t/ List 24 Tečaj XXXIX gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo^po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 goid.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. oO kr. Ljubljani v sredo 15. junija 1881. 0 b s e g : Zrak čistilna cevka Kaj res ptici ne pobirajo gosenic s sadnega drevja? Zaduhlemu ovsu se odvzame ne- prijetni duh Češnje vi jedrčar slovice in reki iz Istre Obcni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljublj dopisi NoviČar Spomin na kartuzijanskega novinca. Konec svetá (Konec.) Mnogovrstne novice. Pri-Naši Gospodarske stvari y ako ne Zrak cistilna cevka. polnen s kakim telesom, ne more v istem času na j ti v tem prostoru nobeno drugo telo prostora za se izpodrine od prvega ali potřebuje. toliko, kolikor on prostora zauzima Priporoča vinorejeem in krcmarjem prof. Fr. Po vše. Neutrudljiva učena preiskovanja slav. franeoskega kaj, ko če ni več vina za zaliv sodov, in kaj storiti, se je vino nastavilo na pipo? Tu ni mogoče druzega svetovati, nego to ) da naj prof. Pasteur-ja razgrnila so vinorejeem temoto in kletarji le mal e posode nastavljajo, kajti v teh vino pokazala, da skoro vseh vinskih bolezni so krive male kmalu pot ece. nevidljive glivice, katerih troši se po zraku naha- morda še taki, ki Kaj napačno je tedaj, če krčmarji m imajo le malo gostov, nastavijo velik Ko ti troši dospé v vino, katero "jim daje za njih sod vina; morda tedni ali celó meseci pretekó, predno razvoj in množenje potrebnih snovi, neverjetno hitro se je sod ízpraznen Mnogo časa ima tù zrak, napolnen vino polno kana, m množé in razkrojujejo eno ali drugo snov v vinu, s tem z najrazličnišimi vkužljivimi glivicami, oblast v sodu pa se vino pokvari in v nekaterih slučajih popolno nad vinom! Ni tedaj čuda, da je pod zlo pride, na priliko : pri z a v r e 1 i c i, katero pro- da tudi cika. Da se pa popolno ognemo kana tudi v malih po- sodah, katerega se nabere gotovo proti koncu nekoliko, uzročuje glivica, po prof. Pasteur-ju „mycoderma tar- tari imenovana. Prav tako po glivicah prouzročeno je tudi cikanje zato svetujemo, naj nastavi na veho zrak čistilno vina, to je, da se vino skisa, crnih vin v južnih pokrajinah pokvari. bolezen, ki silno mnogo cevko, kakoršno nam le-ta podoba kaže. Ta cevka je navadno iz ko Tudi vinski kan, kije skoro v vsaki kleti po- sitarja narejena, tudi iz ste znan, naredé glivice. Res je kan najmanj nevarna bo- kla se napravlja, a ta se lahko lezen vina, a tako nedolžen vendar ni, kakor se navadno vbije. sodi. Ta glivica razkrojuje alkohol (cvet) v vinu in ga Vsa ta priprava je valjasta spremeni v ogljenČevo kislino in posebno v vodo 7 tako i posoda y katere spod nj i dulec da poslednjic vino v raznih slučajih tudi polovico svoje se vtrjuje v pnmerno zavrtano moči uivvi —— tO je, aixxuuuíct--lu^uui. v oicu b^ga puoiauc » vuv um »vuu. j vino vodeno, pusto brez moči in pogostoma se zate- je kositarjasta cev alkohola izgubi. Vsled tega postane veho na sodu. Znotraj te posode > ki se gadel krcmarjem očita, da so vino ,,krstili". Saj v za- prične koj na dnu, kjer je dulec četku — pravijo ljudje — ko je krčmar vino nastavil, pritrjen in sega blizo do vrba te je bilo prav dobro in močno , sedaj pa je tako revno ! posode. Na zunanji strani pa je ozka steklena cevČica, ki nam ln takoj se marsikak nedolžen krčmar obdolžuje, da je hotel imeti vedno neusahljiv studenec iz soda. Res da da iQ vino slabo, vodeno je krčmar kriv, nepoštenosti , ampak smemo obdolžiti v takem slučaji. ) y kaže, koliko je še alkohola v va-a ne zaradi ljasti posodi. Ta cevčica ima na zaradi malomarnosti ga zgornjem koncu širji nastavek ki se s pavolo napolni. y zraku se vedno nahaja polno takih glivičnih cevčico, ki Je Skoz to na vrhu sè siti- trosov, ki se morejo uže pri jako nizki stopinji top- častim pokrovcem zadelana, line (3-5°) razvijati. Kakor hitro je tedaj v sodu kaj ima namreč, zrak vhod, v pavoli 1 ♦ • i ^ m prostora, in to vsled odtakanja, priklati se pri vehi zrak se očisti, kajti ona zadrzuje v v 9 sod, kjer prihaja v dotiko z vinom, in v malo dneh sebi vse glivične troše, in potem zapazi se na površji vina smetani podobna bela pre- preide v notranjo posodo, kjer se zopet opere v alko prega, in to je kan. Ce tedaj kan res ni nedolžen ker nitnejši del vina, prav on najíme- . vodo razkrojuje, kaj po in po tem v sod. alkoho 1, v takem treba storiti, da kan zabranimo? Vsekako je treba sode vedno polně imeti holu, ki ima moč vse glivice pomoriti; tako očišen pre ide v ono cev, ki je znotraj v posodi ter sega v dulec Cevka se nastaví na kajti sod, ko je še poln, in vlije se pri pokrovcu alkohola toliko noter, da je notranji pro- prav gotovo e to da y rue vguuu p u i u c irngit , ,Jr mi.uuw.« wv.*»v/ —* ~ ~ - - ?---------j i kakor hitro je kak prostor ria- itov do rudeše zaznamovane črte napolnen; potem se 190 pa steklena cevka, kakor in 8 pokrovcem zapre omenjeno, napolni s pavolo [{aj ,eS p^j ne poblrâjo gOSeiHC S Sfidfiega To vsak vé, da ne ruore vino na pipi teči, če je * 9 veha pretrdno zabita ter da je treba saj malo odbiti jo in s tem je uže dovolj odprta pot zraku, ki je potreben da vsled zraČnega pritiska more vino teči; z zrakom pa prihajajo do vina tudi nebrojne glivice. Odduška moramo dati posodi, kajti brez zraka ne bo vino teklo, a naša skrb mora biti, da zrak očistimo vseh trosov in glivic, ki se v njem nahajajo. To pa dosežemo po p a voli, skoz katero mora iti zrak; ona deluje kakor filter (čistilo) in zadržuje v sebi troše, potem dospe po tej stekleni cevki v notranji prostor, na-polnen z alkoholom, ki gotovo sleherne , še ostale od pavole ne zadržane glivice pomori Saj je znano, da je v malo dneh segnjila, v al- alkohol najboljše sredstvo za shranjevanje organskih teles, mesovja itd., katera bi na zraku hranjena, gotovo, posebno o poletni vročini koholu pa so morda uže stoletja nespremenjena ostala. Alkohol zabraňuje ter vničuje življenje teh glivičnih rastlin, in kakošno moč ima alkohol proti