List izhaja vsak potek
in velja s poštnino vrni in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. f>0 s., za' četrt leta 80 sold.— Kdór sani po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. • pol. druitva »Gorica" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Anton« Laknar-ju, na Starem trgu (Piazza del Duomo) h. št. 361. Vse pošiljatve naj se franku jej o. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s ; za kolek vsakrat 3<J g.
O direktnih vol it val*.
II. Posnetek postave (dalje).
Volilni možje in poslanci se zvolijo z nadpolovično večina glasov pri eni in če je voliti več poalahcev, pri nadaljevani ožji volitvi, odloči pri na dve polovici razdeljenih glasih-srečkanje.
Poslanci za državni zbor se zvolijo za šest let.
Da v drž. zboru sklepi obveljajo, treba je nazočnosti 100 poslancev in nadpo-lovične večine glasov nazočih poslancev,; gosposka zbornica pa veljavno sklepa, če je le 40 udov nazočih. Da sklep obvelja je treba pa nadpolovične večine glasov.
Ako bi šlo pa za prenienibo postave o direktnih volitvah za drž. zbor in pa temeljnih drž. postav o splošnih pravicah državljanov kraljevin in dežel v drž. zboru zastopanih, o ustanovljen ju državne sodnije, o sodnjiski oblasti in o izpeljan.ju vladarne in izvrševalne oblasti, je treba, da sklep obvelja : v gosposki zbornici nazočnosti naj manje 40 udov in 2 tretjin glasov, v državnem zboru pa nazočnosti vsaj polovice vseh poslancev in 2 tretjin glasov.
Iz te določbe se vidi, da je bila skrb vstvariteljev te postave, njeno sprembo jako težko, ako ne nemogočo storiti.
Minister notranjih zadev naroči dež. namestnikom da dan volitve drž. poslancev pismeno naznanijo. Splošne volitve za drž. zbor se imajo tako razpisati, da pride na vrsto najprej volitev poslancev kmetiških občin, potem mest, na to volitev kupčijskih in trgovskih zbornic in poslednjič volitev skupščine velikega posestva.
Volitev poslancev iste volilne skupščine se imajo vrstiti v celi deželi v enem in i-stem dnevu. Razglasiti se imajo pa volitve po deželnih časnikih, in pa po posebnih naznanilih, v vsaki občini.
Pred volitvijo pa se morajo storiti še posebne priprave. Vsi volilci, izvzemši vo-iilce kupčijskih in obrtuijskih zbornic, se imajo po abcednem redu v posebne imenike vpisati. V volilni skupščini kmetiških občin je treba še poseben imenik volilnih mož spisati, in sicer po volilnih okrajih.
Pravica in dolžnost, imenike volilcev velikega posestva sestaviti, pripada dež. namestnikom; imenike volilcev mest, volilcev za volitev volilnih mož v kmetiških občinah ima sestaviti v vsaki občini obč. predstojnik (župan); imenike volilnih mož za volitev poslancev za kmetiške občine ima pa sestaviti okrajni glavar tistega kraja, v kterem se ima vršiti volitev. Na Goriškem imajo ta posel vsi štirje okrajni glavarji, ker so sedeži vseh štirih ob enem tudi volišča.
Imenik volilcev velikega posestva ima dež. namestnik v deželnem časniku (na Primorskem v „Osservatore Triestino") razglasiti in obrok 14 dni, od dneva razgla-šenja, za pritožbe odločiti.
Imenik volilcev kmetiških občin za volitev volilnih mož in mest ima občinski predstojuih (župan) v občinskem uradu, in imenik volilnih mož okrajni glavar v svojem uradu na prosti pregled vsakega raz-položiti, kar se ima razglasiti z dostavkom, da je vsakemu na voljo dano podati zoper imenik svojo pritožbo v 8 dneh od dneva razglašenja.
Občinski predstojnik (župan) ima en imenik volilcev predložiti okrajnemu glavarstvu.
Pritožbe zoper imenik volilcev zamo-rejo volilci dotične volilne skupščine podati ali zarad tega, da je kdo med volilce vpisan, ki nima volilne pravice, ali pa da je kdo izpuščen, kteri pa ima volilno pravico.
Pritožbe zoper imenik volilcev velikega posestva se imajo vložiti pri dež. namestništvu; pritožbe zoper imenik volilcev mest in kmetiških občin za volitev volilnih mož pri občinskemu predstojniku (županu), zoper imenik volilnih mož pa pri [okrajnemu glavarju.
Pritožbe vložene pri občinskemu predstojniku ima ta v treh dneh predložiti o-krajnemu glavarju.
Deželni namestnik razsodi, ali so pritožbe zoper imeni'; velikega posestva o pravem času vložene ali ne ; okrajni glavar pa razsoja, ali so pritožbe zoper imenike drugih volilnih skupščin vložene o pravem času ali ue.
V slučajih volilnih imenikov mest in kmetiških občin se lahko podajo pritožbe v treh dneh dež. namestniku.
Razsodbe deželnega namestnika pa so vselej konečno veljavne ali neovržljive.
Vse pritožbe, ki dojdejo po pretečenem obroku, se imajo kot zakasnjene zavrniti.
