Skladi za kadre v gospodarstvu
Uprarai odboxi kadrovskih skladov so i>red nalogo, sesta-viti predračun izdatkov za letošnje leto. Tehtnost tega tndi v bodoče rednega posla je izjemne narave. Prethsem zaradi kratkosti zaikonskih rokov. Predračuni vseh skladov morajo bki sestavljeni do 30. junija. Ni torej mogoče, da bi izdelali program porabe sredstev, ki bi temeljil na dokumentiranih in stirokovno proučenih analizah potreb in učinJia investicij. Boljše predračune bodo v tem pogledu lahko sestavili okraji, ki že imajo izdelane perspektiTne plane  rarvoja.
Po drugi strani terja obseg r<Lzpoložljivih sred*tev najvesč-jo resnost ob odloča.rfju o njihovi uporabi. Po proračundh bodo sredstva okrajnih skladov znašala. približno 6.5 njilijatrde, re-publiških 3.8, zveznega sklada pa 2.1 milijarde dinarjev. Sku-paj s sredstvi gklada pri jugoslovanskih železnicah in PTT znaša to približno 13 milijard. Torej zelo pomembca vsota, ka-tere učinek bi moral občutno vplivati na izboljšanje strokov-nega usposabljanja kadrov za gospodarstvo. Upravni odbori skladov nosijo torej posebno družbeno odgovornost za pravo časno izdelavo predračun«v izdatkov.
Nedavno je bil konstituiran Uipravni odbur zvezoega sklada za gospodarskeJvadre, ob tej priložnosti pa je bilo go-vora tudi o tem, kako je treba sestaviti predračune izdatkov skladov za letošnje leto. Stališča in sklcpii, ki so bili sprejeti na tem sestanku, bodo pomagali upravnim odborom okrajnib. skladov, čeprav niso zauje obvezni, posebno v primerib, kjer imajo okrajni skladi specifične probleme in nalogc.
Kar se tiče sredstcv zveznega sklada, je bil« sklenjeno, da se s predračunom določi samo uporaba dela teh sredstev. Drugi del, morda 30 °/o, bo pridržan kot rezerva. O uporabi teji sredstev bodo odločali med letom, ko bodo prcučeni even-iualni načrti, ki bi bili sedaj sporni. Razen tega je bilo skle-njeno, da se z razdelitvijo sredstev za letošnje bto upravni odbor sploh ne veže glede politike, ki jo bo vodil pribodnje leto. To pomeni ,da bo dal prednost tistim načrton, ki ne za-htevajo večletnih investicij. To bo omogočilo upnvnemu od-boru,da bo politiko razdelitve sredstev prihodnje leto določil neodvisno od investicij, ki jih bo odobril lctos.
Glecle odobravanja investicij iz sklada bo upravni odbor uporabljal določena splošna načela. Predvsem glfrJe kritcrija rentabilnosti. Upravni odbor se ne bo naslanjal na subjektivne ocone načrtov, temveč bo ugoiavljal objektivna merila. Tu misli poscbno na normative učinka investicij. Načrti. ki ne bodo usfrezali ugotovljenim normativom (učinkom investicij, -» na primef, koliko labko največ stane kvadratni me:er šolskega prostora) ne bodo odobrcni. Pri izdatkib. zveznega sklada bo-do razen tega imeli prediK^^t tisti načrtii, pri kaiterili invcsti-ranju se računa iudi s sodelovanjem republik ali okrajev. Ko-likor bodo upravui odbori okrainil^ skladov uipoštevali ta na-čela, bodo njihovi načrti bolj ekonomični, s čimer bi se dzog-nili dragim in nerentabilnim irivesticijam.                    t
Po uredbi o ustanovitvi skladov je njiliov narnen usposab« ljanje strokovnih kadrov, ki jib. potrebuje gospodarstvo, ali z vzgo.jitvijo novih kadrov, to je z opremljanjem in finaosi-ranjem graditve in razširitve strokovnih in indusjijskih šol, ali s sistematičnhn izp<>ix>lnjevaTijem in povečeva.njem stro-kovne izobrazbe sedanjih strokovnih kadrov v gtspodarstvu. V letošnjih predraounih je treba sredstva skladov angažirati -predvsem za razširitev in adaptacijo šolsikih zgracb. delavnic in domov zaradi povečanja njihovih zmogljivo&ti. Prav tako je treba računati z dovršitvijo že začetili zgradb, ki so jih začeli graditi republiški skladi, s pripravami za gTaditev novih zgradb pa smo v izjemnih primerih, kjer bi odlaganje njihove graditve imelo škodljive posledice za razvoj neke gospodarske dejavnosti. Za opremo laboratorijev in delavnic z riznimi apa-rati in instrumenti je koristno določiti pomenibnejša sredstva, ker se brez dobrih učil strok-ovno znaiije učencev ns bo bistve-no izboljšalo. To bo tetn bolj koristno, ker so moŽTiosti, da se zagotoTijo določene de\Tze za uvoz opreme.
Veljavni instrumcnti omogočajo, da lahko do 10 odstotkov sredstev, s katerimi razipolagajo skladi. uporabimo za siste-matično strokovno izpoix>Injcvanje kadrov v gospodarstvu. Upravni odbori okrajnih skladov bi morslli zagotoviti, da to raožnost izkoristimo do maksimuma, to je, da vseh 10 odsfotkov uporabimo za izpopolnjevanje in dokvalificiranje delavcev. S tem bi vsaj dclno dosegli. da bodo investicije iz Icb skladov neposredno smotrnc: da ne bodo namenjene daljni bodočnosti, teinveč da bodo služile usposabljanju delavcev za cielovna me-sta, na katerili delajo, da bodo služ-ile neposredne*nu poveče-vanju delovne stornnosti. S tem se bo hkrati uporabljanje teh skladov povezovalo*z neposrednimi iateresi gospodarskih orga-nizacij. ker jim bomo tako ustvarjali materialno osnovo za usposaibljanje strokovnili kadrov.                           Z. Mičić