KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTYA SPISAL m IVAN G-RAFENAUER DRUGA, POPRAVLJENA IZDAJA ODOBRILO POVERJENISTVO ZA UK IN BOGOCASTJE Z RAZPISOM Z DNE 4. APRILA 1919, ST. 1619, IN 13. SEPTEMBRA 1919, ST. 2367. LJUBLJANA 1920 ZALOZILA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA Tse pravice pridrzane. 48514 hC\\{a Kazalo. Strati Uvod ..........................1—19 1. O jeziku..........................1—18 a) Izvor jezika....................1—2 b) Indoevropska jezikovna skupnost . . 3—5 c) ^lovanski jeziki . . . »..........5—9 5) Slovenski jezik..................9—13 , d) Razvoj slovenskega jezika .... 13—18 2. Slovstvo in zgodovina slovstva .... 18—19 I. Piedkrscanska doba (do okoli 800) .. . 20—24 1. Naselitev Slovencev........20—22 2. Prvotna "kultura . . : ,.....23—24 II. KrSCanski srednjl vek (800—1530) .... 25—45 1. Misijonarji. Ciril in Metod. Brifcinski spomeniki..................25—32 2. NernSko naseljevanje in germanizacija . '62—34 3. Slovensfiina do 15. stoletja......34—37 •i. Stoletje pred reformacijo (1400—1530) . 38—45 III. Doba luteranstva (1530—1598)..........46—74 1. Protestantstvo na Slovenskem .... 46—52 2. Primo2 Trubar......... . 52—59 3. Sebastijan Krelj in Jurij JuriCic . . . 59—61 4. Adam Bohoric in Jurij Dalmatin . . . 61—67 5. Pesmarica ............67—70 6. Delo katol. duhovSCine. Rokopisi svetne vsebine. Me(giser .........71—74 iy. Doba katoliSkega preporoda (1598—1765) 75—94 1. Katoliska reformacija. Prosvetne raz- rnere . . - ...........75—79 2. Do konca tridesetletne vojake. Veroks igre...............79—84 Stran 3. Po tridesetletni vojski........84—87 4. Pisatelji redovniki ........87—90 5. Poljudno nabozno slovstvo......90—93 6. Pokrajinska slovstva .......93—94 V. Prosvetljena doba (1765 do okoli 1810) 95—123 1. Novi cas ............95_97 2. O. Marko Poblin. »Pisanice«.....97—102 3. Na KoroSkem in Stajerskem ..... 102—105 4. Janzenisti. Prevod sv. pisma.....105—107 5. »Academia operosomm«. Zoisovo omizje 107—113 6. Valentin Vodnik .........113—122 7. Ljudska literatura........122—123 VI. Doba romantike (1810—1848)............124—169 1. Glavni znaki romantike.......124—126 2. Zaeetki romantike pri Slovencih . . . 126—131 3. Problem abecede in pismenega jezika 131—134 4. Mlajsi rod. Cbelica in abecedni boj . 134—137 5. Matija Cop in Cbelifarji......137—142 6. Dr. France Preseren........142—156 A. Mladost in dijaska leta (1800—1828) 143—116 B. Doba Cbeliee (1828—1837) ..... 146—156 7. Ilirizem in Stanko Vraz.......156—160 8. Smole in Korytko. — Slomsek .... 160—164 9. Dr. France Preseren (nadaljevanje) . . 164—169 C. Doba »Poezij« (1837—1849)..........164—169 VII. Doba narodnega prebujenja (1848—1868) 170—215 1. Pred revolucijo, »Novice« ......170—172 2. Starejsi pisateljski rod .• . . . . . . 172—177 3. Marcna revolucija....... . . 177—181 4. Zacetniki novega fasa . ......181—188 X>. Fran Levstik ...........188—199 A. Mladost in dijaSka leta (1831—1855) 188—191 B. Domaci ucitelj (1855—1861) .... 191—194 C. Leta bede (1861—1872) ...........194—198 C. Skriptor (1872—1887)..............198—199 6. Janezie in »Slovenski Glasnik« .... 199—201 7. Simon Jenko......................202—206 8. Sotrudniki »Slovenskega Glasnika« . . 206—210 Stran 9. Josip Jureic............210—215 A. Mladost. in dija^ka leta (1844—1868) 210—215 VIII. Doba nove romantike in realizma (1868 do 1895) . .............. . 216—264 1. Kulturni pregled...... . . 216—218 2. Josip Stritar...............218—228 A. Mladost in dijaSka leta (1836—1866) . 218—220 B. Prvi nastop (1866—1870)..........220—222 C. Na vigku. »Zvon« (1870—1880) . . . 222—226 C. PoznejSa leta (od 1. 1881. do danes) . 226—228 3. Simon GregorCiC....................228—235 4. Romanticni pripovedniki. Proza . . . 235—238 5. Josip Jurcie........................239—241 B. Moska doba (1868—1881)............239—241 6. Pripovedniki realisti.........242—251 7. Pripovedni pesniki. Anton ASkerc . . . 251—257 8. Epigonska lirika....................257—260 9. Anton Medved......................260—264 IX. Od literarnega prevrata do nasih dni (od L 1895.) :....................265—304 1. Kultumo 2ivljenje..................265—267 2. Nove smeri........................267—271 3. Prevrat v literaturi. I. NaturalizoTn pri Slovencih........................272—276 4. Prevrat v literaturi. II. Simbolizem pri Slovencih........................276—292 A. Ksaver MeSko in Ivan Cankar . . . 276—283 B. Oton Zupantic. Dragotin Kette. Josip Mum........... . 283—292 5. Mirnejse smeri....................292—299 6. Najmlajsi rod ....................299—304 Zaznamek manj znanih krajev............305—316 Alfabeticno k a e a 1 o imen in vaznejsih stvari : . . . ............317—329 Uvod. 1. O jeziku. a. Izvor jezika. V najSirsem pomenu besede se pravi „govoriti" na kakrsenkoli naCin izrazati dusevna dejstva z zunanjimi znamenji, bodisi z glasom ali z znaki in kretnjami. V tem zmislu „govore" tudi vise organizirane zivali, ko po pri-rodnem nagonu z glasom ali z vedenjem kaEejo strah ali boleSino, jezo ali veselje. Tudi clovek ne „govori" samo z „besedami", ampak tudi z izrazom na lieu, z neartikuliranimi glasovi, kretnjami in znaki. Te porabljajo v obili meri zlasti otroci in kulturno nize stojeCa ljudstva; gluhonemi se brez po-sebne Sole drugafie sploh ne morejo izrazati; v glediSki umetnosti pa se kretnje v zvezi z izrazom lica in s Cuv-stveno modulacijo glasu uporabljajo v dosego umetniskih smotrov. Toda ta nacin govora, ce se se tako izpopolni, clo-veku nte zadostuje, ker abstrakcij, pojmov in miselnih dejstev 2 njim sploh ne more izraziti, Cuvstvovanje in hotenje pa le zelo nepopolno. 