Cesarski uradnik, ki je poklican raz-sojevati pritožbe zoper volilne imenike, ima pa 24 ur pred volitvijo potrebne popravke volilnih imenikov uradoma učiniti.
Vsak volilec dobi izkaznico, in sicer
0 siromakih, posebno o beračih.
(Konec I. oddelka.)
Naše stare mamke so si vso ;,balo“ same zaslužile, opredle in zašile, sedaj pa mora biti vse iz Londona in Pariza:
..Oblačila vso imajo Iz augležkega blaga,
Vs’mu domačinu slovo dajo
Kar je tujo, to velja u ! (Stari Kranjec)
Napuh pa nij dober kup. Dokler je človek mlad, si vže še vsega proti tegne, — a n stara leta kaj bo?
Potrata je pogostoma v živenji, pri nepotrebnih veselicah, zlasti v pijači. Naši mladeniči so se navadili hoditi Vv svet“: k železnicam, k vojakom i. t. d. Žalibog se mod svetom no navzamojo vselej narboljših navad, prime so jih pogosto kaj napačnega: igra, pijančevanje in druge razvade. Kar zaslužijo med tednom, v nedeljo zapijo in zakvartajo (no vsi,
a mnogo jih je tudi takih), kar poleti pridobé, po zimi ponepridnem razdrobé. Dokler je človek mlad to še gré, a na stara leta? Pomanjkanje, ubožtvo!
Pa tudi to : Iz takih mladeničev bodo pozneje nekateri gospodarji in
„Was ich als Ritter gepflegt und gethant Nicht will ich’s als Kaiser entbekreua; česar so se naučili mladi, tudi pozneje ne opu-ste radi: pijo in pijuckajo, dokler je' denarcev kaj; ,,čo pa denarcev nij, kaj nas pa to skrbi — krčmar še kredo ima — bratci le pijmo gvY ! Tako gre naprej, da krčmar pokreda „tram, steno in strop", rep za repom gré iz hleva, njiva za njivo se trga od polja: ,.malo grlo — vse požrlo.“ In zopet je ena družina beračev več v občini Žalostna resnica, ki se neredko ponavlja pred našimi očmi.
Sicer pa nij ravno trebe, da je človek pijanec, da oboža ; — potrata je silno relativna stvar : vsak, ki živi in se nosi čez svoj stan in vsak neskrben gospodar se lahko prišteva v vrsto neštedljivcev. Živeti mora človek tako, da
izhaja se svojimi zaslužki in dohodki, ter da še kaj odvrže, prihrani. Ali primeri se včasi, ne samo da človek za prihodnost nič ne prihrani, marveč da celo prihodnje pridelke vže vnaprej vživa: pije vino, ki je še le v cvetji, •— je žito, ko je stoprv v klasji, — vživa tele, ko je še le v kravi in svilo, ko je svilod še le v jajcu. Kupec, bogatin daje sicer ua upanje, — toda:
Dor Jude wird mieli nicht verschoueu,
Der schafft Anticipationen,
Die speiseu Jahr um Jahr voraus:
Die Schweine koinmen nicht zu Fette, Verpfiindet ist der Pfuhl im Bette,
Und anf denTisch kommt vorgegessen Brod.
(Gčthe.)
Tako gre žalibog! Zato pa vidimo toliko starih beračev, katerim bi ne bilo trebe prosjačiti, ko bi bili pametni, varični v mladih lotih. Neskrbljivost in neštedljivost pripeljete v spremstvu siromaštvo in ubožtvo.
%
Pravdo so tudi vže nmogega kmetiča pripravilo ob doraišče iu dvorišče, Našo ljudstvo
£	4	%	t
Velikega posestva od dež. namestnika, vsi drugi pa od okrajnih glavarjev. Na izkaznici mora biti razvidna: udovna številka volilnega imenika, ime, priimek in kraj volilca, kraj, dan in ura začetka volitve in ura, kedaj se glasovanje sklene.
Omeniti je še treba volitve volilnih mož v kmetiškib občinah.
Te volitve vodi okrajuo glavarstvo. To določi najprej število volilnih mož za vsako občino ua podlagi njenih prebivalcev, potem pa dau in uro volitve, kar naznani občinskemu predstojniku. Ta ima volilce k volitvi vabiti in jim kraj, dan in uro volitve naznaniti. Volitev vodi volilua komisija, sestavljena ob komisarja, poslanega od okrajnega glavarstva in od občinskega županstva.
Volitev volilnih mož se vrši v napovedanem kraji ob določeni uri, ne gledè na število prišlih volileev. Glasi se oddajajo ustmeno, to je vsak imenuje toliko imen in priimkov, kolikor je voliti volilnih mož. Za obveljavo volitve je treba nadpo-lovične večine glasov.
Volilne spise prevzame volilni komisar in jih odda okrajnemu glavarju, kteri volitev pregleda in potrdi ali pa ovrže, in koj novo volitev razpiše.
