odbor, primanjkljaj pri poslovanju komunalnega podjetja, ga je isti dolžan pokriti. Zdi se mi pravilno, da bi imela družba večji vpliv na poslovanje komunalnih podjetij in na njihov razvoj. Obstoječi predpisi pa zaenkrat ne dopuščajo družbenega upravljanja v podjetjih. Zato so se tukaj izkristalizirala tri mišljenja:
1.	da se formirajo .sveti občin pri komunalnih podjetjih;
2.	da se ustrezno uporabijo določila o svetih potrošnikov v trgovini;
3.	da se komunalna podjetja spremenijo v finančno samostojne zavode.
Za uresničitev teh predlogov bi bilo potrebno, da se dopolnijo obstoječi predpisi. O tem bi bilo treba razpravljati.
Glede . finančnega vprašanja lahko razporedimo finančno samostojne zavode in komunalna podjetja glede na pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja svojih naprav na tri skupine:
1.	na ■ ona, ki pokrivajo vse stroške rednega obratovanja z zaračunavanjem uslug neposredno individualnim potrošnikom kakor n. pr. Mestni vodovod, Mestni -pogrebni zavod, »Labod«, Mestna plinarna iin Javna tehtnica,
2.	na one zavode ln komunalna podjetja, ki le delno krijejo stroške uslug z zaračunavanjem potrošnikom in ostanek krije družba. To so »Snaga«, ECZ in
Javna kopališča,
3.	v tretjo skupino pa spadaj« zavodi, ki zaračunavajo storjene usluge družbi kot so n. pr.: Mestna kanalizacija, Mestna vrtnarija, Javna razsvetljava, Zoološki vrt in Uprava cest.
Z uvedbo novega komunalnega sistema, bi bilo treba za tiste finančno samostojne zavode, ki ne pokrivajo svojih obratnih stroškov, Izračunati neki ključ za porazdelitev teh stroškov med posamezne občine.
Tov. Tuma se je ob koncu svojega poročila dotaknil tudi nadzorstva nad raznimi komunalnimi napravami in je predlagal ustanovitev posebne komunali16 inšpekcije s primernimi poobla' stili. Naloga te inšpekcije bi H,a ugotavljati in kaznovati povzročitelje škode na komunalnih napravah in opozarjati na nedostri' ke upravitelje zgradb odnosn« pristojne organe.
Svet je že dal v zvezi s problematiko predloge, ki so bi" že objavljeni v poročilu v 14. i0 15. številki »Glasnika« tn jih daje v razpravo članom Mestne!,9 sveta.
O poročilu so razpravljali č*3' ni Mestnega svetg: Tone Martin' šek, dr. Štefan Šoba, ing. Iv3 Klemenčič, Franc Sitar. K r ut1® Drobež, Lajze Matelič, Marja6 Jenko in dr. Marjan Dermasti6,
Mestni svet je sprejel nato P°" ročilo s predlogi, ki Jih je da Svet za gradbene in komunal11 zadeve. Ker pa se je v razprav pokazalo, da komunalna tnšpek' cija, kot jo je predlagal Svet a gradbene in komunalne zadev« pravzaprav ni potrebno, ker n>° rajo te naloge v smi-slu Oi 1°" o javnem redu in miru izvrf' vati organi LM, je Mestni sv6^ sprejel priporočilo Svetu za n0^ tranje zadeve in splošno uPl3_ vo, da o tem problemu razprav' Ija in na prihodnji seji Mesta ga sveta porSča, kakšno stali« je zavzel do tega vprašanja. ;
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
VABILO
na 8. redno sejo ObLO
Na podlagi 38. člena statuta Občine Ljubljana—Vič z dne 18. avgusta 1955., 21, člena splošnega zakona o ureditvi občin tn okrajev (Ur. list FLRJ, številka 26-269/55), 7. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 26-130/55).