2e prvi Clovek je prisel do odmisljanja in misljenja, po katerem se bistveno raz-likuje od zivali; za izrazanje svojih dusevnih dozivljajev si je ustvaril bolj primeren nacin govora z artikulira-nimi glasovi (besedami), ki jih je po lastni izbiri in Kxatka zgod. slov. slovstva. 1 dogovorno zaCel uporabljati kot znake predstav in p o j m o v. To je Cloveski govor v ozjem pomenu besede, Slo-veSki jezik, po katerera se duievna dejstva izrazajo z artikuliranimi glasovi kot znaki p o j m o v. Kako je Clovelc v prvi dobi ustvaril prvine jezika (debla, obrazila itd.), kako je torej nastal prvotni jezik, o tem nam znanost §e ni mogla povedati niC gotovega; verjetno je, da so pri ustvarjanju jezika najprej sodelo-vali neprostovoljni vzkliki mocnih Cuvstev (podobni naSim medmetom) in posnemanje naravnih glasov,l a gotovo tudi to ni. Pri nadaljnjem razvoju sta sodelovali najbolj prenos (metafora) in zamenjava (metonimija).2 V teku tisoCletij se je prvotni jezik z razseljevanjem Cloveskega rodu razvijal v razliCnih krajih na razli6en naCin in v razlicne smeri, tako glede pomena besed, kakor glede besednih oblik in glasov, celo glede celotnega ustroja, in tako je nastala danaSnja mnozica jezikov (stejejo jih od 900 do 1500). Jezikoslovna znanost jih ureja po sorodnosti v vecje skupine, tzv. j eziko vne dru zi n e (n. pr. indoevropsko, semitsko, uralsko, altajsko itd.), ki jim jezikoslovje §e more doloCiti razmerje sorodnosti. S primerjanjem zivih jezikov, zlasti starejsih njihovih stopenj, in ze umrlih jezikov sku§a primerjajoCe jezikoslovje prodreti do prvot-nega skupnega jezika jezikovnih druzin in i§5e tudi pravil (jezikovnih zakonov), po katerih so se iz njega razvile manjse §e sorodnejSe skupine (n. pr. slo-vanska, germanska, romanska) in iz teh posamezni jeziki. 1 Primerjaj za oboje otroSki jezik! 2 GLej o tem v Breznikovi slovnici poglavje „Pomeao-slovje in razvoj jezika". b. Indoevr. jezikovna skupnost. 3 b. indoevropska jezikovna skupnost. Najva^nejSa jezikovna druzina za nas je indoevropska, ker spadajo k njej z nasim vred jeziki skoro polovice vsega £love§tva (okrog 650 izmed 1600 milijonov). K njej Stejemo Indijce (vedski jezik ze iz 2. tisoCletja, sanskrt iz 4. stoletja pr. Kr.), I ranee (perzijski jezik, ze iz 6. stol. pr. Kr., (staro)avesti§ki, afganski, kurdski, osetski i. dr.), Armence (iz 5. stol. po Kr.), Grke (starogr. iz 9. do 8. stol. pr. Kr.), Alliance (gegski, toskiski), It alee (narecja Oskov, Umbrov i. dr. je izpodrinila latinsCina, najstarejSi napis iz 6. stol. pr. Kr.; iz nje so se razvili ro-m an ski jeziki, italijanski, retoromanski, francoski, pro-vansalski, katalonski, spanski, portugalski, romunski), » Slovane (slovenski, iz 10. stol. po Kr., srbohrvaSki, bol-garski jezik [starocerkvenoslov. iz 9. stol. po Kr.], ruski, ukrajinski, poljski, kasubski, izumrli polabski, luzisko- ■ srbski, Cehoslovaski), Balte (litvanski, lotviski, izumrli pruski j.), Germane (vzhodnogerm.: gotski j. iz 4. stol. po Kr.; severogerm.: danski, norveski, islandski, svedski; zapadnogerm.: nemski, friziski, nizozemski, angleski) in Kelte (izumrli galski; bretonski, kimriSki ali valiski, oba iz 8. in 9. stol. po Kr., manski, irski, Skotski). Jezikoslovna veda je dokazala, da so se razvili vsi ti jeziki iz enega samega prvotnega jezika in da so si bili se v prvi dobi po locitvi podobni kakor nareSja enega jezika. Razlogi, ki dokazujejo skupni izvor, so: 1. Skupen jim je temeljni besedni zaklad, n. pr.: prv. *mate(r), „mati": sti. matdr-, arm. niair, gr. (dor.) fidvy]Q, alb. motrs „sestra", lat. mater, stsl. mater-e, lit. mote „zena", stvn. muoter, stir, mathir. — prv. *dek'm „deset": sti. daka, arm. tasn, gr. dwa, alb. djete, lat. decern (c = k), stsl. desqtb, lit. deszimt (sz = §), got. taihun (ai = e), stir, deich n-. Pogosto se je kaka skupna beseda v tem ali onem jeziku nadomestila tudi z drugo; tako ima be-sedo *pat6r „o£e" sti. pitar-, arm. hair, gr. ytarrjo, lat. pater, got. fadar, stir, athir, slovanSCina pa jo je nadomestila z otro§ko besedo: stsl. ot-hCh, gr. avva „o5ka", lat. atta, got. atta, stvn. atto (v germ, jezikih se zapornik tt v tej otroski besedi ni premenil po glasoslovnem zakonu).i 2. Notranji in zunanji jezikovni ustroj vseh indoevropskih jezikov je isti. Za zgled se-danjikova spregatev glagolskega debla *bher-, „nesti": staroind. staro-slov. gotski latiaski gr§ki prvotno indoevr. bharami1 ber^1 baira fero cpspco * bhero (ai = e) bh&rasi bereSi bairis fers (?) cptpeiZ *bheresi (iz -esi) bharati bereti bairith fert cp epsi ♦ bhereti (iz -eti) bharamas berem-b stvn.be- ferimus dor. ♦bhero- rames mes (-os) bharatha berete bairith fertis (?) ^SpSTS * bherete (-the ?) bharanti berqtr, bairand ferunt dor. ♦bheronti CpSpOVTl 1 Koncnica sti. -mi, stsl -m (q < am) je priSIa v indi- kativ iz injunktiva. 3. Indoevropski jeziki so si toliko podob-nej§i, 5im dalje jih zasledujemo v preteklost; primerjaj novojezicne oblike za „deset": r. desjath, p. dzie-siqc, luz.