Vse volilne može enega volilnega o-kraja vpiše okrajni glavar v imenik, in izroči vsakemu volilnemu možu izkaznico, s ktero se ima opravičiti pri volitvi državnega poslanca. Za to je treba, da volilni možje izkaznice skrbno hrauijo iu jo k volitvi državnega poslanca seboj (vzamejo. Ako bi pa kdo izkaznico zgubil, naj se na dan volitve državnega poslanca obrne na volilnega komisarja, da mu drugo izroči.
I>opisi.
Iz Gorice, 18. junija. — tinski profesor), onorevole gospod J. Baudouin de Courtenay pravi v 23. št. »S.* od 5. junija v odgovoru ua moj dopis „Iz Gorice* v 12. št. »GL* od 21. marca mej drugim to-le: * vsaka tako rečena poštena * kritika predstavlja misli kritika, predstavlja misli
je žalibog tako malo pametno *), da za vsaki nič teče k gospodu dohtarju; ono ima sicer pri-slovico: »boljša je kratka sprava kot dolga pravda*, toda kedo so tega modrega ravnila drži? Če moj pes sosedovega v „taco“ vgrizne, vže Čujem grozbo in žuganje; Mu vže pokažem, kaj se pravi spoštovanje imeti do moje živa-licetf! Ako govedo čez mejnik travo povoha, pa je vzroka, dovolje za mnogoletno pravdo. Ljudje se pravdajo za nič in zopet za nič. Sloveča pravda od oslove sence se med nami sto in stokrat ponavlja. Človek bi se smejal, ko bi nasledki ne bili tako krvavo žalostni.
Levstik nam pripoveduje, da v neki vasi (tož-banja vas—jo imenuje prav pomembno) so merili vaščani svoje bogastvo ne po številu goved, po množini polja ali kapitalov, ne ! ampak po številu —praved : kedor je narveč tožeb imel, se je za
*) Število advokatov je dobro merilo — omike : kolikor več advokatov toliko veča nevednost, — ne da bi bili advokati tega krivi nego nevednost je kriva advokatov, — ker ti o nevednosti in neomiki žive. Po mojem skromnem menenjije pravdam vzrok nerazumnost in nenravnost t. j. pomanjkanje prave omike. —
- “ • *
kritikovauega spisu tel ja popolnoma objektivno; kedor spreminja zmisel kritikovanih izrekov, ravna perfidilo, brezvestuo itd. Med tem čast. moj nasprotnik je iz celega mojega sestavka izbral najhuje ipzke (greli) •stavite, brez ^réze z drugiup^ki so je več ali vnanje pójasiyevali in opravičevali, ter pio te odtrgane stavka jo malo pre-:|rugfčil. Tako na primež* —- „Popoh$-»»a objektivna zmisel* navedenih stavkov je ta-le: kedor preminja zmisel kritikovanih izrekov, ravna perfidine brezvestno; atqui č. moj nasprotnik spreminja zmisel kr. izr.; ergo č. iuoj nasprotnik kritikuje perf., brezvestuo. Pravilen logičen sklep v obliki Dani. Na to odgovarjam sledeče:
/. Ako pogledate, g. prof., definicijo kritike v „Algein. Realeucyklopaedie*, 3. Aufl. Regensburg 1870. VIII. 711. v 2. predalu, bote videli, da oineneni moj dopis nij ni poštena, ni nepoštena, ni vestna, ni brezvestna, ni fide]is, ni perfida kritika, da z eno besedo nij kritika. Česar nij,'to ne more biti ni dobro, ni nedobro, ni sveto, ni nesveto, zato, ker nič nij. Moj dopis edino le novella Vaše besede uepreineuene v o-bliki in v pomenu. Ako ste drugače mislili, kakor, ste pisali, kaj to meni mar? Kar ste pignli, in ne kar ste mislili, sem v »Gl.*-u povedal; ako ne znate Vaših ini-slij izraževati, zakaj pa pišete? bolje, da molčite.
2. Pravite; a. »Moj nasprotnik je iz celega mojega sestavka izbral najhuje rezke {greli) stavke.* Ali se temu čudite? Mislite li da se bomo zarad malenkostij pulili in s tem na velikosti pozabili? da se bomo za vsako neprevidno besedo oglaševali, o najhujib stavkih pa molčali? Taki nazori diše po temnih, črnih sredovečiiih časih, ko je nastal pregovor: »Kleine Diebe hiingt man auf, grosse liisst man laufen.* V ll>. stol^tiji, v stoletiji napredka, svobode in omike, se ne sme še ziniti o tem. — b. »brez zveze z drugimi kisa je ree ali manje pojasnjevali * Kako so Vaši »drugi* stavki najhuje rezke stavke pojasnjevali? tako, da so jim dajali drug pomen, različen od tistega, ki ga dajejo rezki st. sami na sebi? ali tako, da so rnečili in manjšali pomen
narbogatejšega štel. Pri nas imamo skoro enake cele tožbanje okraje. — Naš »Peter Pee-bles* **) ima okolo »dohtarjev toliko opraviti, da pozna vse poti, zvijače in §§ skoro tako dobro kot gospod dohtar sam. A to modrost navadno drago drago plača. G. dohtar ne delajo iz gole ljubezni do Boga, nego tudi nekoliko iz ljubezni do najbližnjega t. j. do — samega sebe. „Iz pravd si kuje rumenjake* — in to kako lahno! Za vsak podpis imena (ker njegovo ime je imenitno in se ne smé ponepridoma podpisovati) pade — zlatnjak. Vsak tedaj, ki ima z advokati posla, jim sme po vsej pravici dajati naslov; »predragi* gospod! kajti predragi so res! Zato so pa tudi polni zlata in srebra — ljudstvo pa kaže gola in suha rebra. »Kedor ima preveč denara, naj začne pravdo*, uči pregovor, — ljudstvo to zvesto spolnuje, zato je vže mnogokdo prišel po samih §§, §§ — na beraško palico.