glivicam, nam kaže posebno to, da kana nikdar ne bomo našli na jako moćnih vinih , katera imajo nad 14°/0 alkohola v sebi, kakor na pr. pikolit, sploh slamnata vina. Kolikor moč-nejša so vina, toliko stanovitnejša, toliko manj podvr-žena vplivu glivic; nizka vina imajo navadno največ kana. a cevka, ki se izdeluje v Gorici po nazoru naše kmetijske šole, veljá 1 gold. Jako trpežna je in velike koristi. Zato jo toplo priporočam, posebno krčmarjem, ki bodo uže pri prvem sodu obilno povrnjene dobili stroške za ta aparat, ker do zadnje ^kapljice bo vino iz zadnji soda teklo brez naj manj šega kana. Ce so tudi bokali, pri n. vadnem iztakanju, kanasti, torej nesposobni za mizo y imel bo krčmar uže obilno povrnjene stroške za to napravo, katera, ker je trpežno izdelana mu bo leta in leta dobro služila. > Dolenjskim vinorejem naznanilo. Peronospora viticola se razširja! Uže lani v „Novicah" Perenospora viticola' trsji skih vinogradih uže c oznanjena škodljiva gl na se zopet letos po dolenj junija t. 1. prikazala. Po zad njem deževji se je ta škodljivka zeló razširila, tako, da letos pogostoma ni samo spodnja stran perja, kakor je 3 od .-------------*---wv*«,^ bilo to lani , ampak tudi zgornja in celó grozdj padeno Gosp Perenosp take tr^ne sorte Ogulin nam iz Novomesta piše da letos gotov zeló se je azširila, ker so celó y ki so bile lani zdrave videti, napaden in ta pokončevalka najti v vsakem koršno koli lego ima Dozdaj se je mislilo ogradu 9 ka- a se Perenosp pri nas dreija? Marljivi čitatelj ,,Novic" Pr. G ž iz Gorenjskega nam je poslal sledeči dopis: >> Uže vec let ni sadno drevje tako obilno cvetelo kakor letos, tedaj se imamo nadejati obilo sadja, kajti vřeme mu je bilo prav ugodno, zato, ker je večji del burja gospodarila, ne pa gorak jug, ki bi bil zaredil v cvetji uši. Zato je bilo letos tudi malo tičev vi- deti, kateri so druga leta iz cvetja tište škodljive sne-denke kljuvali. Meni se je toraj prav aboten zdel oni článek v „Novicah" : „Koliko je tičje gnjezdo vredno?" Več ko 50 let uže opazujem vese e krilatice v nji hovem pocetji, pa bec, šcinkovec, srakoper ali kak drug tič pobral kako se nikoli nisem videl, da bi bil vra- gosenico niti na želji 9 niti na repi, niti na sadnem drevju. Majhen je tič in malo možganov ima, a vendar ve, da je goseniea strupena. ril • * • lici nam s tem ve- liko dobroto skažejo, da v mokrih letih uši iz cvetja izpikajo. 72 let šteje uže moj upognjeni hrbet in je tedaj uže veliko skusil; tedaj „Experto crede Ruperto". Tako nam piše ča3titljivi starcek v nasprotji ne-številni množici sadjerejcev in vrtnarjev, katerim ve ljajo naše tičice zató za velike dobrotnice, ker nam drevje trebijo gosenic. Oni článek v „Novicah": „Koliko je ptičje gnjezdo vredno V" je objavil časnik „Obst-garten", ki pod nadzorstvom velecenjenega sadjerejca barona Babota izhaja. Ime njegovo nam je uže porok, da članek ni aboten. Pa pustimo to in vprašajmo y kako pa je nepozab- ljivi oče kranjske umne sadjereje gosp. Fr. Pire misli! o tičih nasproti gosenicam? šestem razdelku svojega „Kranjskega vrtnarja" piše pod štev. 8. sledeče: ,,Nobena reč pa gosenic bolj ne zmanjša in ne pokonča, kakor nekatere ptice, katere so uže od Boga v to namenjeue. Ti pridni varhi sadnih vrtov so : Velika in mala senica, menišček, plezavec, brklež, detaij, pogorelček, taščica, penica in več tacih tičkov, kateri od črvov živé in drevesa gosenic tre- bijo. Zato v tistih vrtih , kateri so blizo hoste, kjer je dosti takih tičev, gosenice nikoli drevju veliko ne š ko duj e j o. Tam pa y kamor taki tiči ne dojdejo, gose- HHfHHHHM ka- Le nice cele vrte končajo. Ni tedaj prav takih tičic, tere so naše velike dobrotnice, loviti in jih moriti, še privaditi jih moramo v vrte, da nam bodo bolj drevje gosenic očistile. Hvaliti moramo Boga, ker nam je take pridne živalice vstvaril, brez katerih bi se gosenice tako pomnožile, da bi mi le to malo sadja okusili, kar bi ga gosenicam ostalo." Gospodarske Zaduhlemu ovsu pokaže še le meseca avgusta in septembra in "tudi v odvzamemo neprijetni duh, ako ga pomešamo z ogljem. Ameriky še le koncem junija, a letošnja pnkazen uže Na 25 kilo ovsa računijo 1 kilo oglja. Pusti se ležati prve dni Ker junija omenj kaž da .Ie ona misel napačna našim 9. gliva utegne veliko škodo napraviti ogradom, mislim, da mi je dolžnost, vse vino- 14 dni in potem se oves na sito preseja gradarje na-njo opozoriti. Znamenj te so najprej Xaravoziianske stvari. bele in pozneje rujave lise (maroge) na spodnji strani trsnega perj hati in kmal pen od te v zvene. Ker padeno začne se vi- dobro znana y pa se ta bilo morebiti dobro ko ni pov3odi hoteli posa- Cesnjev jedrear. Naj našim sadjerejcem ravno zdaj, ko so Češnje na mezni vinorejci svoje izkušnje o tej zadevi v našem dnevnem redu, opišem tega škodljivca, ki se imenuje listu priobčevati; to nam je tudi gosp. Ogulin obljubil. tudičešnjev vbadar (Kirschkern-Riisselkafer, Rbyn- ehites cerasus T.) in katerega málokdo pozná. Stvar tudi gosp. Ogulin obljubil toliko važna, da zahteva skupno delovanje mm. , od katerih pripada 4 mm. na život in obglavje, 2 mm. pa Mali ta rilčkar dolg je vsega skupaj 191 ca rilcek njegov. Temeljna barva njegova je svitlo- čistega ostrže in sežge y ali pa če se češnje o pravém ruja va nad oprsjem ima tri bolj temno-rujave proge, času oberó in piškave koščice na povedani način izmed čez krila (šildke) potezata se pa še dva nekoliko širja zdravih odberejo ter sežgó. cikcakasta pasca enake barvě; poleg tega nahaja se Razen tega, da češnjeve košcice za setev spridi, ne na sprednjem delu na obéh stranéh života ob robu proti delà ta rilčkar nikakoršne druge škode. rilčku še po ena bolj temna potezica. Po vsem podo- Mimo gredé naj se omenim da on (mandeljc) uivau ov vy vuw KJ\j±J UWUJUC* ^VWV^ivm* JL * o^uu uuuv" u^l UJ\j ^i vuv uaj íu o^ \j mjjl KJ JUL L LUL y Via» Vu ^ LU ben je prav močno cvé tn e m u vba da r j u ali cve- prec po oplodbi pogine, ona (babica) pa potem tarju; le bolj svitle barve in pa