-srb. gases, nem. zehn, angl. ten, ital. died, frc. dix, rum. zece z gorenjimi starimi oblikami. 1 Prim. se: sti. tata-s „o£ka", gr. xaxa, alb. tats „o5e", lat. tata, korn. tat. Kje je bila prvotna domovina Indoevropcev, nam ni znano, a verjetno je, da je bila v srednji in juznovzhodni Evropi. Po znanih zgodovinskih naselbinah sklepamo, da so bili naseljeni prvotno priblizno v tem-le redu: Germani. . Kelti. Litvo-Slovani. Albanci. Armenci. Iranci. Italiki. Grki. Indijci. To razporedbo utrjuje tudi medsebojna sliCnost keltskih in italskih, germanskih in lialtsko-slovanskih, baltsko-slovanskih in indoiranskih jezikov. c. Slovanski jeziki. Slovanski jeziki, katerkn je litovska skupina najbolj sorodna, so se razvili iz enega samega skupnega jezika (praslovanski jezik) Ohranil se nam ni, a zelo po-dobna mu je §e stara cerkvena slovanScina, dasi kaze ze razne izrazito bolgarske, zlasti glasoslovne po-sebnosti. Praslovanski jezik se je locil od indoevropske (in litvoslovanske) skupnosti po sledeCih g 1 a v n i h z n aki h: 1. Indoevropski istozlozni dvoglasniki (ai, • oi, ai, ei, au, ou, au, eu; ai, oi, ei, au, ou, gu) so se pretvorili v preproste samoglasnike (e, i, u): Indoevr. *laiuos: gr. Aatog (iz haifog), lat. laevus, stsl. levrb. — Indoevr. *q"oina: avest. kaena, gr. noivrj, lat. poena, lit. kaina, stsl. cena. — Indoevr. *neidos: gr. eldog (iz fsldog), lit. veidas, stsl. vid'i, (gr. eld-co, si. vid-e-ti). — Indoevr. *sausos: gr. avog, lit. sausas, stsl. su7n>. 2. Zaprti zlogi (ki se konCajo na soglasnik) so se pretvorili v odprte; konSni soglasniki so navadno odpadli (s, t, r, m, n), nosni soglasniki (m, n) so se pod gotovimi pogoji s prejsnjim vokalom zlili v nosni vokal q), 1 in r pred soglasnikom sta zamenjala mesto s prejSnjim vokalom: Indoevr. *gliostis, lliostis, str.-germ. gastijt (gast), stsl. gostb. — Indoevr. *jugom: gr. £vyov, lat. jugum, si. *jrbgo > igo. Indoevr. *kamptos „zavinek": gr.xj (xd/mvo)), lat. campus „polje", lit. hum pus, stsl. kqfrh (si. hot). — Indoevr. *gom bli os: gr. y si. o: gr. ti^cov, lat. axis, stsl. osh. I n d o e v r. o > s 1 o v. a: gr. d&QOv, stsl. dan,. Indoevr. eJ>slo v. e: lat. semen, stsl. semq. Indoevr. u > slov. y\ gr. fivfiog, stsl. dym-b. Indoevr. u s 1 o v. i,: indoevr. *snusos, gr. vvog, lat. nurus, stsl. sm,lia (iz *snrbsa). Indoevr. I > slov. i>: sti. vidhava, lat. vidua, got. widuwd, stsl. vbdova. b) Soglasniki: Indoevr. aspirirani zapor-piki kh, gh, th, dh > si. k, g, t, d: indoevr. *dhe(i)-, gr. firi-aavo „sesal je", lat. fe-mina „zena" (ki doji), si. det<> (dojiti). Indoevr. labializirani goltniki qu, g", (quh, g"h) ]> si. k, g: indoevr. *pequo, gr. jteooco, lat. coquo, stsl. pekq; indoevr. sneig"li, gr. visp-dg (veupei), lat. nix, nivis (ninguit), got. snaiws, si. snegi>. Iz indoevr. s se je razvil na slov. tleh pod pogoji h: indoevr. *sausos: lit. saiisas, si. suh%; lat. crabro (iz *k'rasro), stvn. hornaz, let. sirsis, si. srhSern, (*preko srhhen'b). Z indoarijskimi in z litovskimi jeziki 'skupen je prehod indoevr. palatalnih goltnikov k~, k'h, gg"h v slov. s, ozir. z: indoevr. *melg~- „mlesti", gr. a-^eAy-w, lat. mulgeo, stvn. milchu, stsl. mluzq; indoevr. *prek~-, prok„prositi", lat. precor, procus, got. fraihnan (n. fragen), stsl. prositi. Tudi v oblikoslovju je ve£ novih tvorb. Skupni praslovanski jezik se je govoril naj-brEe §e pred kakim poldrugim tisoCletjem, ko so bi-vali Slovani na razmeroma tesnem prostoru v poreSju Dnepra. Da doba loCitve slov. jezikov ne sega predaleC v predzgodovinsko dobo (pred 9. stoletjem), dokazuje se danasnja bliznja sorodnost slovanskih jezikov, ki je ne-primerno vecja kot pri germanskih jezikib. Glavni znaki danaSnjih slovanskih jezikov so se zaceli razvijati brz-kone nekaj pred zacetkom preseljevanja, ki se je izvrsilo razmeroma pocasi in vobce v istem redu, v katerem so bivale posamezne rodovne zveze v skupni domovini. Se danes med slovanskimi jeziki ni ostro zacrtane meje, jezik prehaja polagoma v jezik kakor nar.g£ja enega jezika; niti prehodi med juznimi in severnimi Slovani se niso izgubili kljub nemsko-ogrskemu klinu (kor.-Staj. nare5ja, slovasCina). Slovanske jezike delimo v tri skupine, ju2noslovansko, severnozapadno in vzhodno. Juznos1ovansko skupino, ki obsega Slo-vence, Srbo-Hrvate in Bolgare, oznaCuje najbolj, da so v njej prvotno mehki samoglasniki zatrdeli. Soglasniki pred i, e, e, % se niso omehCali, mehki p o 1 -glasnik (h) se je s trdim (t>) zdruzil v enega samega, ki je trd. VTtolikor ta polglasnik ni odpadel ali se ohranil kot polglasnik, se je zamenil z a, le v severnih slovenskih in v vzhodnih bolgarskih narecjih imamo e (prehodi): stsl. d l> ii i,, dbiibSb, shr. ddn, diuias, si. dau, donos. Ohranila se je vefiinoma intonacija (muzikalni naglas) in kvan-titeta, ki ju je popolnoma izgubila le vzhodna bolgar-scina (prehod!). Znacilno za juznoslovanske jezike je zlasti, da so dobili intonacijo tudi kratki zlogi, ki je prvotno niso imeli: sekundarno potegnjeni naglas: big. koza, shrv. koza, si. kqza, sekundarno potisnjeni naglas: big. oko, si. oko, shrv. oko. Z vzhodno skupino druzi juzne Slovane, da je glasovno skupino -tj-, -dj- na-domestil bolj palatalni (?