**) Hočem reti: »Na« pravdalec*. Peter Pecbles je hud pravdalec v Scotto vem romauu „ Hedgauntlet“.
rezkih st.? Ako je prvo res, potem trdite in zanikujete to isto reč v tem istem sestavku, potem je vse Vaše pisanje tako verjetno, kakor neverjetno. Ako drugo velja, bi se moralo to /z »drugih* stavkov samih spoznati, ali ker se Vam je zdelo potrebno posebej omenjati, v kak namen so »drugi* stavki mej najhujimi, ste s tem .Sami spričali, da »drugi* stavki nijso izpolnili naložene jim dolžnosti — c. » in opraviva vali.* Ne vem, kaj bočeto opravičevati: dejanja, ki popisujete, ali to, da ste dejanja popisali. Ni eno, ni drugo nij potrebno, ker po Vaših lastnih besedah »vse to so jako navadne iu neobhodne reči; noben nij odgovoren za to, da ravna tako, kakor ravna, ker noben ne more ravnati drugače, nego namreč tako, kakor ravna*. Duhovni nijso mogli drugače ravnati, kakor so ravnali, in Vi nijsfce mogli drugače pisati, kakor ste pisali; kar ne morete predrugačiti, za to nij treba opravičevanja
č?. Na Vaše očitanje : ter celò te odtrgane stavke je en malo predrugačil. Tako, na primer, to, kar jaz sem govoril le o nekterih duhovnih, on mi zapoveda govoriti o vseli brez izjeme itd.*, mi to očitanje Vam odgovarjam: G. prof.! preberite nauk o rodivniku oddela v A. Janežičevi »Slov, slovnici* 4. natisa na str. 170. § 316. b. ; primerite še opombo na str. 17 i. § 317. d. in povejto mi, ali je ta nauk potreben »vestnemu kritiku*? Poglejte tudi kaj pravi slovnica, iz ktere ste se Vi učili, o rabi in pomenu oziravnih stavkov, ter ali veljajo slovniška pravila samo za profesorja jezikoslovja, ali pa tudi za »ve-stuega kritika*?
Kar se tiče »pravljice*, izpovedali ste sami: 1. »da ste se v nji izrazili nekoli-kokrat nepravična in prenapeto, ter da Vam je to jako žal*; 2. »da z druge strani nij st e znali vseh okoliščin in da ste bili slabo podučeni v tej zadevi;* 3. »da ste se čutili nekaj razžaljene (misleči, da se Vam je želja »brez vsakega važnega uzvoka* odbila), ter da ste vsled tega en mala jezno pisali.* Vse to se Vam je pripetilo v »pravljici* ! Čudna pravljica !
Prvotni vzrok vseli takih siromakov je pa pomanjkanje nravnosti razumnosti in prave o-raike.
Nesreča vseh dosedaj omenjenih revežov je več ali manj samozakrivljena; konečno naj pa še omenim, da mnogokdo ščinoma brozi svojega zadolženja pride v revščino : pripravijo ga v to lobno nesreče pri kupcii, pri kmetii, (dementarne nezgode ali pa tudi krivično . zatiranje brezvestnih sleparjev in oderuhov. Tudi je včasi kriva bolezen, da mora človek, ki bi si rad s poštenim delom svoj kruhek služil, — pri ljudeh milosti iskati. Kedor nij po stariših ničesa podedoval, niti zdravih udov ne, kaj pa hoče začeti, če ne o ljudski milosti živeti? Taka se gaja ubogim slepcem, hroinakom ali drugim na telesi ali na duhu pokvečenim trpinom. Te je v tak stan pahnila nemila osoda. Njihova nesreča mora biti vsakemu človeškemu srcu — sveta.
Moj dopis v 12. 1. i®l:u je imel namen dokazati : 1. da Vaša želja je bila o-stala neizpolnena ne brez nzroha, 2. da Vi ste marsikaj krivo poročali v tej zadevi. Oboje ste zdaj sami priznali in s tem sva s »popolnoma objektivno zmislijo" mojega dopisa pri kraji. Kar dalje ..pišete v 24.
