Organizujmo se! ^asedanje deželnega zbora je minulo. Sklenili so je naši poslanci z zabavnira pripovedovanjem pikantnih pravljic — vsaj raeni se je pravljica o Janezu Hruški dopadla. — 0 šoli se je govorilo malo, seveda obligatna jerimijada ,,šola leto za letora večje troške prouzročuje" tudi ta pot ni izostala. Dasi ljudstvo po izreku nekega gospoda rado plačuje davek, vendar za šolo, ne bodi je treba, je pa le vsak trošek preveč. Grnotno stanje učiteljev pa gospodom deželnim očetom itak tudi ne beli glave, kajti regulacija ucit. plač je to zadevo temeljito sanirala. S tem, da se je onim revežem, ki so že naj manj imeli, nekaj odščipnilo ter dalo onim, ki so imeli več, ter da se je večina učiteljev, ki so že nad 10 let prejšnjih plač v II. razredu bili, sicer s tisto plačo nazaj v III. razred pomaknilo, je res tolikanj požrtovalno, da so tisti, ki so operat famozne regulacije izvedli, lahko ponosni, učitelji pa domovini zato na vekov veke hvaležni.1) Duh časa ni tisti, posebno v našej Kranjskej učiteljstvu še ne vzhaja zlata doba i moledovanje posameznikov nikakor ne bode težnje celega stanu predrugačilo. Nam kranjskim učiteljem manjka ") To res ni bilo zboljšanje plač. Zato pa ne čakajmo in ne molčimo, ampak stopimo takoj prihodnje leto združeni v deželnem učiteljskem diuštvu z nova pred deželni zbor ter prosimo istinitega zboljšanja našega gmotnega stanja! Uredništvo. solidarnosti, organizacije na vzajerani podlagi lastne opore; nekoliko manj skromnosti, a jeklene vstrajnosti v boji za naše pravice i koristi na postavnem potu! Kaj nam pomaga ,,Zaveza", Slov. uciteljsko društvo i razna okrajna uciteljska društva! Kaj koristi vedno besedovanje o rnetodiki, o šolstvu, ki je vedni i neizogibni program teh društev, a za zboljšanje gmotnega stanja pa nobeno nič ne stori! Opusti naj se tista neodpustljiva ozkosrčnost: vse kranjsko učiteljstvo združi naj se v celoto, v jedno učiteljsko društvo,1) ki bode teku časa primerno kot neupogljiva falanga prodirala, dok ne pridobi in zajamči učiteljskemu stanu priraernega gmotnega stanja i ugleda. Ozrimo se le nekoliko na druge stanove. Naša duhovščina, če tudi se včasi med seboj posaraezniki skavsajo, a kadar gre za občne stanovske koristi i pravice, vsi so kot jeden. Vidite, delavski stan; komu se je pred 20. leti sanjalo o organizaciji delavcev, a sedaj delajo celi Evropi preglavico. I mi učitelji! Posameznik ždi i čaka, kedaj nm obero i odneso sad drugi, i on pa pobere ostanek. Ne, tovariši; lupino raz oči, zavedajmo se lastne krivde! Veliko smo zamudili, a vsaj poskusirno zamujeno popraviti. Precej, blizo 600 nas je i vsekako neodpustljivo, da se tak faktor tako dosledno prezira. Cudil sem se, ko so se h krati za Dolenjsko oglasili 3 državno-zborski kandidatje i vsak razvivši svoj program, je povdarjal, da bode deloval na korist kmetom, delavcem i uradnikom, vsi so pa pozabili učitelja!! Učitelj živi i dela raed narodom za narod, a samega sebe i svojih pravic čisto pozabi. Dostikrat opusti celo volitev i leta i leta se od doma ne gane. Seveda je temu prepogosto kriva zopet tista znana učiteljska beračija, ki ga sili, da stori za vsak krajcar posebej proračun. Zali Bog, a vendar istina, sramuje se človek v neznani družbi povedati, da je učitelj. Vse je lepo, kar se govori o častnem poklicu i o zvišeni nalogi našega stanu, ter o stanu primernih dolžnostih, a nasproti njegovi plači je vendar vse to le goli humbug i pikra ironija. Prav radi njegovega vedno praznega mošnjička prezira ga vse i tudi taki višejo nos nad njim, ki bi morali mu radi njegovega vspešnega delovanji hvaležni biti. Dokler se goji v učiteljišču, bašejo ga z balastom formalne vednosti ter se rnu slika častno mesto, ki ga bode zavzemal v družbi človeški, a tega mu baje nihoe ne ve razkriti, kako bode s 360 gld. stanu primerno živel! Po dosedajnih skušnjah tudi naj večji optimist lahko uvidi, da nam nij upati lahkim potom prida doseči, stopimo tedaj s pregovororn: ,,Clovek, pomagaj si sam in Bog ti pomore" na lastne noge! Združimo si tedaj moči, poiščimo si voditeljev, zna- 2) To se bode zgodilo letos o Binkoštih. Ured. čajnih i delavnihvoditeljev, ki naj organizujejo kranjsko učiteljstvo, da isto v slogi ojaceno dospe do boljšega gmotnega stanja. Dokler bode pa učiteljstvo nesložno kimalo po raznih društvih, ne bode zidalo niti konvikta ne. Le dobra organizacija bi dosegla, da bi zastopnika učiteljev v deželni šol. svet vsled volitve od strani učiteljev prišla, ne pa, da bi se kar brez volje i vprašanja za mnenje učiteljev tja poklicala. Organizacija bi morebiti vendar le prisilila slavne šolske oblasti, da bi se iste ozirale bolj na kvalifikacijo, obče na sposobnost, na starost i obiteljske razmere prosilcev pri oddaji razpisanih učit. služeb, nego na dosedaj običajno protekcijo. Ko bi se to doseglo, odpravila bi se potem (kar bi se bilo raoralo že zdavno zakonitira potom storiti) tista nesramna gonja prosilcev, ki začenši pri posameznih članih krajnega šol. sveta, notri do gospoda c. kr. deželnega predsednika klečeplazijo i moledvajo i drug druzega spodrivajo, kadar je količkaj mastnega za oddati. Združimo in organizujmo se kranjski ucitelji in učiteljice! Le naprej! Nevstrašeno n a p r e j! J. R.