-jevski, oz. z-jevski glas (*svetja, si. sveda, shrv. svijeca, stblg. sveSta, r.sv'ecd; * m c dj a, si. meja, shrv. mcda, big. mezda, r. m'eza) in da se je ohranil svobodni naglas. Za severnozapadno skupino, h kateri spadajo Ceho-Slovaki, nekdanji Polabci, Luziski Srbi, Poljaki s KaSubi in Slovinci, je znaSilno, da na-domesfiajo polglasnika 'b in i, e-jevski vokali (stsl. m 'h h 'I), 6. mcoli, dl.-ls. rncch, g.-ls. moch, p. rueich; stsl. dj, nj>: 5. den, Is. zcn, dzen, p. dzien), da nadomesCajo tj, dj bolj dentalni c(zj-jevski glasovi (5. svieca, meza, Is. sveca, meza, p. swieca, miedza), da se je nadomestil svobodni naglas s stainjm besednim naglasom (ce-sCina naglasa prvi, poljsCina predzadnji zlog), ohranili pa so se sledovi intonacije in kvantitete; v ce-sSini §e kvantiteta sama. Z vzhodno skupino jo veze mehCanje soglasnikov pred i (e, e, b, in ohranitev dvojnega polglasnika v raznih refleksih. Vzhodna skupina, h kateri Stejemo Ruse in Ukrajince, se lo£i od obeh ostalih skupin po zastop-stvu polglasnikov b > a, t> > o (d'ent, moht), po tzv. polnoglasju(*Arorva: r. k or ova, 5. krdva, p. krova, shrv. A-rava, si. krava) in po tem, da se je nadomestil zacetni e-, je- z o- (stsl. jclcnu, r. of cm,); tudi sta se v njej izgubili kvantiteta in intonacija, pa£ pa se je zelo zvesto ohranil naglas na prvotnem mestu. c. Slovenski jezik. SlovensCina se je locila od ostalih slovanskih jezikov najbolj po svojem naglasu, a tudi po drbgih glasovnih in oblikovnih spremembah. I. SlovensCina je s srbo-hrva§5ino vred ohranila in-tonacijo (le v nekaterih nareCjih se je izgubila), v na-sprotju 1 njo pa so se ohranile dolZine do danes le v naglasenih zlogih. Glavna pravila, po katerih se je razvil slovenski naglas, so le-ta: 1. Prvotni potegnjeni naglas (ki so ga dobili v juEnoslov. jezikih sekundarno tudi kratki zlogi) (/) je a) dolge zloge kot v srbohrvaSSini okrajsal (kratki so ostali kratki) in je premenil svojo kakovost ("). Na tej stopnji pa so ostale v sloven-sdini le enozloznice in koncni zlogi besed po odpadu kondnega polglasnika, e in o sta pri tem Siroka; b) v ne-poslednjem zlogu pa je naglas v slovensCini (v nasprotju s shrv.) p oznej e drugic izpremenil kakovost; hkrati so se kratki in okraj§ani zlogi podaljSali, e-jevski in o-jevski glasovi pa zozili. V shrv. (stok.) pa se je ta naglas, kjer je bilo to le mogoCe, kot potegnjen naglas premaknil na prejsnji zlog. a) r. goroh: sl.-shrv. grah; r. bogatyj: sl.-Cakavsko ho gat, §tok. sekundarno bogat; r. do hod: si. dohod, shrv. (sek.) dohod. b) r. goroh a: shrv. graha, si. graha; r. bogatafj a): cak. bogata, §t. bogata, si. bogata; r. k or ova: shrv. krava, si. krava; r. b'er'oz a: shrv. breza, si. breza; r. dohoda: St. dohoda, si. dohqda; r. koza: shrv. koza, si. koza. Pod gotovimi pogoji je ostal v cak. in slov. stari (') naglas (listje, c. lisce), stok. ima v tem slucaju " (lisce), pod dru-gaCnimi pogoji imamo v slov. tudi miska (mis, misi), krajec (kraj, kraja). 2. Prvotni potegnjeni naglas (/)na obrazilih se je v slovensCini a) deloma ohranil na svo-jem mestu kqt" (po l.a), v shrv. (stok.) se je v vseh sluCajih pomaknil na prejSnji zlog; b) Ce se je pre-maknil na prejsnji zlog in je konfinica a) ostala, je ohranil prejSnji zlog vobfie (kot v shrv.) svojo prvotno kvantiteto in dobil dolg, oz. kratek po-tegnjen naglas; prv. kratka e ino sta postala od-prta, v vefiini narefiij in pism. jeziku sta se tudi (v na-sprotju s shrv.) sekundarno podaljsala; ft) Ce pa je konfinica (rb) izginila, je prejsnji dolgi zlog dobil dolg potegnjen (shrv, sekundarno potisnjen), k.ratki pa kratek potisnjen naglas; casih se je ta (kratki) naglas (kot v shrv.) se enkrat pomaknil na prejsnji zlog (po pravilu 2, b, a): a) r. do ska: si. do ska, shrv. daska; r. st'ezd: si. staz a, shrv. staza; r. sukno: si. sukno, shrv. sukno. b a) r. boroda: sl.-shrv. brada; r. (kut-b) kuta: si. (kot) kqta, shrv. kuta; r. t'ema: si. tsma, (tenia), tako i dhska, staza; r. gora: si. (nar. gora in gora) gora, shrv. gora; r. s'estra: si. (nar. sostra in sestra) sestra, shrv. sestra. /?) * k q t t, , si. kqt, shrv. kut; r. k or olb, si. kralj, shrv. kralj; *bob% (r. boba), si. bob (boba), shrv. bob (boba); * ziv ot'b (r. zivota), si. zivbt (zivota), shrv. zivot (zivota); * z el en;b (Cak. Zelena), si. zelen, a tudi zelen (ze/e'na), St. zelen, zelena. 3. Prvotni potisnjeni naglas dolgih zlogov, ki so ga pa dobili v jugoslovanscini sekundarno tudi prvotno kratki zlogi (\), je a) v enozloznicah (po odpadu konC-nega polglasnika) ostal kot v shrv. potisnjen in dolg, kratki vokali so se podaljSali; b) v dvozloznicah in nekaterih veczloznicah je prestopil v slovenscini dolgi potisnjeni naglas s prvega na naslednji z 1 o g v nasprotju s hrv., ki je ohranila naglas navadno v prvotni kvantiteti na svojem mrstu, a v skladu z bol-garSCino: a) r. gorod, sl.-shrv. grad; r. b'ereg'b, si. breg, shrv. brtjeg; r. bog, si. bog, shrv. bog; r. m'od'b, si. med, shrv. med. b) r. gorod a, si. gradu, shrv. grada; r. zo lot o, si. zlato, shrv. zlato, big. zlato; r. mor'e, si. morj(>, shrv. more, big. more; r. oko, si. oko, shrv. oko, big. oko; r. ozero, si. jezo.ro (zdaj tudi ze j|zero), shrv. jezero. II. Glavne glasovne in oblikovne poseb-nosti slovenskega jezika so sledece: 1. Za prvotni nosni samoglasnik q ima slo-vensfiina o: stsl. mqka, r. muka, si. inqka, shrv. muka; za stsl. q ima kot shrv. e: stsl. mqso, r. mjaso, si. meso, shrv. meso. Prvotni j je v s I o v. i, kakor zdaj v vseh jugo-slovanskih jezikih in v cesCini: stsl. dym'b, ^sl.