1.	»S.“, spada vse pod tisto rubriko, kte-rej ste Vi dali ime: »kdor preminja etc." ut supra. Kaj se zdi Vam, g. prof., ki znate lase cepiti, iz ene bilke cele travnike stvarjati, ki poznate celò namen, iz kte-rega pišem, ali je kak razloček mej »pošiljati/ »obiskovati" in »seznaniti se", posebno kadar ima vsak teh glagolov drug osebek? mej »nemočen" in »nezmotljiv"? mej doslednimi sklepi iz 1., 2. in 3., iz 4, in 5. teh besed ? To ste Vi mej drugim premenili. »Ali tako zares ravnajo vestni kritiki ? “
To Vam v glavo iti neče, kako more ta ista oseba biti »učen gospod" in »tuj in neznan človek." Da ste »učen gospod", ne bom dokazoval. »Tuji" ste iz tistega uzroka, iz kterega imenuje »Soča" Nemce, v Gorici naseljene ali bivajoče, tujce, goste. Prašanje ostane samoto, kako ste »ličen gospod" in* »neznan človek" ob enem. Najbolj jasno bo, če Vam povem v izgle-du. Kadar pride k nam nov cunjar cule brat, ki nij bil še nikoli, pravijo otroci : »Nov cunjar je prišel, poglejmo, kaj ima." Tudi gospodinje, mlade in stare, imajo priložnost gledati ga, in vidijo, da je nov cunjar, mlad c., močan c , prijazen c., vesel c., da ima rog, palco in »Žakelj," vendar nobena no reče: »Ta človek mi je znan", ampak vsaka: »To je neznan človek, še nikoli g:i uijseoi videla; kod je ? lepo je oblečen, in kako zgovoren ! “ Tako je pri nas, drugod je morebiti drugače, in če je drugače, sodijo o »časti" drugače in o vsem, kar iz nje izvira.
Da nijste razumeli onega odstavka mojega dopisa, kteri ste ponatisnili v 24. 1. »S.", nij čuda; vsaj sem rekel že v 12. 1. »GL", da taka pravila so ^neznana in netahtevuna v čumnati znanstveno izobraženega moža." Nehote potrjujete, da sem resuieo govoril.
Vi mo stavite z goriškim dopisnikom »Triester-Zeitunge" v eno vrsto. Ako spadava v eno vrsto, ksi morava biti v čem podobna. O dopisniku T.-Z.-e ste samo to povedali, da je »našel v gor iški deželi ruskega vohuna." Tora j mu ne morem biti v drugem podoben, nego v tem, da sem kaj našel. In kaj sem našel? Morebiti, »da ste le skrit rusk vojašk nabiralec?" Ako mi to dokažete iz omenega dopisa, brzo sem pripravljen reči: ruskega profesorja kritika je poštena, se drži resnice, nij perfidila, ni brezvestna.
Po, mojem popolnoma subjektivnem ™ji Vaše opazke ne dajejo časti naši deželi in ji ne pomagajo k časti, ampak jo delajo smešno in zaničljivo pred svetom. »Ne veste, ali resnična gostoljubnost tirja nadute javne zahvale"; to pa bi morali vedeti, da hvaležnost tirja, naj se ne grdijo resnični gostoljubi. Z druge strani priznavam da Vam ne manjka močnih izgovorov, o. pr. : slabo treba pisati ne, ker je slabo, ampak, da se spozna, zavrže in z dobrim namesti, .ali: kar se godi in kar biva, smo
tudi pistfti. ToraJ vsakdo lahkò'pfèe: ogenj gori, voda je mokra, norec nori itd.
Ogled.
Avstrija. Nas'edki borsnega poloma žugajo finančni kredit Avstrije popolnoma u-ničiti, in to po vladnem postopanji. Že ko je ministerstvo bankine postavo spremenilo, da zamere banka izdati na milijone papirnatega denarja, ne pokritega z gotovino v srebru in zlatu, je avstrijski papirnati denar pri zunanjih bankah veliko svoje veljave zgubil. Nekaj časa je bilo še upanje, da se bodo vsled borsnega bankerota gnjile borsne razmere Sčistile, ali kar je „1 luna jska mrnjiška bankau šla po poti drugih bank, je to upanje po vodi splavalo. Z ono banko se je pogreznila cela versta man jih bank, ki so bile ž njo v zvezi. Ministerstvo bi bilo moralo jih prepustiti lastni pravični osodi, pa tega ne zamore, ker so ustava ki veči del krivi do sedaj še neprecenljive škode borsnega poloma.
Finančni strokovnjaki so pod p mlsed -ništvom finančnega ministra Dopretis-a, in v nazornosti dr. Banhansa, ministra za kupčijo, sklenili in se v načelu zedinili, da se mora neobhodno kuj napraviti denarni zalog, ki ima na pomoč priti failiranim bankam; zaleg pa moni preskrbeti — narodna banka s tem, tla v ta namen izdane mo-njice eskomptuje. Narodna banka, ali prav za prav, država mora po tem nakupiti kupe onih akcij, koje so izdale fallirane banke, ki pa nimajo nobene veljave. Ta korak. pravi „Yat.“ neizogibljivo pelje do državnega hankerota.