sklicujem 8. redno sejo
Občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Vič, ki bo v petek,
dne 4. maja 1956 ob 16. url v sejni dvorani Tržaška' cesta 3-1 v Ljubljani s predlaganim dnevnim redom;
1.	Razprava in sklepanje o sklepih zborov volivcev, sklicanih v marcu 1956.
2.	Razprava in sklepanje o ustanovitvi svetov potrošnikov.
3.	Razprava in sklepanje o odloku o cepljenju otrok zoper oslovski kašelj.
4.	Razprava ln sklepanje o likvidaciji finančno samostojnega zavoda »Komunalno gospo-arstvo Brezovica«.
5.	Imenovanje nekaterih komisij odnosno odborov.
6.	Določitev upravnega organa nekaterim zemljiščem SLP in postavitev koristnikov pravice uporabe.
7.	Personalne zadeve.
8.	Razprava in sklepanje o potrditvi pravil »Lekarne Vič«.
9.	Razprava in sklepanje o sklicu zborov volivcev.
Vsak ljudski odbornik lahko pismeno predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebtino odsotnost prijavate tajništvu OBLO Ljubljana-Vič, telefon 22-455.
Predsednik OBLO Dr. Stefan Soba, 1. r.
ODLOKI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
OBČINA
LJUBLJANA-ŠENTVID
Na podlagi 24. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid, 14, tč. pod LXXVIII-f-l priloge I-A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ štev. 34-371-55) In v zvezi z 48. členom Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. 1. FLRJ št. 6-63-54) izdaja Občinski ljudski odbor po sklepu seje dne 26. marca 1956 na predlog Sveta za gospodarstva
Odlok
o poslovnem času gostinskih podjetij In gostišč na območju občine Ljubljana - Šentvid
1. člen
Občinski ljudski odbor Ljubljana Šentvid predpisuje s tem odlokom poslovni 6as gostinskim podjetjem tn gostiščem (v nadaljnjem besedilu gostinski obrati) na področju Občine Ljubljana Šentvid za poslovanje s strankami,
V tem predpisanem času smejo biti gostinski obrati odprti za strank*
Spremembe ali prestavitev e tem odlokom predpisanega' poslovnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem odloku.
9. člen
Odsek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid sme v izjemnih primerih — zaradi Inventure, adaptacije, smrtnega primera In podobnih razlogov, če Je to nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat zapre med predpisanim obratovalnim časom. Odločbo e začasni za tvoritvi obra-
ta se izda na podlagi prošnJ prizadetega gostinskega obrti13' Odsek za splošne zadeve ' proračun Občinskega ljudske«^ odbora Ljubljana Šentvid s1116^ izjemnih primerih dovoliti i st inskim obratom podalj^a/jL poslovnega časa proti pla*1 takse.	1
3.	člen
Ob posebnih množičnih Plir^ ditvah, proslavah, festivalih ^ podobno, določi poslovni čas gostinske obrate odsek za » spodarstvo občinskega ljudsk6 odbora, če pa zajema priredi' področje dveh ali več občin Tajništvo za gospodar® ^ Okrajnega ljudskega odbor® , predlog prireditelja ali Gos ske zbornice Ljubljana. «eji Predlog mora biti predi® ^ pristojnemu organu najmanj dni pred nastopom primera.
4. člen
Poslovni čas mora biti
vid6^
objavljen v obratu.	. )#->
Če je obrat zaprt žara ^ jemnega dovoljenja, izdanol? podlagi 2. člena tega	cit>
morajo biti v obratu na V)t tCfT>< mestu objavljeni podatki o koliko časa bo obrat za'I!tVl’vllka je Izdal dovoljeje ter ”t In datum dovoljenja.