-shrv. dim. Polglasnik t (iz i> in i>), Ce ni odpadel, se je ali ohranil kot polglasnik a (le v nekaterih Stajerskih narefijih je vseskozi e, prehod k CeSCini!), ali pa je postal, 5e je bil naglasen, a (v nekaterih koroSkih in Staj. nareCjih e, prehod!): stsl. s£i,za, si. stoza (stoza, staj. steza); stsl. vtsi,, si. vas (ves). Prvotna tj, dj sta se izpremenila v c, j: sveca, meja, shrv. svijeca, medja. Zlogotvorni f se je pretvoril v ot = on (na Stajerskem pa v -«- kot prehod do hrva-skega, v ziljsfiini deloma v -16- kot prehod do deSkega): stsl. vl'hk'b, si. volk (== vouk), staj. vuk, zilj. vok, shrv. vuk; stsl. dlbg% „lang", si. dolg, staj. dug, zilj. dlog (5. dlouh), shrv. dug. Tudi (velarni) / se je pretvoril na koncu zlogov, pred soglasniki (razen ,/') in pred polglasnikom v u (pise se 1), pred vokali a, o, u pa v srednji 1 (v koroskih in go-renjskih nareCjih tudi v tem slucaju v u, le ponekod se je ohranil tu pravi t). V relativni kondnici -ie se je iz-premenil z v r (e je odpadel) in se v nekaterih sluCajih in-tervokalni z: stsl. k^toze, si. kdor; stsl. st, kom-h£e, si. s komer (ribn. 80 z nikomre); stsl. (mogq) mozesi, si. (in or cm) mores. 2. V oblikoslovju je za slovensCino najbolj zna-Cilna ohranjena dvojina; ima jo, neglede na nekatere ostanke v drugih slovanskih jezikih, le se lu2i§ka srbsfiina. Sklanjatev samostalnikov se je precej izpremenila po prilikovanju; od u-jevske, i-jevske in soglas-niske sklanjatve so ostali vsled tega le ostanki, a pustile so svoje sledove v o-jevski in deloma tudi v a-jevski sklanjatvi. Tudi zaimenska sklanjatev je trpela po prilikovanju; nekateri skloni osebnega zaimka so se na-domestili z drugimi: ve > midva (pi. -)- dva), va > vidva (pi. -f- dva), na > naju (m. toz.—rod.), ny > nas (m. toz.—rod.), vy vas (isto); konfinice^trdih debel so se nadomestile z mehkimi koncnicami (tega, temu m. togo, tomu), rod. edn. je privzel (s shrv.) od o-jevske sklanjatve koncni a m. o (njega m. jego). Imenska sklanjatev pridevnikov je do malih ostankov izginila, v zaimenski sklanjatvi pridevnikov so se iz imenskih in zaimenskih sklonov sestavljene stare konCnice (stsl. dobrajego, blaga-jego) skrCile (aje, uje > oje > e: dobrega, blazega do-briga, dobrega, blaziga, blazega). Glagol je izgubil (v nasprotju s shrv.) aorist, im-perfekt in vse oblike pogojnika do ene (bi iz by)-, prvotna oblika sestavljenega bodoCnika — nedolocnik z glagoli imeti, nficqti, hoteti (shrv. . . cu djelati, djelacu) — se je umaknila obliki prv. dovrSnega bodoCnika (futur. exact.: stsl. bqd^ prisbh,): delal bom. Edini nas nesestavljeni Cas, sedanjik, se je (kot v shrv., a dosledneje) pomladil z odpadom nekaterih kon5nih glasnikov: pletesi >> pletes, pletet-b > plete, jesti, > je, vesti, >> ve, plet^ti, > plet6. Prva oseba dvojine je pri-vzela konCni -a m. -g iz o-jevske sklanjatve (pleteve ple-teva), 3. os. dv. se je prilifcila drugi: pleteta, pletete > pleteta, pleteta (drugaCne konfinice, ki se Se pisejo za 1., 2. in 3. osebo dv., so posnete po samostalniski sklanjatvi). V 1. os. edn. so privzeli samoglasniski glagoli (kot v shrv., a dosledneje) konfinico soglasniSkih glagolov:! pletq^>ple-tem po sem, vein, dam, jem, stsl. jesmh, vemb, dumb, jarni>; 1. oseba mnozine, ki je bila pri soglasniSkih glagolih po odpadu koniSnega polglasnika enaka 1. os. edn., je dobila (kot v shrv.) novo konfcnico -mo: pletem-u pletemo. Prvotno koncnico 2. os. edn. soglasniSkih glagolov -si je po odpadu konfinega -i izpodrinila konCnica samoglas-niskih glagolov -s razen pri si (iz jesi), ki je ohranil konCni -i: dasi, vesi,^jasi > *das, ves, *jes > si. das, ves, je§. Stara koncnica 3. os. mn. -e, -o (iz §ti,, ^tt), £e ni na-glasena, se je umaknila novi koncnici -ijo, -ejo, stvorjeni po III./l., V./l.: vidijo, godejo po umejo, delajo, stsl. umejqt'b, ■ delajqi'h. d. Razvoj slovenskega jezika. Vse te znadilne poteze slovenskega jezika so se raz-vile sele v teku 2asa. Po razvoju govorimo lahko o ' Ze v stal. prvi zgled: imams, (drugaCe po III./l.) poleg imeju. srednjeveSki slovenScini pred protestantovsko dobo ino novodobni slovensdini od tega Casa dalje. Razvoja srednjeveSke slovenscine ne moremo zasledovati tako natanko, kot bi bilo^eleti; jezikovni spo-meniki so prepi&i in premalo obsezni, tudi pravopis je premalo natanCen. Najvaznejgi in najobsirnejSi so bri-zinski spomeniki, napisani v 10. stoletju na KoroSkem, ki nam kafcejo najstarejso znano obliko slovensCine. Iz naglasnih znamenj razvidimo, dase je danaSnje naglasevanje z a £ e 1 o razvijati Ze v 10. stoletju. Rokopis ima duM (si. duso, tako se Schonleben, iz dviso, r. dtisu, shrv. dusa) poleg vecera (si. vecera, shrv. vecera), jiarod (si. narod iz narod, r. narodi,, shrv. narod) poleg tvorju (r. tvorju, si. storim, shrv. stvorfm). 