V volilnem gibanji so listava ki neutrudljivi. Veliki shod so imeli 14. in 15. t. m. ustavuki v Iglav-n na Moravskem. Pri tem shodu so je razpor med mladimi in starimi nekoliko zacelil. Znani široko-ustnož Fux je razlagal, da mladi in stari si niso v načelu nasproti (kar nismo nikdar dvomili), da so si le navskriž gledé postopanja do zaželjenega — gospodstva čez druge narode v Avstriji. — Tudi veliki posestniki južnega Tirola se snidejo 26. t. m. k posvetovanju za prih. dir. volitve v Tridenti!. Žene jih želja v državni zbor, da bi svoje razmere do severnega Tirola poravnali, to jo, da bi se od njega odtrgali. — Židi v Galiciji imajo svoj lastni centralni volilni odbor, pa sami na sebi brez upljiva, skušajo se bližati zdaj vladni Ziemialkowski-qyi stranki, zdaj velikemu, narodnemu odboru. Čudno je le to, da Dunajski vladni listi podpirajo bolj židovski, kot vladni Ziomialkowski-ev odbor.
Minister Stremayr mora debele požirati od ustavaških listov. Prisiljen je bil in to popolnoma postavno, odstaviti glasovitega učitelja Bobies-a, od šolskega nadzorništva, ki se je protipostavno upiral iu agitoval proti ministerstvu, da učitelji nimajo nadzorovati mladino pri Cerkvenik vajah. Kar je minister Str. usejal, to žanje. Davno že bi bil moral agitovanju Bobies-a in Dit-fces-a kouee storiti, pa je molčal.
Zdaj pa mu je nekaterih učiteljev nepokornimi in upornost, podkurjena po usta-vaških liberalnih listih, že čez glavo prirasla. »Yolksf reumi" vidi sicer v tem odločnem postopanji ministra Str. veselo zna-
menje, da misli ministerstvo- ni kat. strani ukreniti; ali prazne nade. Dokle* Imamo sedanjo deeembemo ustavo in dokler gospoduje liberalni nemška stranka, kat. cerkev nima nikakor pričakovati bolje prihodnosti pri uzreji šolske mladine.
Vnanje države, v nemškem dr in v nem ib oni so se posvetovali o drž. proračuna za 1. 1874. Poslanec Lòwe je stavil nasvet, naj se nemško poslaništvo pri papežu odpravi in dotičui znesek iz drž. proračuna izbriše; in glejte čudes! — Bis mark se oglasi proti Ldwe-u in povdarja potrebo takega poslaništva. Morda se je stara leska spreubernila? — Nikakor. Bismarku je na tem ležeče, da ima pri papežu zvitega in prekanjega zastopnika, ki bi zamogel pri volitvi novega papeža v Bismarkovem smislu uplivati. Zastonj si glavo beliš, dragi Bismarke, ako bi se ti tndi posrečilo liberalnega moža na rimski sedež posaditi, ua stolu sv. Petra bo cerkveno pravo zastopal, naj bi bil pred še tako liberaleu.
Nekaj pa kuha prekanjeni Bismark, to spričujajo vsi, ki imajo ž njim kaj o-praviti. Ali proti Turčiji, ali proti papežu, ali proti Avstriji, — to znajo le njegovi skrivni in tajni zaupniki iu zavezniki, ki v zadnjem času iz Berolina v Rim, in iz Rima v Berolin potujejo. — Cesar Vil-jelm ne pride k Dunajski razstavi, ker ga je smrt dveh udov svoje rodovine močno pota rala (??), mesto sebe pošlje svojo so-prugo cesarico Augusto, ki je avstrijski cesarski hiši v sorodu. Brez pomena (pa ne dobrega) tndi ,to ni. :	.
Starokatoličani, ljubljenci Bismarkovi, kojih se je posluževal, da bi kat. cerkev na nemškem od rimskega sedeža odtrgal, so bili dosedaj razkropljena čeda brez pastirja — brez glavarja. Zdaj pa so si z volili v Kolouji 5. t. m. prof. bogoslovja, dr. Reiukens-a, tudi odpadnika, za svojega škofa. Kdo ga bo posvetil? — Kat. škofov ne more iu ne bo noben tega storil. Njih edina tolažba je bil nadškof Loos, razkol-niški glavar majhne čredice razkropljenih in krivoverskih Jauzenistov v Hollandiji.
Koj pošljejo starokatoličani brzojavno vest v Utreht, da je Reinkens za njihovega škofa izvoljen, kojega bi imel posvetiti, telegram pi najde razk. nadškofa Loos-a — na parah.
Italijansko. Postave proti redovnim glavnini hišam so predložene gosposki zbornici. Ni dvomiti, da jih sprejme nespremenjene, kakor jih je spodnja zbornica sestavila.— Kat. čut. se pa pri ital. ljudstvu vedno širi in krepi vkljub preganjanju kat. cerkve, ali bolje ravno zarad tega. Lep zgled kat. srčnosti so dali italijanski odvetniki. Ostudni in brezbožui list »La Capitale" je namreč v zadnjem času preklinjal celo Kristusa samega iu vse, kar je kristjanu svetega. Kardinal-vikar v Rimu se pritoži pri drž. pravniku, pa brez vspeha. Odgovor drž. pravnika je vzbudil občno nevoljo ne le pri pravih katoličanih, temuč tudi pri onih, ki se niso še kršau-stvu iznevirili. Nad 560 ital. advokatov je vložilo pri sv. Očetu protest nad toliko hudobijo. Da, da! cerkev, ko trpi, je zma-gonosna.— Dne 5. t. m. je umrl odvetnik in večkratni minister Ratazzi, zvita pa brezvestna buča. Kralju sicer je bil vselej
zvesta zaslomba, ali v politiki je bil uzor hinavščine in prekanjenosti.