za spoznanje veči je svoja jajčica vsa donesla, od cvetarja. ••• ' Ta mrčesek prezimuje za rapavo skorijo ceš- _ njevih drev es; ob Času cvetja se oplodi in nekoliko pozneje babica prične svoje delo, to je, v pričete češ- 9 ko je M. Rant, národni učitelj. Društvene stvari njeve sadežke skozi koščico vbada, kamor potem svoja prav majćkena jajčica vmazano-belkaste barve polaga. vsak sadek položile po eno samo jajčice; vseh skupaj znese pa od 50 do 80 jajčic. Vbod naredi vselej na zadnjem koncu sadeža malo nad pecljem. Občni zbor Matice slavenske SVOJ namen poslužuje se vselej in edino le divjih (necep-ljenih) češenj, ker požlahnenih češenj jedrei premalo škroba imajo ugodni, kar je pa pri koščicah divjih češenj ravno na-sprotno. Vbod v sadek se tako dobro in popolno zaraste, da 27. aprila 1881. v Ljubljani. (Konee.) * , niso za setev, a tudi ličinki ne za živež tajnikove službe s Zadnja točka zborovih obravnav je bila raz pis vem se na zrelem sadu, kakor tudi na košcici ? y letne plače. __odbornik gosp. P. Grasselli med drugi^n tako-^: Po §. 37. Matičinega^ opi^ivilnega^reda se, da si t Matici prihr^nijo stroški. ne" kot s prav razpiše ki a i ni ko va, dokler se najdejo odborniki 80 tanko šivanko piknena pičiea težko zapaziti more. Tako caka jajček v koščici tako dolgo, da sadež velevajo dobro doraste; med tem izieze iz njega (jajčka) bel- emiaki glavico , in prične ^HšalLmT^pri kasta in valjasta ličinka z razjedati jedree od zadnjega konca proti klici; nekatera rujavo &------, 9 tajnikovo službo tako, kakor opravilnega reda. Tako nekoliko let. zadnja leta razžre skoraj celo jedree, druga le dobre in sploh v javnosti glasovi t naj 3 49 pa celó polovice ne; le klice se nikdar in nikoli ne loti. zopet druga vanje po tem potu in naj bi se tajnik. se opustilo tajniko-nastavil stálen ; plačan Da je stalen tajnik potreben, o tem pač ni treba Godna ličinka spremení se potem v umazano-belo- veliko govoriti, kajti za njega nastavljenje govori pač rumenkasto bubo, iz katere, ko so češnje popolnoma najbolj današnji položaj^^uštva. Ali je plača s 600 gld. dozorele, potem v 14 do 20 dnevih gorih opisani rilč- primerna ali kar izieze. Ta prične prec iz koščice si svoj izhod vr- misli o tend bodo morebiti gospodje raznih 9 akMatica za zdaj ni možna boljše plaćati tajnika. tati, kar se prav lahko opazuje, ako so se koščice od Ko se bodo denarstvene razmere zboljšale, utegne se divjih češinj za seme nabrale in spravile. Ce je bilo plača tajniku povišati. prvi vrsti ima tajnik, kateri med njimi kaj piškavih, sliši se iz njih ob tem času se ima zdaj v službo vzeti, biti opravitelj Matične pi- bavil se bode za zdaj le bolj z mehani^sim de- neko škrbanje, katero kebrček s tem napravlja. da sè sarne 9 lom svojim tanjkim rilčkom lupino (koščico) od znotraj na ven pregledavati začne. Ko si je enkrat malo luknjico odvisen ugoden n&predek društva. Zato je treba katero pa more biti natanko, kajti od njega je prevrtal, pomoli skoz-njo najprej svoj rilček in sprednji se tajnik najde ob gotovem času v pisarni 9 9 a nogi do prvih členkov, ter se trudi, kar je ječe izieze, kar se mu navadno v eni uri da posreći iz svoje S prva zeló tenák in dolg, a v nekoliko minutah se mu đa obhodno potrebno. Nasvetoval bi tuđi, da bi se služba zelď kratkim obrokom natečaja razpisala. Gosp. Ivan H ribar misli, da bode plača s 600 gld. njegov životek popolno in pravilno sam po sebi vravná. dosti prema^hna. Ce mora tajnik knjige voditi, oprav- Ako pa piškave češnjeve sadeže na drevesu pustiš ljati vse korespondence, sploh izvrševati vsa opravila ^ 4 \J I 1/ 14 /A. A in tamkaj opazuješ, prepričaš se kmalu, da se sadek za Matico tedaj se ne bode našel noben literarno izo dalje časa obdržal na tistern kraji, kjer mrčesek svoj izhod škrbati začne, bražen člověk, kateri popolnem posuši med tem , ko je na drugi strani okolo ampak dobili bodemo 9 nekoliko časa. Ce in okolo še ves zdrav in svež. Piškave češnjeve koščice za seme ne veljajo, dasi- fíírvatski Matici, hočemo, da bode tajnik duša Matici, kakor je tajnik klico še popolno celo in zdravo, a manjka če hočemo, da bode tajnik sam ravno imajo jim škroba — glavne podlage za kalitev in rast. Od- beró se pa piškave koščice izmed dobrih in zdravih lahko prec, ko so bile nabrane, ceravno se jim piška-vost na videz še ne pozna; ko so se nabrale, osnažile iskreno deloval na to, da se društvo razeveta, potem je treba, da se letna plača od 600 gold, na 1000 gold, po- viša 9 zato stavim predlog, d a s ej çluzb a 1000 g^ld. razpiše s plačo Gosp. prof. Raič je nasprotnega mnenja ter pravi in po vrhu osušile, denejo naj se v skledo ali pa v da je mnogo izobraženih in za učiteljstvo škaf vode; zdrave in dobre, ko so se pomešale 9 na dno uch uuv , piškave plavajo pa ua viuu vuuo , I/o mui ou ,, » Cl ui uuuugomaiib uco uukcinuuiiouiiuiaiibiiuuio . a a og popolnoma zdrave videti. Ce se potem na vodi plava- bodo prav radi za vslužho^ tâjnikov7TV)glasili. In ako při- padej 0 na vrhu vode, če tudi so kandidatov, ki so brez službe. To se lahko razvidi iz Verordnungsblatt des Unterrichtsministeriums". Ti se joče košcice preiskujejo (to je prec potem, ko so češnje maknemo še/Tstih 50 gold., kateri souže $taktf stavljeni popolnem dozorele), najdeš v njih ali uže dorastle li- v proračun za knjižničarja, čegar posel bode tudi činke, malo pozneje bube; ako pa preiskuješ jih neko- tajnik opravljal, -taltrr Ibode đobifl 650 gold.; ako se liko dni pozneje , najdeš v njih uže razvitega rilčkar ja. navedenoga časa ležati, délai In, če jih pustiš do gori bode žužek v njih svojo škrbajočo muziko. Z a tir a se ta mrčes na dva načina: . mah ali in pozimi in zgodnji pomladi rapava koža, nesnaga na rijuhe pod drevo razpoložene raz deblo do Matice, ali,on je v srečnem položaji a se druga 9 njemu izroči tudi posel kîjrektur in se ^g^jQe tudi zdaj ne, a pozneje odloči prosto stanovanje viíisah potem ni dvoma, da bodemo dobili literarno izobraže-nega tajnika. Hrvatske Matice tajnik