1 Nosni vokali so za5eli ali izgubljati nazalizem, med namestniki za q stoji v sredi besed skoro redno o, na koncu pogosteje u, a poleg o (sledovi tega §e danes v vzhodni rozangcini in v Podjuni), ali pa so se zaCeli ce-piti v svoje prvotne sestavine o -j- n, e n (pod enakimi pogoji se danes v sorodnih nareCjih); a v vseh teh slu-Cajih je bil vokal brez dvoma se nekoliko nazaliran: malomogoncka (c) poleg vzemogoki (c), poronfo (.,. (cel. r.: veruyo, stis. r.: proffo, mollo, oblublo, odpufclio), pri trdih je ze nova konCnica (sti§. r.: wodem). Zlogotvorni t se §e ni izpremenil v at, paC pa ze v at; tudi t se je §e govoril. Slovenska narefcja se ze cepijo blizu kakor danes zlasti glede na reflekse za e in na naglaseni o> u: dol. stiski r.: deylam, greichy itd. poleg izpouem; gorenjski cel. r.: nebe/s, grechow, reffy i. dr. poleg feydi. — st. r.: gofpud, go/pudi, od buga i. dr.; cel. r.: go/pod, gofpodi. V protestantovski dobi spominja Trubar se v marsicem petnajstega stoletja. Njegov historifini sedanjik se slisi Se kakor aorist, s katerim ima (vsled odpada koncnega -t) v 3. os. edn. veCinoma tudi enako obliko; pri njem nahajamo dostikrat poleg novejsih tudi se starejse koncnice po H-jevski in po moski i-jevski sklanjatvi, tudi 1. os. edn. se glasi vcasih se na -o: lioco, verjo. Poleg tega pa ima njegov jezik 2e ocHo5no dolenjsko dialektiCno lice (g =z ei, 6 — u i. dr.). Dalmatin, prevoditelj sv. pisma, in z njim v zvezi slovnicar BohoriC, ki sta dialektiCno lice Trubarjevega jezika nekoliko omilila, pa sta ustva-rila ie v glavnih potezah nas pismeni jezik; ker se je ta5as govoril Se trdi f, ki se je sele v 17. stoletju sploSno premenil v h,' oz. srednji 1, pisemo se danes" 1, tudi kjer govorimo mesto njega u; ker vokalna redukcija taCas §e ni tako napredovala, pisemo danes sirota,' vedela i. dr., dasi poznajo narecja vecinoma le se srota, vedla itd. Po zatoru protestantovstva v slovenskih dezelah se je pismeni jezik XVI. veka zacel precej pozabljati, a Japelj in Kumerdej sta ga zopet pozivila, Kopitar ga je utrdil s svojo slovnico in ga oprostil na podlagi svojega gorenj- 1 Na Goriskem se je 1 izpremenil v u ze pred 1551 (go-riski rokopis). Kratka zgod. olov. slovatva, 2 skega jezika dolenjskih dialektifinih znakov. V sredini 19. stoletja, ko je Svetec uvedel se nekaj starejgih konCnic (om, oma m. am, ama; ega, emu, em m. iga, imu, im; lovec m. lovic i. dr.) in odstranil mlajse tvorbe kot klese, ku-kovca, stri, narveeji, si je pridobil pismeni jezik v kratkem vsesplosno veljavo. 2. Slovstvo in zgodovina slovstva. Jezik se ni rabil samo za medsebojno obcevanje, ampak tudi za dogovore in pogodbe, za zakonodajo in sluzbo bo2jo (molitve in speve), za rodbinska in zgodovinska izroCila; vse to se je ohranjevalo prvotno po ustnem izroCilu od rodu do rodu. Tako ustno izrogilo je lahko zadoscalo preprosto urejeni patriarhalni druZbi, za bolj razvito druzabno zivljenje v vpCjih drzavah pa je bilo treba, da se taka izroSila ohranijo zvesteje in toC-neje. Iz te potrebe je nastalo pismo, ki je dozorelo v teku tisoCletij iz pisave z znaki za pojme (podobnimi nasim „rebus"-om) v pisavo z zlogi in nazadnje v pi-savo s pismenkami za posamezne glasove. S pisavo se je prifiela tudi literatura (littera = = Crka), slovstvo (slovo = beseda) ali knjizevnost. V dobesednem pomenu je namreC slovstvo vse, kar je clovek iz jezikovnih proizvodov svojega duha zapisal. Vendar pa nihfie ne steje k slovstvu v pravem pomenu besede zapiskov in tiskovin, ki slu2ijo zgolj prak-tifcnim svrham (vsakdanjih pisem, raCunov, pogodb i. dr.), ker jim nedostaja splognejse zanimivosti. Ta je namre5 bistveni znak slovstva v pravem pomenu besede. V tem slovstvu pa razlofiujemo po vse-bini zopet veS slovstvenih panog, strokovno, znanstveno, i. dr. slovstvo in najbolj sploSno zanimivo in najvaznejse med njimi, lepo slovstvo, ki obsega pesniska dela naroda in ga imenujemo zato tudi narodno (nacionalno) slovstvo, kratko tudi samo „slovstvo" v ozjem pomenu besede. V njem se namrefi posebno jasno zrcali znaCaj naroda, njegova dusevna kultura in njegova notranja in zunanja zgodovina. Tudi tiste pes-nitve, ki so se Cesto stoletja ohranjevale ustno od rodu do rodu, preden so se zapisale (narodne pesmi), se morajo pristevati lepemu slovstvu. Zgodovina slovstva opisuje kot del zgodo-vine umetnosti pesni§ka dela naroda od zacetka do danasnjih dni in izkuSa razloEiti, kako so nastala iz kul-turnih razmer naroda in Casa, v katerem so vzrasla, in iz osebnosti njihovih stvoriteljev. Zgodovina slovstva je tudi vazen del kulturne zgodovine, ker nam odpirajo slov-stvena dela zanimiv pogled v narodni duSevni razvoj. Kot del kulturne zgodovine se mora zato zgodovina slovstva ozirati tudi na strokovna in znanstvena dela, ki so znacilna za narodno in casovno kulturo. To velja zlasti za starejga razdobja slovstvenega razvoja, ko je vsako ohranjeno delo velike va^nosti za zgodovino naroda, kul-ture in jezika. Zgodovino slovstva delimo obiCajno po razvoju v veS razdobij, ki jih imenujemo po navadi dobe; oznacu-jemo jih po sploSno-zgodovinskih, kulturnih ali literarnih znakih. Vendar pa taka razdelitev noCe biti niC drugega kot sredstvo, da gradivo pregledno razvrstimo po 5imbolj enotnih vidikih; zivi tok razvoja ostro zaCrtanih zarez ne pozna. I. Predkrscanska dolba (do okoli 800). 