Francosko. Mac-Mahon in njegovo mi-nisterstvo, sosebuo ministerstva predsednik vqjf Broglia, stopata komunistom, Gambettarvi skrajni rep. stranki, krepko in brez strahu na noge. Prefektom je dalo mini-sterstvo ostro povelje, da dobro pazijo ua Tadikalne časopise, iii ko je poslanec Lepore v nar. skupščini o tem vlado interpellovai, je vlada v kratkem odgovorila: da! — Še hujša je zadela kommiuiiste,ko je nar. skupščina te dni na zahtevo vojnega ministra in Pariškega vojnega poveljnika z veliko večino glasov pritrdila, da se poslanec in nekdanji ud Pariške komune Kanc, ki ima na vesti več zločinstev iz o-nega časa, sopet v preiskavo in zapor postavi, čeravno se je bila pod Thiers-om preiskava proti Rauc-u, neki na više povelje, ustavila.
iVa Španskem gre rep. vladi prav tesno. Belardovi (vladni) vojaci so se bili sprli ter se niso hotli bojevati proti Karlistom ; proglasili so federalno republiko, in vlada brez moči in oblasti, je bila prisiljena ž njimi potegniti in sprejeti fed. republiko. Ministerstvo Figueras — Castellar, ki je 9. junija prevzelo ta posel, je koj še tisti dan vsled tega odstopilo. Nova vlada nima ne denarjev ne moči v armadi, ki se vedno proti poveljnikom punta. Med tem pa Karlisti vedno močneje pritiskajo na rep. armado, kar vlada tudi več ne taji.
Razne vesti.
— Cepljenje kozic /e/a 1872. Na Goriškem je ostalo od 1871. leta 908 necepljenih otrok; leta 1872 znaša pa število otrok za cepljenje kozic sposobnih 6475, tedaj bi se morale kozice staviti v preteklem letu 7383 otrokom. Od teh otrok jih je pa umrlo 144, iz dežele jih je šlo 62. Kozice so se cepile 1. 1872 od 12 zdravnikov v 210 različnih krajih 6252 otrokom, tedaj jih je konec leta 1872 ostalo necepljenih 925. Deželni zalog je izplačal omenjenim zdravnikom za cepljenje kozic v preteklem letu 2140 g. 7 kr. Ravno omenjeni zdravniki so v preteklem letu tudi takim, ki so bili že enkrat cepljeni, v drugo kozice stavili. Število teh znaša 6091.
V. c. (j. Andrej Kocman, častni korar, župnik in dekan v Komnu, je dobil vit. križec Franc - Jožefovega reda.
— G. Fr. Vodopivec, c. kr. okrajni šolski nadzornik obiskuje te dni šole na Kanalskem in v Brdih.
■*	^	’ i	.	-j'
— V Sežani imajo od 16. t. m. telegraf. postajo z omejeno dnevno službo.
— Napredek. Na tržaški mestni gimnaziji je učenec 8. šole stepel učenika s pomočjo par drugih, zato ker ga je bil menda ojstro posvaril. Kaj ne, da je prav pošten program naših razsvellenih naprednjakov : vse za omiko, svobodo itd. ? !
— Recani dobijo po dolgem čakanji dve železnici ob enem. 17. jun. t. 1. bo konča: j a od sv. Petra na Reko ; a avgusta pa iz Karlovca čez Ogulin na Beko. Obe progi ste prevažni za Beko, a koristile bodete tudi Krajncem in Istranom, Trstu pa odtegnile marš kakšen zas iizck.
Društvenikom
polit, društva »Gorica* smo poslali zadnji, nekaterim tudi predzadnji list »Gl.* na ogled. Kedór ga nij prejel, naj se oglasi na dotični pošti.
Opravnistvo.
Poslano.