5. člen .iti t* Gostinski obrati emcJo
stranke odprti ob delavnikih in nedeljah ter dela prostih dnevih:
a)	gostilne do 24. ure
b)	bile Vižmarje vsak dan od 14. do 23. ure, oh nedeljah in drugih prostih dnevih pa sme biti odprt tudi v dopoldanskem času
c)	gost Sta, ki se ukvarjajo Poleg gostinskih storitev tudi z oddajanjem sob potnikom in turistom (Dom v Podutiku, Cir-inan Medno), smejo biti odprti neprenehoma podnevi in ponoči, vendar je dopustno opravljati gostinske usluge prek0 predpisanega poslovnega časa samo v določenih poslovnih prostorih in samo tem gostom.
Delovni kolektivi lahko določijo, da se za določeno obdobje na primer pozimi, ob določenih dnevih in podobno zapirajo obrati prej, vendar ne pred 22. uro. Sklep delovnega kolektiva o Predčasni zatvoritvi obrata mora Poprej potrditi odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
Gostilne in bifeji ne smejo tačeti poslovanja pred 5. uro rjutraj, morajo pa začeti poslovati najmanj do 7. ure Zjutraj.
Menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega t.pa Poslujejo le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, dajejo zajtrk, pa še v času °d 5. do 8. ure zjutraj.
Gostinski obrati smejo biti od-Prti na dan 30. aprila, 1. maja, $1. julija, 28. in 29. novembra, ®1 decembra in na dan občinskega oZ- krajevnega praznika do 5. ure naslednjega dne.
Za podaljšanje delovnega časa v teh dneh se ne pobira nobena ialtsa.
6.	člen
V gostinskih obratih se 10 minut pred časom, ka je določen zapiranje, ne smejo več izdajati pijače In - hrana.
7.	člen
Dovoljene igre (n. pr. balinanj6. kegljanje ih podobno) se s'«iejo igrati na prostem do 22. dte. V zaprtih prostorih, kjer ne moti nočnega miru, se *n°re igranje zaključiti najpo-Zn6ie pol ure pred zaključkom naslovnega časa. ki ga predpisi6 ta odlok.
8. člen
.®v*t za gospodarstvo Občin-°8a ljudskega odbora lahko |S°ll na predlog delovnega ko-”*tiva po poprejšnjem zasliša-Gostinske zborn;ce okraja ^bbljaog posameznim goettl-r**n in bifejem, da izmenoma ^ dan v tednu ne posluje za-jTJI čiščenja prostorov in od-'*6,k zaposlenega osebje. Primeru, da na območju 6nk‘ne ve* gostinskih obratov l0(krat tedensko ne posluje, do-ihe' razpored obratov po posa-6^'nih dnevih v tednu Gostin-t^ Gornica okraja Ljubljana da dva sosedna obrata ne I*«« biti zaprta isti dan v
tl?K°dnosti po 1. odstavku tega »ti * ve,jajo samo za tiste go-»h, ke obrate, kjer glede na It* ® *n značaj poslovanja ter hio,-1” Zaposlenega osebja ni i Urediti dela tako, de bi ^Pairt 0 oscbJe lahko imelo "daJoči tedenski prosti dan.
kOoal. 9. člen
n*o podjetje, gostišče “b^tntk zasebnega gostišča
se zaradi prekrška kaznuje:
1.	do 2.000 din če nima v obratu vidno objavljenega obratovalnega časa,
2.	do 3.000 din če ima obrat odprt tudi po času, ki je dolo--če kot najdaljši poslovni čas.
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek po 2. točki prednjega odstavka tudi odgovorni uslužbenec gostinskega podjetja ali gostišča, ki je pr stal na samovoljno prekoračenje poslovnega časa oz. bi pristal, da se gostinski obrat zapre pred določenim čašom.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
S tem dnem prenehajo veljati na območju občine Ljubljana Šentvid določila
a)	Odloka MLO Ljubljana dne 28. maja 1954 Ur. 1. LRS štev. 35-525-54
b)	Odloka OLO Ljubljana okolica dne 18. decembra 1954 Ur. 1. LRS št. 1-16-55 glede obratovalnega časa gostinskih podjetij in gostišč.