gosp. bibliotekar Kostrenčič ima samo 400 gold, plače odMfrvats ) da lužbo jegovo JLAAA XiUl^L* 192 v biblioteki večinomiv opravljajo drugi uradniki biblio- Ker nikdo v zboru pričujočih druatvenikov ni stavil teke. Ako tedaj damo našemu bodočemu tajniku 650 gld. v obravnavo nobenega posebnega nasveta, sklene pred in mu prepustimo zaslužek korekture Matičinih knjig, sednik dr. Bleiweis sejo s zahvalo društvenikom da ----r - - ------ ----—---- zf----- ------------------J 0> CJCUUlli. Ui . JJ1CIVV CI3 »CJVJ a í-auvaiu vil uoi v cumuui , ou fotemr dobtmo gotovo literarrfo izobraženega tajnika. v velikem številu došli v zbor in se njegovih obravnav Konečno bi izrazil od strani odbora naroČilo tudi kaj da je vse v velezasluženi profesor bodočemu tajniku iskreno udeležili. mnnogokrat poroča, kakor je to storil 1874., da Matičarji odbor so bili z veliko većino glasov izvoljeni gospodje: Karol Klun,j_dr. Poklukar w «r m W 9 m 1 ft ■ n 1 7 Ivan Tora- sic vsaj zvedó, kaj in koliko knjig imade Matica v svoji 7 prof. Wiesthaler, dr. Strbenec, dr. Tonkli knjižnici. dr. J eg lič in Karol Šavnik. 7 oročevalec gosp. G r a s s e 11 i J^a— Glasovi o ta ajniku^ pPtiVí j ■ kateri so se izjavili ťuT, slišali so se uže tudi v MatiČinem odboru. Tudi tam se je řeklo, da je plača premajhna. lígovarjalo se je tudi v odboru, da bode težko naj ti taj^ega tajnika , kateri bi tudi z večo plačo za zmerom posvětil svoje moči Matici. Gospod Narodno bla^ó. Prislovice in reki iz Istre. Nabral po KastavŠćini učitelj V. Kinkela. Hribar je te misli 7 da se z 1000 g^ld. letne plače dobil tajnik, kateri bi ne Mstrezal samo določbam opra-vilnega reda, nego storil za Matico še dosti več. Jaz pa mislim , da z 1000 ghjd. tudi ne more izhajati lire- Jedna potreba kup Čuda 7 drug proda pâs vuka UJ rarno izobražen mož, kateri bi se popolnem na Matico navezal, posebno Če ve, da se ta plača ne bode^rpogla li • V j • • v 1 ^1**1 /i* ^ i-^iMl^J* • da po sWanjihjpravilih in Ca gluh nečuje, to se nem pridom Petljar se srdi, a selo ni nezna. Jedan zec z grma Vsaka duša 7 drugi va r m in ce ve bode moral opra vljati tudi povem) 7 zdatno povišati opravilnem redu M-afrtm mnogo služeb, katere se njemu, kot znanstvenem možu ne bodo posebno prilegale. Tajnik, kateri se bode zdaj v službo vzel, ne bode v prvi vrsti znanstven tajnik ampak skrbeti bode najprvo moral, da se red v knjigah kateri se je zadnji čas vvel, tudi vprihodnje vzdrži. Če bi bil pa tajnik mož, kateri bi se le pečal z znanstvom, potem bi bilo treba, da se plača za vse druge posle še poseben delavec. Drugače pa dvomim, da bi hotel taj- raj želi. Kako kupim, tako prodam (kakor sem slisal 7 tako ; 7 Za dobro delo zločesta Kade bolje, tu do dalje, Ako nećeš ti, ote drugi tri Da ni v] • • skrinj 7 nebi bilo ni tata 35. opra- nik oskrbovati vse posle, katere mu nalaga vilnega reda. Ako se pa pravila in oprjivilni red pre naredé, potem je mogoče, da se^x Ornish*gospodov na- Lahko vozu brez petega kola. Za jedno veslo galija neprestaje. Sam bil več na site i na rešete (mnogo sem izkusil) Ki reče ča če, mora čuti ča neće. Nezabadaj prste mej tuja vrata, aš té te uščipnut Nerani ranjenoga svetovalcev kaj doseže. v^lužb>^tsjník&/ se oddtt zdaj na tri leta; ta doba se pa zna tudi skrajšati, in to proti odpovědi, tedaj je vsako leto možno odnošaj prenarediti. Naša Matica pa po mojem mnenji sedaj ni v financielnern položaji, tafôga tajnika plačati, kateri 1 • 1 w • 1 1 1/ I • \ # 1 • 1 Ca Ijud dej adej za čuda se bi ob tem živel, nego služba ostane mu vsaj do$6daj postransk dohodek. Mi potrebujemo narodnega izobraženega člověka, kateri bode vodil knjige in kdrespon- radi r Za malo se negleda, Od obilšćine svet negine. Ure teku niš ne reku. Čuda je od obećanja do danja. Harta (papir) se pusti pisat. Ni za prasca zvonac. Ki užar.cu zatare, njega Bog zatare recejo nego j resï pověda Kako ki mane sop dence in bode *zdržaval zavez z znanstvenimi pisatelji. piska, tako mu plešem) Zgied gosp. prof. Rai Ča, kateri je kazal naj+irvatsko > tako njemu hop (kakor mi Matico, katera ima tajnika, ki delà le za malo denarno žrtvo želei 7 7 izobraženo moč primere za našo Matico. Jaz bi iskreno literarno kakor nima da bi dobila tudi naša Matica tako moč katero nam naj Bog dá! 7 Zgodovinskf spominki. je tajnikJ^trvatske Matice, da za malo denarno žrtvo tako vspešno deluje za svoje društvo. Reklo se je tudi, naj bi se tajniku prihranila ki^ektura Matičinih knjig. No, , za katerega se málokdo puli.VPred- Spomin na kartuzijanskega novinca. Priobeil Davorin Trstenjak. napravi nov à z Ti n jTg Matičme k n j iž - B e v k Leta 1840. sem obiskal župnika v Živel pokoj Jakob nice pri sv. Jurji ob Pesnici, kake tri > z veseljem pozdravljam, in ne dvomim, da bode ure gori od Maribora, na cesti čez Plač v Gradec. Imel tu fa 0(*bor novemu tajniku naložil, da ga od leta je tam svoje posestvo *téi Û preje bil 9 / 1874. nadaljuje in da se priobčuje potem v „Letopisu". 8v. Kungoti. Bil je čislan, značaj Iz navedenih razlogov ne odstopim od predloga , kate rega sem stavil po naročilu Matičinega odbora. Kedar pnik pri gornji olio moz m svoj Bil da prenaredé pravila na slovel je daleč okrog modrosti so ga domá iz Kranjskeg da * zna foodô doZO i el predl y--— — ^ - - — — • ^ — ^ f - ^ - ^ Oiu Y uai^v> uaiug y uc* ulicu liaj juv> j/vu! korist Matici, in kedar se bode premenil delokrog taj- pripravljati. Zapomnil sem iz najnih pogovorov nika dje radi za svèt popraševali. velike, čvrste postave in jokusnejše postne jedi da je > kateri je sedaj obrisan v §. 