Ravnateljstvo brat. za vedno čescenje sv. R. Telesa v Gorici je razstavilo tudi letos nekoliko cerkvenih oprav v hiši grof. Coronini-ovke za Rabatiščem ter jih je razdelilo naslednjim cerkvam. Dobila je: v go-riški dekaniji: 1. Cerkev v Št. Mavru: 1 mašni plašč, 1 obhajilno štolo in 6 puri-fikarijev. 2. Gor. Tribusa: 1. mašni plašč, 1 mašno srajco in 1 poramnico. 3. Kron-benj: 1 pluvia!.— V kanalski dekaniji: 4. Cerkev na Banjsicah : 1 mašni plašč, 1 štolo. 5. Cerkev v Lomu: 1 pluvia!.— V lomin-ski dekaniji: 6. Voice: 1 mašni plašč. 7. Idrija pri Baci: 1 mašni plašč. 8. Obtoke: 1 mašni plašč.— V cerkljanski dekaniji: 9. Bukovo: 1 velum. 10. Ravne: 1 mrtvaški prt.— V bovški dekaniji *v 11. Log : 1 mašni plašč in 1 štolo. 12, Čez-Soča: 1 mašni plašč. 13. Soca: 1 mašni plašč in 4 palme (umetne cvetlice). — V kobaridski dekaniji : 14. Trnovo: 1 mašni plašč, 1 plašček za cibor., 2 korpor. 15. Bor jan a : 1 mašni plašč. 16. Cerkev v Lozéh : 1 mašni plašč iu 4 palme. V crniški dekaniji: 17.Lokavec: 1 mašni plašč, 4 palme in 6 korpor. 18. Oleica : 1 štolo in 1 aitar, prt z antipend. 19. Ajdovščina: 1 mašni plašč.— V komenski dekaniji: 20. Šmarje: 1 mašni plašč.— V devinski dekaniji: 21. Opacjeselo: 1 mašni plašč. 22. Dobrdob : 1 mašni plašč, 1 mašno srajco, 1 poramnico in 1 prepas. 23. Kostanjevica : 1 obhajilno burso~s plaš-čekom za cibor. 24. Temnica: 1 štolo in 1 antipendij. — V’ trziski (monfalhonski) dekaniji : 26. Kašeljan (Cassegliano) : 1 m. srajco, 1 prepas in 1 poramnico.— V gradititi dekaniji : 26. Zdrav sina : 1 m. plašč, 1 poramnico, 1 prepas in 1 koretelj. 27. Fratta: 1 pluvial. — V ločniški dekaniji: 28. Medana: 1 m. plašč in 1 štolo. 29. Fojana: 1. m. plašč. 30. Kozbana: 1 ban-derce za pred izspostavljenim presv. R. T. — V karminski dekan ji: 31. Rutarji (Ru-tars) : 1 m. plašč in 1 štolo. 32. Marijan: 1 m. srajco, 1 prepas, 1 poramnico, 4 korpor. in 4 pale.— V Fiumičelski dekanji : 33. Fiumičel : 1 m. plašč. 34. Ruda : 1 m. srajco, 1 poramnico ln prepas.
Ravnateljstvo latovščine pristavlja še to-le v pojasnilo in prijazni opomin:
Prečestita oskrbništva omenjenih cerkva — da se stroškom, kolikor mogoče, v okom pride — naj same o priložnosti pošiljajo po reči njih cerkvam podeljene.
2.	Prošnjam tistih čč. gg., ki so se za letos prepozno oglasili, prizadevala si bo bratovščina v prihodnjem letu zadostiti.
3.	Tisti pa, ki želijo za prihodnje leto od bratovščine kaj dobiti in se niso še o-glasili, morajo svoje prošnje pismeno in določno t. j. — morajo naznaniti natanko, česar nar bolj potrebujejo in kaj bi radi imeli — do konca oktobra, ali vsaj do konca decembra t. 1. vodstvu oddati; na
prošnje, ki bratovščini prepozno dojdejo, ne hode za Usto leto moč se ozirati.
V Gorici, v predpražnik presv.
Rešnjega Telesa 1873.
Vodstvo bratovščine.
• ■ , * ' . • »
» ■ - _ ^______________
Iz Kamenj 16. junija. — Sl. uredništvo! Na Vaš poziv v 24. listu »Glasa* priobčimo svoja imena in hišne številke, da nas vsak pozna iu da ljubeznjivi »Soči* povod vzememo, Vas pred svetom obrekovati, kakor da bi bili v »poslanem* iz Kamenj, 24. maja v 22. listu »Glasa* krive podpise rabili.
Jožef Grželj 1/r., h. št. 55, ^občinski starašina; Anton Slokar 1/r., h. št. 31, ob-čiuski starašina; — Franjo Rebek 1/r., h. št. 1, st arama farne cerkve; *) — vsi stanujoči v Kamnjah.
Spoštovani gosp. uredniki
Prosim, objavite naslednjo zahvalo v prihodnjem »Glas“-u.
Mil. gospod grof in grofinja Coronini sta blagovolila darovati tukajšni farni cerkvi en pluvijal bele barve, in sicer ravno v predpražnik presv. R. Telesa, za kar se Jima presrčno zahvaljujem v svojem iu far-manov imeni.
V Prvačini 17, junija 1873.
Anton Merkel. 1/r
župnik.
*) Tedaj je starasina in čeravno cerkveni (kar nismo pred vedeli, pa nič ne spremeni resnico) minore tudi »v imenu več Občinarjev* govoriti. - Odgovor na druse perfidnosti v »blulovsketn* listu, ki zadet ajo uredništvo „Glasa“, prinesemo prihodnjič. — Ur.
Oznanilo.
Hranilnica»
združena s zastavljavnico »Monte di pietà“
v Gorici.
prejema vsak dan, razim nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poidite kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5%. Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6°/0. Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. no presega, plačuje se obresti 6%, od večih zneskov pa 8%.
Pri Seitz-u
je prišel na svetlo:
KLJUČ
za poštevanje, razštevanje i metrično mero.
Sestavil
Andrej Žnidarčič
c. k. okrajni šolski nadzornik i vikar na
Baujšicah s. D. pri Kanali.
Cena 2 kr.J
Leopold GreKšio,
lekar in porodničar, sc je preselil na Koren j v Rajhovo hišo II, nadstropje. ^_
— Tiskar: SFATA v Gorici.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER reete LUŽOVEC