Predsednik:
Lojze štular, 1. r.
Na podlag: čl. 70 Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269-55) in na predlog komisije za vskladl-tev pravnih predpisov je Občinski ljudski odbor Ljubljana Šentvid na 6. redni seji dne 26. marca 1956 sprejel
Odlok
o izenačenju predpisov prejšnjih MLO Ljubljana, OLO Ljubljana okolica ter občinskih LO Šentvid, Vodice in Črnuče za območje obč. LO Ljubljana - Šentvid.
1.
Na območju Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid ostanejo v veljavi naslednji odloki prejšnjih MLO Ljubljana, OLO Ljubljana okolica ter obč. LO Šentv.d, Vodice in Črnuče:
1.	Odlok MLO o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list LRS št. 14-108-53),
2.	Odlok OLO Ljubljana okolica o nadzorstvu nad obnovo sadovnjakov (Ur. 1. LRS št. 43-493-53),
3.	Odlok MLO o oprostitvah in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve (Ur. 1. LRS št. 12-186-54),
4.	Odlok MLO o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. 1. LRS štev. 15-299-55),
5.	Odlok MLO o zapiranju in odpiranju gostinskih obratov (razen določb, ki se nanašajo na poslovanje gostinskih obratov (Ur. 1. LRS št. 35-525-54),
6.	Odlok MLO o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost (Ur. 1. LRS št. 11-160-54) dopolnilna (31-465-54),
7.	Odlok MLO o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladov (Ur. 1. LRS št. 31-464-54),
8.	Odlok MLO o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb (Ur. 1. LRS št. 37-547-54),
9.	Odlok MLO o kategorizaciji stanovanj (Ur. 1. LRS številka 15-242-54),
10.	Odlok MLO o posesti psov (Ur. 1. LRS št. 9-131-54),
11.	Odlok MLO o prodaji sta-
novanjskih hiš iz sklada SLP (Ur. 1. LRS št. 51-795-54),
12.	Odlok MLO o zaščitnem pasu vodovoda (Ur. 1. LRS št. 3-91-55),
13.	Odlok MLO 0 pobiranju Občinskih ta/ks (Ur. 1. LRS št. 20-391-55).
14.	Odlok Občinskega ljudskega odbora Šentvid o zavarovanju obč nskih cest in potov (št. 373-53 dne 16. aprile 1953).
2.
Prekrške po zgoraj navedenih odlokih kaznuje sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid z denarno kaznijo do 3.000 din.
3.
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«.
Predsednik
obč. LO Ljubljana Šentvid
Lojze Štular, 1. r.
Na podlagi 1. in 2. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269-55), 1. in 7. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371-55), 4., 8., 10., 66., 71. in 80. člena Statuta obč ne dne 31 jan. 1956 ter na podlagi določil Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. 1. FLRJ št. 29-344-54), izdajam po sklepu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Šentvid na seji dne 26. marca 1956
, Odlok
o ustanovitvi uprave stanovanjske skupnosti Ljubljana - Šentvid.
1.
Ustanovi se uprava stanovanjske skupnosti Ljubljana Šentvid s sedežem v Setvidu.
2.
Uprava stanovanjske skupnosti vodi administracijo stanovanjske skupnosti po določilih Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš ter Uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
Njene naloge so predvsem določanje najemnin na podlagi stanovanjske tar.fe, odločanje o sklepanju in odpovedi stanovanjskih pogodb ter nadziranje hišnih svetov,
3.
Dohodki uprave stanovanjske skupnosti se ustvarjajo iz dela sklada za hišno upravo, ki ga določi-Svet stanovanjske skupnosti, in iz morebitnih dotacij občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid,
4.
Poslovanje uprave stanovanjske skupnosti vodi šef, ki" je odgovoren za poslovanje Svetu stanovanjske skupnosti Ljubljana - Šentvid. Sefa Imenuje občinski ljudski odbor Ljubljana - Šentvid.