35 opravilnega reda, bil 1761. rojen, in da je kot 181etni mlade 7 tadaj se bo moglo tudi misliti na večo plačo. Dotle pa novinca v samostan Kartuzij přišel za A ^^^ostanem pri predlogu / v Zajeklošt 7 Q//M 600 gold. naj se tajnik nastavi s plačo Kot novincu so mu dali delo v kuhinji, in tam se je naučil izvrst e postne jedi pripravljati 7 okusne klobáse r/ Pri glasovanji je bil predlog o razpisu tajnikove službe z letno plačo 600 gold, z veliko većino sprejet. * Znani raj ni izvrstni gospodar župnik gosp. Bevk pri sv. Križi je bil njegov nečak. in pleča iz rib, tako, da sem mislil, ko mi je z njimi postregel, da jém svinjino. Povedal mi je, da je, ko je cesar Jožef II. s patentom, danim 24. grudna 1782. leta mnogo samostanov, med temi tudi Zajcklošter, zatrl, v samostanu nastalo veliko jadikovanje in strašna nevolja. Samostan je imel veliko bibliotéko, mnogo roko- pisov, važnih diplom in kodeksov ; menihi so spisovali letopise od početka samostana 1. 1100. do najnovejše dobe. Samostan je imel umne umetnike, mehanike, sli-karje, podobarje itd. Menihi razljuteni zoper krivico, da morajo zapustiti mirno stanovališče, v katerem so čez 600 let prebivali, so v oštri zimi na kolah izvozili stare listine na neko njivo in tam vse sožgali rekši, naj za nami ne bo nobenega spomina. Koliko važnega gradiva za posvetno in cerkveno zgodovino se je takrat pokončalo! Izpisi, katere najdemo pri Erazmu Fro h li ehu in Hiero-nymu Pezu, ki sta svoje dni posnemala iz listin Zajc- klošterskih, naše trdenje podpirajo. Znano je, da je Zajckloster ustanovil štirski mark-graf Otakar; prvi predstojnik samostanu je bil Pere-mund, iz krvi angleških kraljev, pozneje izvoljen za Škofa. Kakor iz ene, od Frohlicha priobčene listine /'Dipl. sac. Styr. II. Seiz. 20.) vidimo, je „tertio Idus Aprilis" 1202. cerkev sv. Janeza bila posvećena od oglejskega patrijarha Gottfrieda, toraj ta patrijarh ni leta 1195. umri, kakor se sploh v zgodovinskih spisih bere. Leta 1388. so si Zajcklošter izvolili za sedež generali tega ostrega reda. Leta 1590. je vojvoda no- iranje-avstrijski Karol ta samostan izročil Gregorju, opatu runskemu (Rein), ki ga pa ni hotel vzeti , zato je bil leta 1591. ponujen jezuitom ; a leta 1592. je zopet přišel nazaj v roke Kartuzijancem, in je ostal njihova lastnina do konca leta 1782. Duhovniki so bili, kar jih )Q bilo starejih, v pokoj dejani, močneji so pa bili postavljeni na fare kot dušni pastirji. Naš novinec Jakob Bevk pa je stopil v Gradci v generalno semenišče, in postal posveten duhovnik. Kot novinec si je naš Bevk zapisal nekoliko do-godbic iz samostanske kronike in jaz sem si iz njegovih zapiskov v naglici sledeče zapisal. Leta 1201. pod priorom Johanezom I. bil je v celi okolici Zajckloštra velik potres, ki je porušil vi-tanjski grad in pokopal sedem ljudi, med njimi mini-sterijalca vojvode Leopolda Harada. Po smrti priora Nikolaj a (1208 1.) dve leti pozneje, je bila oštra zima, velika povodenj, pomor med ljudmi, in kuga med živino. ^Pod priorom Gottfriedom (1306 — 1314) so se na Štajarskem krivoverci „Waldenses" pokazali, patrijarh oglejski Ottobono je postavil priora Gottfrieda za inkvizitorja. (Prior Gottfried je bil leta 1314. izvoljen za predstojnika v kloštru Mauerbach na Avstrij-skem, in je postal ob enem dvornim kaplanom vojvpde Friderika Lepega) Po smrti priora Kolomana (1. 1335.) je vlada obdačila vinograde, zaradi tega so se vinogradniki okoli in okoli bili spuntali. Pod priorom Nikolajem II. (pozimi 1. 1348.) je eopet bil hud potres, iz bližnjih bregov in gorá so se valile močne pečine v dolino, potem je vladal 2 leti velik pomor. Pod priorom Bartoloměj om 1. 1447. je v okolico prišla temà požrešnih ko bi lie. Tega priora je bil obiskal slavni Joannes Capistranus. Pod priorom Heinrichom von Eggenfeld (1. 1474.) so sopet prišle kob ili ce, in so vse požrle; nastala je potem velika lakota, menihi so morali mnogo gladnih pogoščevati. Priora Andre j a II. so Turki ubili 1. 1529. Več nisem si zapisal iz Bevkovih papirjev, katere je po njegovi smrti 21. decembra 1842. leta kupil nek kramar in v nje sir in mast zavijal. Konec svetá. „Joj, gospod, al je res, kar sera slišala? Oni sa toliko šol študirali, bodo uže vedeli." — >Kaj pa je?" - ,.A1 je res, da bo svet poginilV" — „Se ve, pa še ne tako brž, mislim/' — »P&č, pač, saj sem brala in tudi od tovaršic uže slišala, da je nek učenjak tam na Angleškem, ka li, ki se na zvezde zastopi, zračunil, da bote 31. oktobra ravno o polnoči dve repati zvezdi pri* vlekli se nad zemljo in jo sežgali, zmleli ali zmečkali —» ne vem prav kaj, pa da bomo vsi poginili. Jaz bi rada še živela, uže vsaj zato, ker bi imela pred pustom biti „ofeet" moje hčere." — ,,A1 ste še kaj druzega slišali?4' — ,,Jaz ne, gospod, pa moja sosedinja, ki se tudi malo na zvezde zastopi, je videla , da zdaj tam gori ni več vse v redu, zvezde so tako nekako čudno zmedene ; potem je bilo pa lani toliko hudih potresov, posebno v Zagrebu doli, letos pa tudi noče biti pravo vreme, da mora člověk zrairaj misliti na marelo in kožuh, čeravno smo uže blizo kresa. Al to niao znamenja, da ima tišti učeni zvezdokukec prav, ki je konec sveta za letos zrajtal? Naj povedó oni to, saj so dosti študirani. Po-tlej pa še, če ni nobenega pomočka rešiti se, — kako-šen „luftbalon" ali kaj tacega.'1 — — Tak pogovor je bil te dni v Ljubljani na trgu med branjevkami in nekim gospodom, ki je med nje přišel. Mi ne vemo, kaj je ta odgovoril, najbrže pa tako-le: Ako je res kak učenjak, bodi-si londonski dr. Abramson ali pa nemški učenjak Falb izračunil, da morata planeta Jupiter in Saturn letos ponoći 31. oktobra na svojem teku treščiti ob našo zemljo in jo razrušiti, je to velikánská predrz-nost in slabo spričevalo za njuno učenost. Milijone m milijone let uže gredo zvezde po svojih od Boga jim odkazanih potih in nikdar si ne pridejo navskriž, nikdar ne gredó ne za las v stran. Res je zemljiškim črvona mogoče, naprej zračunati solnčni in lunini mrak ter gibanje nebeških teles, s takimi drugimi računi strašiti svet je neumna bedarija. Najbrže pa vsa pravljica o koncu sveta izvira od kakega burkeža, ki si je za res-ničnost njeno priči izmislil dva imenitna učenjaka, katera bi pa, če bi bila to res povedala, morala priti v norišnico. Mnogovrstne novice. * O potovanji v Rim se bere v zagrebškem „Kat« listu": Poročajo nam prijatelji iz Bosne, da se tudi tam nabirajo popotniki, ki se hočejo pridružiti Hrvatom. Iz Hercegovine gre celó en Turčin. Tudi Dalmatincev se bo nabralo in to gospodov in gospej, zato se ženstvu z naših krajev ni treba bati, da bi ne imelo ^družbe. Slovani iz severnih dežel (Poljskega, Ceskega, Mo-ravskega, Slovakije) se združijo na Dunaji, odkodar 25. dne t. m. v posebnem vlaku po železnici odpotujejo, Jugoslovani (Hrvatje in Slovenci) se ž njimi snidejo na železniški postaji pri Zidanem mostu in v Ljubljani in skupaj peljejo v Trst, iz Trsta se na posebnem paro* brodu peljejo v Ja kin (Ankono). Če bo čas, se peljejo vsi skupaj v Loreto, če pa ne, gredó po želez-nici kar naprej v Rim, da tje pridejo na sv. Petra in Pavla dan. Železnice vse so dovolile zeló znižano vož-nino. (Tako, na priliko, vsa vožnja iz Ljubljane v Rimf 194 in iz Rima nazaj v Ljubliano ne bode neki vec stala kakor 28 gold.) nika mis iz s voje vrste, ponudili so jim vendar koropro- ■ v^ ^v^.