1. Naselitev Slovencev. Prvotna domovina naSih prednikov ni bila v danasnjih slovenskih pokrajinah. Pred ljudskim preselje-vanjem (375) so prebivali z drugimi Slovani vred v sedanji zapadni Rusiji, v porecju zgornjega in srednjega Dnepra in v sosednjih pokrajinah. Na zapadu ob Karpatih in Visli so mejili na Germane, dalje proti severovzhodu na Litvance in Lotvince, na severu ob povirju Volge in na vzhodu blizu Dona na finsko - ogrska plemena, na jugu ob spodnjem Dnepru na iranske Sarmate, ob Dne-stru pa na germanske in keltske rodove. V drug'em stoletju po Kristu pa so dobili na jugu in jugozapadu za sosede Gote, na kar spominja se danes vec gotskih izposojenk v nasem jeziku. Po Atilovi smrti (453) so se za£eli seliti tudi Slovani; okoli 1. 500. so dospeli ze do Labe, kmalu nato tudi do dolenje Donave. Odtod so napadali Bizantince onstran Donave toliko Casa, da so se (po letu 600.) za stalno polastili veCine balkanskega polotoka. Nasi predniki so prodrli v vzhodne alpske pokrajine Se nekoliko prej. Pred njimi so gospodovali tu in po Pano-niji Langobardi. V boju z Gepidi ob Tisi pa so poklicali na pomofi Obre, katerim so prepustili za plaSilo svoja do-sedanja bivaliSCa ob vzhodnih Alpah in v Panoniji ter so odsli pod Alboinom, da si osvoje Italijo (568). Obri so za-sedli ozemlje Gepidov in Langobardov v ogrski nizini, S 1 o v e n c i pa, ki so bili njihovi podloEniki, so zaceli pod obrskim vodstvom prodirati dalje proti zapadu in so v nekaterih desetletjih osvojili zemljo ob Muri, Dravi, SLa v i, S o 5 i in ob desnih pritokih Donave do preko Anize, na jugozapadu pa do roba beneske r a v -nine vzhodno od Tagliamenta. Pred 1. 595. je bila naselitev izvrSena, zakaj to leto se poroca o prvem spopadu med Siovenci in Bavarci. Noricani, katerih ostanki so 3e prebivali tod, so izginili iz zgodovine, krscanstvo je bilo v teh krajih za dvesto let zatrto. Prodirati so hoteli Se dalje proti zapadu, a v Alpah (na Tirolskein) so se jim ustavili Bavarci, v bene&ki rav-nini Langobardi in so jim zastavili nadaljnjo pot, dasi so dospele njihove bojne trume vcasih celo v danaSnjo Bavarsko in dalec v benesko ravnino. I2ojre^ne_8:j3t<> lejg^pripoy^dyie zgodovina o teh bojih, y.katerih so se zapadni sosedje z najvecjim naporom ubraiiUi^»o*ili. na-seljencev >S lovenske z em 1 je«. Ko so gospodarji Obri kmalu po naselitvi karantanske Slovence le preveC zasuznili, so se jim ti v zvezi s sever-nimi Slovani uprli in 5eski kralj S a m o (623—658) jih je tudi premagal. Zvezna dr^ava Cehov, Slovencev in luziSkih Srbov, ki jo je ustanovil Samo, pa je po njegovi smrti raz-padla, Obri so si zopet opomogli in so znova stiskali Slovence. To je Slovence naposled zblizalo z Bavarci, katerim so pomagali ze 1. 743. v boju zoper Frankfi_Kekaj let po- zneje (okoli 1. 745.) je poklical vojvoda BorutBavarce na pornoC zog^^Jy^ in jih je z njihovo'Tpomocjo tudi premagal. Kot plaCilo so morali Siovenci priznati vrhovno oblast Bavarcev, oziroma njihovih gospodarjev, fran-kovskih kraljev. ^ S tem pa se je odprla nemSki oblasti, a tudi k r § 5 a n - s t v u pot med Slovence. ;——. r V porostvo svoje zvestobe je moral poslati (Borutjna Bavarsko med drugimi sina Gorazda in neCaka Hoti m i r a. Tam sta se vzgajala v sloveci Soli na otoku Awa na Chiemskem jezeru, kjer sta prejela tudi sv. krst. Ko sta se potem vrnila drug za drugim kot vojvoda v domo-vino — 1. 750. Gorazd, po njegovi smrti, 1. 753., Hotimir — sta poklicala v dezelo misijonarje iz Salzburga, med dru-gimi pokrajinskega skofa M o d e s t a (755), ki je posveCe-val v deSeli duhovnike in cerkve — med njimi kot eno najstarejsih cerkev pri Gospe sveti. , Po Modestovi smrti so se poganskiSlovenci dvakrat u p r 1 i vojvodu Hotimiru (765, 767), a brezuspesno, zato pa so po smrti vojvodovi (769) premagali krSCanske Slovence in pregnali iz dezele vse duhovnike, tuje in do-mace, in sele po treh letih, ko jih je bavarski vojvoda Tassilo II. premagal, je mogel Hotimirov naslednik Volkun zasesti vojvodski prestol. Slovenci pa so bili zdaj §e bolj odvisni od drzave Frankov, pokroviteljice Bavar-cev; nekaj let pozneje (788), po Tassilovem ponesrefienem uporu, so prisli tudi neposredno pod njihovo oblast. Ven-dar pa jim je Karel Veliki pustil domafie vojvode in zu pane. Okoli 1. 795. se imenuje V o j n o m i r, ki je Frankom pomagal v boju zoper Obre (791—799), okoli 1. 800. vojvoda Inko. Za njim se imenujejo kot vojvodi (zupani) slovenskega rodu se Pribislav, Semika, Stojmir in Etgar. Za njimi so prisli B a v a r c i. ^Nadomestili so domaCe vojvode br2-kone kmalu potem, ko so Franki zadusili upor L j u d e -vita Posavskega (816—822), ki so ga podpirali tudi Slovenci. V Panoniji so vladali slovenski vojvodi §e v drugi polovici 9. stoletja (Kocelj). KrSCanstvo se je po zmagi nad poganskimi uporniki hitro sirilo, ne samo severno od Drave (v salzburSki nad-skofiji), kjer je Tassilo ustanovil tik ob slovenski zemlji samostana v Innichenu (770) invKremsmunstru (777) kot zbiraliSCi za misijonarje, ampak tudi na jugu, kjer so oznanjali krSCansko vero oglejski duhovniki. V kratkem Casu so se pokristjanili vsi Slovenci, dasi so se ostanki poganske vere ohranili Se ve5 stoletij. \ 2. Prvotna kultura. O 2 i v 1 j e n j u n a § i h prednikov iz pred-krSCanske dobe nimamo dosti poroCil. Najzanimi-vejse je to, kar je napisal o Slovanih Prokopij v svoji zgodovini gotske vojske (535—555). Slovani (najvecja ro-dova sta se zvala Sloveni in Antje) so bili tacas prodrli do levega brega dolenje Donave: »Sloveni in Antje nimajo samovladarja, temufi zive ze ocl nekdaj demokratiCno in