5.
Stanovanjska uprava je dolžna predložiti Svetu stanovanjske skupnosti v potrditev letni predračun dohodkov in Izdatkov in zaključni račun.
6.
Svet stanovanjske skupnosti določa odstotek najemnine, ki ga prispeva posamezna hiša za kritje stroškov uprave stanovanjske skupnosti.
7.
Višino plače šefa in uslužbencev določi Svet stanovanjske vkup n osti v soglasju z občinskim ljudskim odborom Ljubljana Šentvid,
8.
Uprava stanovanjske skupnosti posluje po določilih Uredbe o upravljanju stanovanjsk.h hiš ter- Uredbe o razdeljevanju in odpovedi drugih in veljavnih predpisih.
9.
Pravila uprave stanovanjske skupnosti sprejme Svet stanovanjske skupnosti s pritrditvijo obč.nskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid.
10.
Nadzorstvo nad upravo stanovanjske skupnosti občinskega ljudskega odbora Ljubljana Šentvid izvršuje odsek za gradbene in komunalne zadeve občinskega odbora Ljubljana Šentvid.
11.
Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj til dni pred nastopom primera.
4.	člen
Poslovalni čas mora biti vkto* objavljen v obratu.
Če je obrat zaprt zaradi izjem* nega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. čl. tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, kolike časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in da-tuna dovoljenja.
5.	člen
Kjer je za posamezno vrste obratov določen različen zimski in letni poslovalni čas, velja zimski poslovalni čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni p* o4
1.	maja do 30. septembra.	,,
6.	člen	f'
Ta odlok velja od dneva objavo v »Glasniku«.
Predsednik
obč. LO Ljubljana - Šentvid: Lojze Štular, 1. r..
OBČINA LJUBLJANA-VIČ
Na podlagi 48. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63' 54) v zvezi z 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371 55), na podlag; 24., 47. in 53. člena statuta občine z dne 18 8-1955 in po predlogu sveta za gospodarstvo z dne 5 3 1956 je sprejel Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na redni seji dne 23 3 1956
Odlok
o poslovalnem času gostinskih podjetij na gostiščih na območju Občine Ljubljana-Vič
1.	člen
S tem od’ikom se predpisuje poslovalni čas gostinskim podjetjem in gostiščem (v nadalj-nem besedilu: gostinski obrati) na območju Občine Ljubjana-Vič za poslovanje s strankami.
V tem predpisanem času morajo biti gostinski obrati odprti za stranke.
Spremembe ali prestavitve s tem odlokom predpisanega po-slovalnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem odloku.
2.	člen
Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerih zaradi inventure, adaptacije In podobnih razlogov, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat zapre med poslovalnim časom.
Oddelek za splošne zadeve in proračun občinskega ljudskega odbora lahko v Izjemnih primerih zaradi inventure, adaptacije in podobnih razlogov, če je to nujno potrebno, dovoli, da se gostinski obrat zapre med poslo-vainim časom.
Oddelek za splošne zadeve In proračun občinskega ljudskega odbora lahko v Izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje poslo-valnega časa proti plačilu takse.
Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora odloča glede poslovalnega časa v vseh ostalih primerih, kolikor ta odlok izrecno ne določa drugače.
3.	člen
Ob posameznih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobno določi poslovalni čas za gostinske obrate oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora; če pa zajame prireditev območje dveh ali več občin, pa tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora na predlog prireditelja ali Gostinske zbornice okraja Ljubljana.
Gostinski obrati morajo biti z# stranke odprti ob delavnikih, o* nedeljah ter dela prostih dnevi* takole:
a)	hoteli in prenočišča nepree trgoma podnevi in ponoči;
b)	restavracije in gostilne d« 24. ure.