^« J UiiO y po katerem naj skupco predsednika volijo iz spomin na to potovanje Slovanov v Rim se bode narodne večine, podpredsednika pa tudi skupno iz v Pragi kovala svetinja, katera na sprednji strani manjšine. Ai bob v stěno bila je v tem smislu vsa ob-bode kazala podobo sv. Očeta papeža Leona XIII. z ravna va pred pričetkom volitve, katero je po naročito napisom staroslo venskim „Dia wsi jed y no sut u (da wsi eno so) narodnih odbornikov dr. Poklukar vodil. Pričela se je f na zadnji strani pa podobi sv. Cirila tedaj volitev predsednika. Oddanih je bilo 22 list- in Metoda z napisom: „Molite si a o nas1' (molite za nas). Slovanski pevski zbor in pa društvo „Slovenija" na Petričiču, kov; narodni trgovec gosp. Josip Kušar je dobil od narodnih odbornikov 14 glasov, svojega je dal gosp. V. listkov pa je bilo brez napisa odda- Dunaji se bosta, kakor „Vaterland" poroca, o prazniku nih, kajti kot en mož so vsi „deutschkrainerii" se zdrav. Cirila in Metoda udeležila slovesne službe Božje v žali volitve. Po dovršeni volitvi predsednika prišla je cerkvi sv. Ane in Slovenija" pošlje ta dan telegram na vrsto volitev podpredsednika. Kakor rečeno, sv. Očetu v Rim v staroslověnském jeziku z latinskim narodni odborniki, čeravno bi bili iz svoje večine kar ^ — — w —W - —w - — - —v ^ - v w ^ j 4M» U A V ft U. KJ U Ml a \y VA 1J 4 V M V i ft ut 1 « VU1 tf f UL l »Vili « ^ ^ f v/ j v t v prevodom. (Menda tudi ljubljanska „katoliška družba" naravnost lahko volili tudi podpredsednika ne bode zaostala o enaki ovaciji ?) 7 volijo V81 * Ckromolitograjijo (barvano litograjiČno sliko) sv. gosp sednika, Karola Lu km * na, prejšnjega podpredsed- volilnih listkov , ki so jih oddali odbor Cirila in Metoda bo priredil mladi rezbar Jos. Mančun niki nasprotne stranke, bilo je zopet praznih. Tako iz Dubrovnika po sliki v cerkvi sv. Klementa v Rimu, je oil z većino glasov gosp. Lukman voljen; katero je njegov oče Peter svoje dni vrezal in ki zdaj slavna. Napisi bodo v vseh slovanskih jezikih za vsak jezik slika posebej. Veljala bo se ne bo veliko slik naredilo uv> n/v *cuou onrv uai , naj Ul íc Ulil, IVI IU &C1C .1 ~ ---- ----- ------ ------ ------ £— ~J~~ dobiti, oglasijo naprej pri vredništvu „Katol. lista" v 8<> se mu lastni opravki tako nakupicili Zagrebu. gold. se oru ki J° a Ker želé » zdaj ter pravi, da podpredsedstva nikakor ne more prevzeti zato, ker ima druzih opravil veliko. No, se ve da! se vzdigne prejšni zbornici, ki ni po večini bila narodna je imel dosti časa nositi naslov podpredsednika, zdaj > da ne more vsega zmagati, ceravno ne vemo, da * Jurij Stefenson. Dne 10. junija je bilo sto let kar se je rodil mož 7 za blagor človečanstva veliko veči od vsakega državnika, od vsakega vojskovodje mož najveći med velikani, namreč Jurij Stefenson i z- najditelj lokomotive (parnega stroja). Rodil se je v Wydamu blizo Newcastlea (Novega grada) na Angle- 7 stariši so mu bili revni, oče delavec v rudniku. škem Mnogo se je trudil in prizadeval podpredsed- nik navadno v zbornici kaj več opraviti imel, kakor vsak odbornik. To izjavo g. Lukmanaso V3aj de-mentirali njegovi tovariši sami s tem, da nobeden iz-med njih se ni udeležil no bene volitve in to se ve da zarad naše gori omenjene prilike ,,kladva" in „nákvala". Po vsem ni ostajalo narodnim odbornikom druzega nego to. da so njegove m u ve- leumu segli pod ramo in se je zidala prva železnica na svetu, od Liverpoola do Manchestra. da so tudi podpredsednika volili iz narodne večine iu si gosp. Horaka izbrali za podpredsednika. (Iz seje družbe kmetijske), ki je pod predsed- stvom barona Wurzbacha bila 12. dne t. m. 7 J0 77 No- U Naši dopisi. vicam ravnavah. došlo sledeče poročilo o važnejših sejinih ob- Na dopis si. ministerstva kmetijstva od 13. aprila 1.1., po katerem naj šol a podko vstva v Ljub Gradaca na Dolenjskem 10. jun B. Danes tako, kakor Je dozdaj bila, š o 1 a izročili smo materi zemlji truplo gosp. Ant. Ho mača ljani ostane po vsem živinozdravstva pa naj bi zato, ker se vredba ži- ki vinozdravstva, dovoljena 13. aprila leta 1848. od c. kr. je po naučnega ministerstva, ne vjerna z novějšími uzori živi- fužinskega oskrbnika in velikega posestnika, kratki bolezni, previđen sè zakramentlza umirajoče, v nozdravstva od leta 1857. in 1871., se pre3trojila v 4- 61. letu svoje starosti 8. junija mirno v Gospodu za- ali Gtedeuski poduk v živinoreji, porodoslovji, mesogled- spal! Bil je ranjki mnogo let predsednik Metliške kme- stvu in zdravoslovji, je odbor enoglasno sklenil, pojas nadrobno tijske podružnice , skozi 9 let prvcsednik krajnega šol- nilo poslati si. ministerstvu , v katerem se temeljito in skega sveta v Podzemelji, vzgleden kmetovalee, velik prijatelj šoli, ves vnet za pravi napredek, Ijubeznjiv do V8acega, izpriča, da dobrotljiv revežem. — Kako je bil priljubljen deželi, v kateri je za 84.839 glav živine samo nameravano predrugačenje ne bilo bi na korist, ampak na očitno škodo lastnikom živine v eden in spoštovan, pokazalo se je na dan njegovega pogreba, diplomiran živinozdravnik. — C. kr. ministerstva kme- in eno oko ni ostalo suho, kajti