Delovni kolektivi restavracij tn gostiln lahko določijo, da se za določeno dobo. n. pr. pozimi ob določenih dnevih zapirajo obrati preje, vendar ne pred 22 uro. Sklep delovnega kolektiva se lahko izvaja, ko ga potrdi oddelek za gospodarstvo ljudskega odbora.
c)	bifeji ob delavnikih do 2L ure, ob nedeljah In drugih del* prostih dnevih do 14. ure.
č) kavarne pozimi do 1. ure po polnoči, poleti pa do 2. ure po polnoči; ob sobotah, nedeljah, ter ob dnevih pred prazniki pa do
2.	ure po polnoči, ne glede na zimski oziroma letni poslovalni čas.
Restavracije, gostilne, bifeji in kavarne ne smejo začeti poslovati pred 5. uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure.
d)	Slaščičarne gostinske narave ob delavnikih od 8. do 13. ure ter od 14. do 20 ure
Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri miai.
e)	mlečne restavracij' in zajtrkovalnice pozimi od 5. do 18. ure, poleti od 5. do 19. ure brez prekinitve.
f)	bari in drugi nočni lokali od 22. do 5. ure zjutraj.
Restavracije, gostilne in bifeji pri železniških in avtobusnih postajah morajo začeti poslovati pol ure pred prihodom oziroma odhodom prvega vlaka oziroma avtobusa in morajo poslovati še pol ure po prihodu oziroma odhodu zadnjega vlaka ali avtobusa in to ne glede na predpisani poslovalni čas po točki b) In c) tega člena, vendar poslujejo najmanj v času, predpisanem za te vrste obratov.
g)	Menze, delavske restavracije In ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, ki dajejo zajtrk pa še v času od 5. do 8. ure zjutraj.
Restavracije, gostilne in kavarne smejo biti odprte na dan 30. aprila, 1. maja. 21. julija, 28L in 29. novembra, 31. decembra la na dan občinskih praznikov d* 5. ure naslednjega dne.
7.	člen
V gostinskih obratih še pol ure pred začetkom, ki je določen ze zapiranje, ne sme več izdajati pijače in hrane.
Določile prejšnjega odstamto*
ne velja ta restavracije, gostilne In bifeje pr« železniških in. avtobusnih postajah. Restavracije, ki so združene s hoteli, mejo jemnih primerih goste, ki prispeli ob zaključku predpisanega pošlo*, alnega časa ali po njem, postreči s hrano m pijačo pol ure po prihodu teh gostov. Ob takih prime-ih pa restavracija ne sme streči drujim gostom
8.	člen
Dovoljene igre (n. or. balin nje k gijanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih nrnsto- h kjer ‘o ne mot nočnega miru, ta omej:-t ne velja, venda: se mora Igranje zaključit: poi ure pred koncem posiovalnega časa, ki ga predpisuje ta odlok za doiočenv vrsto gostinskega obrata.
9.	člen
Občinski Ijudsk odbor lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam im qllejem, da .zmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov ;n od-počitka zaposlenega osebja.
V primeru, da na območju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje določ. razpored obratov po ousameznh dnevh v tednu Gostinska zbor-n a Okraja Ljubljana laktu da dva sosedna obrata ne moreta bit: zaprta ist' dan » tednu
Ugodnost po 1 odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer g'ede na obseg tn značaj poslovanja ter število zaooslenega osebja n! mogoče urediti dela tako. da b' zaposleno osebje lahko redno meto pripadajoči tedensk’ prosti dan. m kjer taka prekinitev ne prizv-deva krajevnih turističnih potreb	'
10 člen
Gostinsko podjetje, gostišče ali imetnik zasebnega gostišča 6 e zaradi prekrška kaznuje i denarno kaznijo:
1.	do 2.000 din, če nima v obratu vidno objavljenega obratovalnega časa;
2 do 4.000 din. če nima obrat odprt tudi po času, k* je določen koi najdaljši poslovala! čas.
Z denarno kaznijo do 2 000 din se kaznuje za prekršek po 1. točki prednjega odstavka tudi
odgovorni uslužbenec gostinskega podjetja in gostišča, ki je pristal na samovoljno prekoračenje posiovalnega časa.
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
S tem dnem nehata veljati na območju Občine Ljubljana-Vič določili giede gostinskih obratov:
a)	odloka o Izenačenju odloka o odpiram in zapiranju obratov za vso Obč.no Ljubijanš-Vič, Tajn. št 1304-1-55. ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na 4 redni ej: dne 23 12-1955 ln
b)	odloka o sprememb! odloka o zenačenju odloka o odpiranju ln zapiranju obratov za vso Občino Ljubljana-Vič. Tajn. št. 1305-1-56, ki ga je sprejel Obči sk: ljudski odbor Ljubliana-Vlč na 5. redni sefi dne 26 1-1956.
Predsednik OBLO: dr Stef-i ^np-i I. r.
OBČINA BOROVNICA
Na pidlai 1. odstavka 16. čl ■n 10. točke 50 člena Zakona o občinskh ljud-kh odborih fik
1.	LRS št. 19-88-52) ter 49. čl. temel-re ga zakona pro ačunit, (Ur list FLRJ št. 13-147-54) iz-laja Oočmski ljudski odb Borovnica na svoji seji dne 23 lil. 1956
Odlok
o potrditvi zaKiju* nega računa Občinskega ljudskega odbora Borovnica in Občinskega ljudskega odbora Podpeč Preserje za leto 1955.
Člen 1.
Potrdi se zapljučn- rač. Občinskega ljudskega odbora Borovnica ter Občinskega ljudskega odbora Podpeč-Preserje za leto 1955
Člen 2-
Doseženl dohod, to izvršeni Izdatki znašajo:
1.) Zaključni reč Občinskega ljudskega odbora Borovntoa z dohodki	8 f,84 :<25.—
z lzda’k!	7.753.463,—
2) Zaključni nač Občinskega hudskega odbora Podpeč-P ser«#
r dhh~*k-	«965 rop
7. 1zda'k*.	6 106 832. -
3.	Zaključni rač. novega Ob-
činskega ljudskega odboia Borovnica
z dohodhi	1.391.397.—
ii Izdatka	1.391.397.—
Člen 2-
Ta odlok velja od dneva, ko Je bil sprejet na seji občinskega ljudskega odbora.
Borovnica, dne 30. III. 1956. Predsednik OBLO Čerin Janez
Odlok
o začasnem L .usiranju prora-žun«klh izdatkov Občinske*,t 1. udskega odbora Bn-rovnica za IL tromesečje 1956
1.	člen
Dokler n- bo snrejel Občlnsik ljudski odbor Borovnica družbeni plan In promčun za leto 1956 se bodo p’ani-ali Izdatki za mesec aorti. maj. lun-j v viši--ni Izdatkov po dvU«etjnah pro ■ačuna odobrenega za leto 1955
2.	člen
IzdatJr občinskega ljudskega odbora Bo-ovaica se bodo začasno finansirali iz posojila.
3.	člen
Dohodki 1n izctotk‘ po tem od-'oku v II tromHV.iu 1956 s0 se-it3-orn del proračuna za celo le-‘o 1958.
Ta odlok ccplia od 69 miro-j 196R Vo ga 'e soreiel na s** oi1
soji Obč-ntk1 11’ldek1 odbor Ro-rovntoa iion-nMin na se od dne 1. aprila 1953 dalje
Predeo^mtc ORT.O:
Čerin Janez
OBČINA LJUBUANA-CENTEK
Na podlagi čl. 8.. 10. m. 24 Statutu občinskega ljudskega odbora občine Ljubljana Center dne 16. marca 1656 v skladu z Uredbo o rhapevku za varstvo otrok v Tednu otroka (Ur. 1. FLRJ 42-519-54) izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana Center po sklepu 7. seje, dne 5. aprila 1956
ODREDBO
o -"stanovltvl Sklada za varstvo otrok na območju občine Ljubljana - Center
1. čl.