ljubezen rodi ljubezen. tijskega dopis, da odobruje porabo državne subvencije Lahka mu zemljica! s 500 gold, za poljedelsko statistiko lanskega novomeškega okraja 10. jun. Pri volitvi županstva leta ill pa razdelitev 80 gold, za premije marljive zapři St. Mihelu v Stopičah so bili izvoljeni: za župana sadbe gozdnega drevja, se naznanje vzame. — isto za svetovalce tako tudi do voljenje, da se s državno subvencijo na- Anton Vindišer, posestnik v Kandiji pa: Franjo Kastelic, posestnik in trgovec v Kandiji, kupljeni ovni Ukviškega plemena izjemno letos~prid Janez Dejak, vpokojeni ritmajster v Gotni vasi, Janez nim in umnim ovcerejcem brezplačno dadó. — Mi Radovičevič, posestnik v Mihovci, Janez Zajc, posestnik nisterstvo priporoča centralnemu odboru razglas poučne s podobami razjasnene nemške knjige o žaželkah goz-Petruna, posestnik v Bavti vasi, Franjo Vidmar, posest- dom, polju in vrtom škodljivih in koristnih z naslovom nik v Dolenji vasi in Matija Hrovat iz Velikega Pod- v Cerovcu, Janez JeriČek, posestnik v Stopičah, Josip Die schádlichen und nůtzlichen Insecten in Forst ljubna. Ljubljane. Da nasi deutsch-krainerji u ne ma Garten und Feld von Dr. H. M. Schmidl-Godel" ; cena knjigi v več zvezkih je okoli 13 gold. — C. k. deželni rajo za porazumljenje in mirno spravo z národno stranko, vladi se je na vprašanje zarad sej mo v, ki jih želijo ampak da konsekventno hočejo biti kladvo, narodna tri občine, odgovorilo soglasno s tukajšnjo zbornico tr- da J« stranka pa jim bodo podložno nákvalo, kazalo se je govinsko. — Poročilo podružnice Novomeške očitno 10. dne t. m. pri volitvi predsednika in podpred- osnovala poseben odsek za obrambo vinogradov proti sednika v zbornici trgovinski in obrtnijski. trtnim boleznim in trtni uši na Vkljub temu, da imajo narodnjaki zdaj večino v zbor- plim priznanjem na znanje vzelo. nici in bi bili kar naravnost lahko volili oba predsed- Dolenjskem, se je s to- Prošnji voditelja c. kr. vladne ekspoziture Noviške v Bosni, da bi mu 195 družba kmetijska nasvetovala, kje bi se za Bosno primerai plemenski junci in po čim dobili, bode odbor odgovoril, ko přejme od gosp. V. Laha nadrobna pojasnila Bosenskih govejorejnih razmer. — Vdova gosp. Antona H o mača, prvomestnika podružnice kmetijske v Metliki, naznanja odboru smrt svojega soproga, ki je 10. dne t. m. v Gradacu umri; odbor sklene, toplo obžalován je gospej vdovi objaviti o bridki izgubi, ki jo je zadela, katera pa je tudi družbi kmetijski občutljiva, ker je ranjki bil iskren pospešitelj kmetijstva kranj -skega in neutrudljiv voditelj metliške podružnice blizo 20 let, poštenjak skozi in skozi. — Na vabilo c. kr. Slezke družbe kmetijske, naj ž njo vred tudi družba kmetijska kranjska vloží peticijo do državnega zbora in ministerstva kmetijstva za premembo domovinske postave in pa za boljo vredbo naprav za uboge, je odbor po nasvetu gosp. poročevalca enoglasno sklenil, pridružiti se vabilu Slezke družbe kmetijske. — Za ude so bili v tej seji sprejeti : gosp. Jan. Wo hi n z, oskrbnik grajščine mokronoške, gosp. Jan. Ples ko vic, posestnik in poštar v Mokronogu, gosp. Jan. Po vše, poaestnik in usnîar v Mokronogu, in gosp. Juri We ut z, oskrbnik grajščine Grmaške. — Kakor se nam iz gotovega vira poroča, je sl. ministerstvo kmetijstva nadinženirju gosp. Podhag- fikemu na Dunaji izročilo izdelovanje načrta za urav-navo in osušenje Ljubljanskega mocvirja. Da se ne-mudoma loti tega delà, je gosp. Podhagsky uže došel v Ljubljano. Zdajci se tudi našim domaćim tehnikom ponuja dobra prilika, da udeležijo tega za domovino našo velevažnega podvzetja. — ( V včtrajŠnji seji mestnega odbora) so se pričele za napravo dveh kosaru (ene za pešco, druge za brambovce) priprave delati s tem, da se najdejo in ku pijo pripravni prostori in se vse drugo v red spravi, kar treba , da se more zidanje pričeti prihodnje leto. — V te i seji je stavil odbornik Regali nujni predlog , naj odbor vloži prošnjo do c. k. finančnega ministerstva, da se prekliče ukaz c. kr. kranjskega finančnega vodstva od 29. marca t. 1., po katerem se tudi v Ljubljani morajo davki izterjevati po opominih davkovskih ekse-kutorjev. Ta predlog se sprejme , pa tudi predlog dr. Sup an a, naj bi, če ministerstvo ne odstopi od nave-denega ukaza, dohodki brezvspešnih opominov stékali se v mestno blagajnico, in pa predlog dr. K. Blei-weisa, naj pravni odsek pogodbo mesta ljubljanskega s finančnim ministerstvom v prevdarek vzame, ali ne bi kazalo, pobiranje ces. davkov odvaliti od mestnega magistrata ali pa vsaj zahtevati dostojno odškodovanje za ta sitni posel. / - C. k. deželna vlada hoče, kakor slišimo, upravo kranjske hranilnice skrbnejše nadzorovati, kakor je to dozdaj bilo; povod temu je dala velikánská de-fravdacija Presničeva. Vodstvu hranilnice je zato c. k. deželna vlada med drugim tudi to ukazala, naj jej vsako sejo, ki jo vodstvo ima, naznani, da pošlje ces. ko-misarja k obravnavam. Kakor se nam poroča, je vodstvo zoper ta ukaz pritožbo vložilo c. kr. ministerstvu, češ, da tako nadzorstvo nikakor ni upravičeno. Čudno, da gospodje v očigled take defravdacije, ki je trajala morebiti več let, ne vedó , da c. k. dež. oblastvom ne pripada samo pravica, temuč tudi dolžnost, poznati upravo institutov, ki niso privatni instituti. Saj je uže„Regu- lativ" od leta 1844 štev. 29304 izročil c. k. deželni vladi nadzorstvo nad hranilnico, katere mende tudi ,,Mu-flterstatut fur Spakassen'* od ministerstva notrajnih oprav lV6 leta 1872. štev. 1081 ni ob veljavo dal. Mi dodamo temu le to opazko, da, kakor smo uže v 13., 14. in 16. listu dokazali, treba je prenaredbe vseh pravil kranjske hranilnice, sedanj emu času primernih. — (Za castne Slane) Novomeške meščanske brambe izvoljena sta gosp. deželni predsednik Winkler in pa gosp. knezoskof dr. Pogacar. — (Glasbena Matica) ima svoj občni zbor 20. dne t. m. ob 8. uri zvečer v čitalniški pevski sobi, v katerem se voli tudi 20 odbornikov. — („Sokolov" izlet) v Kranj in na goro sv. Jošta v nedeljo