Za območje Ljubljana Center se ustanovi Sklad za varstvo
otrok, ki je samostojen družbeni sklad in je pravna oseba s sesedenem v Ljubljani.
2.	čl.
Sklad za varstvo otrok upravlja upravni odbor, ki ga imenuje. občinski ljudski odbor občine Ljubljana Center.
3.	čl.
V sklad za varstvo otrok se stekajo naslednja sredstva:
a)	Prispevki, ki jih pobirajo organizacije, oz. zavodi, ki prodajajo vozovnice, gledališke, kinematografske ln druge vstopnice ln poštne vrednotnice.
b)	Dotacije ljudskega odbora.
c)	Prostovoljni prispevki
č) Volila.
4.	čl.
Sredstva sklada se uporabljajo zlasti:
a)	Za pomoč pri ustanavljanju ustanov in širjenju še ne razvitih obilic otroške zaščite (razmeščanje otrok v druž ne, šole ln centre za delo s starši, me-dicinsko-pedagoške posvetovalnice, centri za usposabljanje invalidnih otrok, šolske delavnice, otroške 'čitalnice itd.).
b)	Za razvijanje raznih novih oblik izvenšolskega dela z mladino (letovanja, dnevna letovanja1. taborjenja itd.).
c)	Za razvoj zavodov in akcij za zboljšanje otroške prehrane (šolske mlečne kuhinje, vitaminski preparati Itd.).
d' Za pomoč pri nadaljnjem razvoju zavodov za predšolske otroke.
e) Za propagando otroške literature ln otroških igrač (stalne razstave, katalogi Itd.) in za nagrajevanje del s področja otroške literature, modelov otroških igrač, razpisov natečajev za posamezne vrste otroške literature, literature za starše in tako dalje).
O Za pomoč pri usposabljanju kadrov za razne službe v otroški zaščiti (organizatorji prostovoljne patronažne službe, voditelji centra za delo s starši, vzgojitelj! v predšolskih zavodih. vzgojitelji na letovanjih in tako dalje).
g) Za organizacijo znanstvene-
ga raziskovanja in obdelave posameznih problemov oz. metod otroške zaščlle.
5.	čl.
Sredstva se nalagajo na P0-seben račun pri Komunali banki 60-KB-5 v Ljubljani, ki izvršuje proračun občinske!* ljudskega odbora občine Ljubljana Center,
6.	čl.
Pravila sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa jih Občinski ljudski odbor občine Ljubljani Center.
7.	čl.
Ta odredba začne veljati 1 dnem objave v Uradnem g!aj*' lu Okrajnega LO Ljubija®31 uporablja pa se od 1. septemb18 1955,
ObLO Ljubljana - Center predsednik:
Lojze Ocepek, 1. r.
OBČINA MENGEŠ
Na podlagi 25. člena Stato'8 ObLO Mengeš, se na predi” Sveta za prosveto in kultur ObLO Mengeš na seji dne ™ januarja 1956 izda sledeči:
Odlok
O RAZGLASITVI GLASBEN6 ŠOLE MENGEŠ ZA PRO»'V CUNSKO USTANOVO
1.	člen
Glasbena šola Mengeš, ki i' bila kot finančno samostojni t8 vod z odločbo OLO Ljubljana dne 20. jan. 1956 št. 07-2-892-H dodeljena v pristojnost Ob* Mengeš, se razglasi kot prof . čunskl zavod z veljavnostjo 1. januarja 1956.
2.	člen
Nadzorstvo in orgamzac‘, Glasbene šole Mengeš se pov ^ Svetu za prosveto in kult1* ObLO Mengeš z upoštevan) tozadevnih predpisov.
3.	člen	(
Ta odlok velja od objav®
Glasniku OLO Ljubljana.
Predsednik ObL-®’ Ivan Vldali. s.