se je jako sijajno izvršil. „Sokol", ki se je pripeijal v Kranj s posebnim vlakom, je pozdravila na kolodvoru národna požarna bramba in velika množica ljudstva. Od kolodvora je z velikim spremstvom romal ,,Sokoí" na Božjo pot k sv. Joštu, kjer je sv. maso služi! prečast. g. Kluu, 2 „Sokola" sta mu pa stregla. Blizo poludne vrnil se je v Kranj. Na savskem mostu sprejela ga je deputacija, njej na čelu gospod župan Šavnik. Po pozdravu, izrečenem po deputaciji v imenu mesta kranjskega, izroćila je gospodičina Prešernova Sokolovi zastavi krasen venec s prelepima trakovoma. Po obedu na ,,stari pošti" podal se je „Sokol" na po-kopališče in položil tam na grob Preše rn o v in Jeu-kov lična venca. Popoludne prišla je vojaška godba iz Ljubljane in sedaj se je pričela še le prava živahna zabava. Proti večeru prižgali so umeteljne ognje , na kalavariji nasproti Kranj u pa so švigale rakete visoko v zrak. A kmalu je přišel čas, ko se je bilo treba vr-niti po železnici v Ljubljano. Požarna bramba je zopet z bakljami in lampijoni spremila „Sokola' na kolodvor. Zábiti pa ne smemo, da je bil mlin gosp. Majdiča in pa kolodvor krasno razsvitljen z bengaličnim ognjem. Ker je tudi nebo bilo milo izletu „Sokolovému" , katerega je narod povsod preprijazno sprejemal, razume se samo po sebi, da je došel jako vesel v Ljubljano nazaj, navdušeno ponavljaje klic: slava narodnemu Kranju in okolici njegovi! — (Vesteneck brez konca in kraja.) Lepa družba je bila ta , ki smo jo včeraj videli pred okrajno sod-nijo : dva profesorja više gimnazije, dva profesorja više realke in en uradnik — vsi turaj osebe više inteligence in če pristavimo, da so še „nemci" in medv njimi dva doktorja, moramo reči, da je gosp. sodnik Cuček imel pred sabo cvet najboljših nemških krogov. Le enega je manjkalo: glavne osebe dr. Ju li ja Franzeljna vit. Vestenecka, nekdanjega c. k. okrajnega glavarja litijskega, kateri je bil pa namesto sebe poslal dr. pl. Schreya, glavo ljubljanskih kazinarjev. Poslušalcev je bilo mnogo, katerim, ceravno so bili po većini Slovenci , se je vendar na obrazih videlo , da so se marsikaj učili, več jib je bilo celó doktorjev. Kdor ni vedel, za kaj gre, bi bil mislil, da bo tu kako znanstveno razlaganje, kaka poskušnja — sploh kaj, kar še inteligentno in deloma učeno občinstvo mika, zlasti ker je slišal imena toliko profesorjev. Da bo šio tu le za navaden š kan dal, kakoršnega delajo le surovi pijanci, ne pa plemeniti c. kr. okrajni glavarji, in o kakoršnem so za priče klicani zopet le ljudje najnižih, neizobraženih stanov, ne pa c. kr. profesorji viših šol in deloma dok-torji, dobri prijatelji in častilci zatoženca, kdo bo kaj tacega verjel! In vendar je tako; to kaže dogodba, ki bodi tu cisto ob kratkem posneta. Predno je Vesteneck šel iz Litije, je bila v ljubljanski kazini k slovesu pijača, katere se je vdeležila nemška inteligenca gori omenjene vrste. Pozno zvečer je uže bilo, ko so se razšli, in zgodaj zjutraj, ko je kladvo uže vzdigovalo se, da udari dvakrat ob zvon, je pridrl Vesteneck z gori omenjenimi tovarši v kazin-sko kavarno. Tam sta sedela mirno pri čaši kave dva gosta v pogovoru o raznih rečeh ter se za prišedšo družba še změnila ništa. Ta pa, ceravno so bile vse drug« mize prazne, posede ravne to mizo, da sta prejšnja gosta nemudoma v sredi; a kaj ju to briga? Mirno se dalje 196 pogovarjata slovenski. To pa vzbudi nevoljo družbe lijo da se resili propada, katerega so zaslužili po vctij«*ic* 31UVCUDM. Jiu pa. vůuuui ucvuiju nju , u6a in to samo zato, ker je govoril svoj materni jezik ž mraČnjaki zagovarjajo absolutizem!' « njim Tožnik gosp. Lapajne svojo tožbo zagovarja oklic se veselé državnega prevrata in le trinogi m Dalje povdarja da je namen sovražnikov naroda bolgarskega ta t tako umno, gladko injuridično pravilno, da Vestenecko- dokazati po prekucijah in neredih, da narod bolgarski vega zagovornika dr. Schreya z njegovo res dolgo, pa še ni zrel za samoupravo , in da bi oni potem v roke tudi dolgočasno „zgovornostjo" popolnoma v senco po- dobili njegovo imetje, příhodnost in svobodo, stavi. „Mir ist das Komplimentirbuch des Kasino - 7 aber wenn das Wort „Wicht" darin vor- nicht bekannt kommt, so konnen es sich andere gefallen lassen nicht kazati, da beseda ..Wicht" i ich je odgovoril dr. Schreyu, kateri je hotel do- ni razžaljiva, marveč čisto ne- Ko je bil prvi del današnjega lista uže nati snen, nam je od gosp. Ogulina došlo pisemce, naj článek o pere* nospori" odložimo , dokler nam ne poroča, ali je nazna-njena prikazen prav gotova ali ne. Po takem ne ostaja nam dolžno. Sodnik po vsem tem vit. Vestenecka spozna druzega, kot to gosp. Ogulin ovo naznanilo objaviti. krivega razžaljenja časti in ga ob sodi na 40 gld. Vredništvo. denarne kazni ali 8 dni zapora, zoper kar se dr. Schrey pritoži. — To je konec ponočnega skandala Vestnecko vega v kavarni ljubljanske kazine ponoči od 2ÏÏ. do 28. I prila t. 1. Popravek V zadnjem listu „Novic" na strani 187. ođ spodaj 6. vrsta namesto „Matici izročila iztiskov" beri: (V SiŠki) bodo zidali šolo, katere troski so pre-računjeni na 13.100 gld. Delo se bode oddalo licitando 24. dan t. m. v pisarni c. k. okrajnega glavarstva za tici izročila 53 iztiskov ( Žitna cena ljubljansko okolico. Kar se nacrta in o pogojev na drobno tiče, to se zvé pri c. kr. okrajnemu šolskemu svetu ljubljanskem. v Ljubljani 11. junija 1881. Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 10 kr 10 gold. 3 kr turšice 5 gold. 53 kr banaške soršice 7 gold Novićar domaćih tujih dežel. 50 kr rži 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 5 gold. 3 kr ajde 5 gold. 36 kr ov3a 3 gold Dunaja. — Liberalci skušajo vsak dan v svojih časnikih po svetu širiti glas, da se Taaffeovo mini- da vsa 8terstvo maje. Iz zanesljivih virov moremo reči ta poročila so s trte izvite pravljice, katere liberalci že 8 kr Krompir 3 gold 3 kr 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Aiojzi ilajer Tisk in založba Blaznikovi nasledaiki v Ljublj