zato se pri njih vedno javno razpravlja o koristnih in Skodljivih zadevah. Enako se ravnajo tudi v vseh drugih receh-po starih navadah. Verujejo v enega boga, ki nareja blisk in gospoduje Cez vse; darujejo mu vole in vsako-vrstne zivali. Usode ne poznajo in tudi ne verujejo, da bi imeli umrli ljudje kako moS, ali kadar slutijo, da jim / je smrt za petami, bodisi v bolezni ali pa v vojski, tedaj obljubijo takoj v svojem sreu darovati bogu, £e ji uidejo; in £e potem smrti res uidejo, darujejo zvesto, karkoli so obljubili, in mislijo, da so si s to daritvijo odkupili 2iv-ljenje. Caste pa tudi reke, nimfe (vile) in druga boEanstva in jim vsem tudi darujejo; med darovanjem se vrse razna prorokovanja. Stanujejo v slabih kocah, raztreseni daleC drug od drugega ter mnogokrat premene kraj svojega bivanja. Ko se napote v vojsko, gredo veCinoma pes nad sovraznika, drzeC v rokah sCit in sulico; oklepa ne opagejo nikdar. Nekateri nimajo niti spodnje obleke in plaSCa, temuS le nekake hlaCe, da se za silo pokrijejo; tako se potem vrgejo na sovraznika. Oboji (Sloveni in Antje) govore en jezik, ki je popolnoma barbarski. Tudi po telesni zuna-njosti ni razlike med njimi. Vsi so visoki in hrabri. Njih ko£a ni posebno bela; njih lasje niso rumenkasti, a tudi ne popolnoma Srni, temuC rdeCkasti. Njih 2ivljenje je trdo in zanemarjeno kakor pri Masagetih; kakor pri teh, je tudi pri njih vedno polno nesnage. Hudobni in prevarljivi navadno niso in v preprostosti se ravnajo po Hunih. Slo-veni in Antje so imeli nekdaj samo eno ime. V starili Casih so se oboji zvali Spori (Srbi?), mislim, da zato, ker zive posamez (anoQadrjv) raztreseni po dezeli. Vsled tega imajo pa tudi mnogo zemlje v svoji posesti. Vecina na-sprotnega (levega) brega Donave je v njihovi posestix Po tem porocilu se nam odpre vsaj nekoliko pogled tudi na p o e z i j o nasib pradedov. Z verskimi obredi, daritvami in prorokoyanji so bili namrec pri vseh narodih zdruzeni tudi najstarejsi pojavi narodne poezije: slavo-spevi bogovom na cast, zagovori, proroski verzi itd. To velja pac tudi o Slovenih. Sledovi tega slovstva so se ohranili med narodnimi zagovori, pripovedkami in prav-Ijicami, dasi so Me davno izgubili prvotno pogansko lice in se v vsakem primeru tudi ne more doloCiti, ali je doticna pesnitev ostanek poezije nasih pradedov, ali pa je dospela k nam od nasili sosedov. Najbolj starinski izrned teh ostankov predkrscanske literature je »Zagovor zoper izvin«S ki se po sporedbi cisto strinja s staro-nemskimi poganskimi zagovori, n. pr. z merseburskimi; najprej legendarni dogodek, ko so bajalne pesmi prvic pomagale, potem zagovor sam, ki bo pomagal pac tudi zdaj. Le na mesto poganskih bozanstev so stopili krsfianski svetniki. 1 Strekelj, Slovenske narodne pesmi III. zv., st. 5171. II. Krscanski srednji vek (800—1530). 1. Misijonarji. Ciril in Metodij. Brizinski spomeniki. Kakor pri vseh efropskih narodih (razen pri Grkih in Rimljanili) se je tudi pri nas literatura zacela sele s krscanstvom. Prvi verski oznanjevavci iz Salzburga 130 bili sicer nemski Bavarci, iz 0 g 1 e j a pa Furlani lan-gobardskega ali roinanskega rodu, a pridruzili so se jim kmalu tudi domaci duhovniki, ki so jib posvetili pokra-jinski skofje (Modest in njegovi nasledniki).1 Najbrz so ze tacas nastali kaki slovenski molitveni obrazci. L. 789. je jiamrec ukazal Karel Veliki za vso frankovsko drzavo, da naj duhovniki pridigujejo o apostolski veri in ocenasu, naj ljudstvo svare pred smrtnimi grehi in naj ga uSe Gloria P a t r i. To se je godilo v ljudskem jeziku. L. 802. je ukazal cesar, da naj se vsi njegovi podlozniki nau5e ocenasa in veroizpovedi v latinskem jeziku, a ze 1. 813. je cerkveni zbor v Mogunciji ta ukaz preklical, ker se ni dal izvesti, in dolocil, da naj se te molitve molijo v ljudskem jeziku. Vera, o£enas, cast, splosna i z p o v e d (seznamek smrtnih grehov) so nastali tacas (okoli L 800.), pisani ali samo ustno, kakor v nemskem tudi v na§em jeziku, a ohranilo se nam ni iz tega 5asa nic. Vendar pa je bil verski pouk pri Slovenih v fran-kovski dr£avi dostikrat pomanjkljiv, ker misijonska du-hovsCina Cesto ni znala dovolj narodne govorice. 1 Kot pokrajinski Skofje za Slovence se imenujejo: Theodo-rich (ok. 800), po njegovi smrti Oton (ok. 830), nato Osbald (do 859). To dokazuje poslanstvo, ki ga je poslal 1. 862. mo-ravski knez Rastislav v Bizancij k cesarju Mihaelu. Prosil ga je za uCitelja in skofa, kateri bi njegovo ljudstvo v domaCem jeziku pouCeval v pravi veri. V njegovo de-2elo prihajajo sicer krsCanski ucitelji z Laskega, Grskega in Nemskega; a ti jih uCe razliCno in Sloveni so preprosti ljudje in nimajo Cloveka, ki bi jim pokazal resnico. In cesar Mihael je poslal nato na Moravsko Konstantina in njegovega brata Metodija, ki sta kot Grka iz Soluna dobro govorila tudi slovSnski jezik. Ta zgodovinski dogodek je bil povod za ustanoviteiT staroslovenskega (starobolgarskega) slov-s t v a, ki je vplivalo na starejSe slovstvo skoro vseh Slovanov, med njimi tudi na slovstvo na§ih prednikov. Metodij in Konstantin sta bila sinova visokega voja-skega dostojanstvenika v Solunu in sta se izobrazila na cesarskem dvoru v Carigradu. Starej§i, Metodij, je postal nato cesarski namestnik v neki slovSnski pokrajini, a je kmalu stopil kot laiski brat v samostan, mlajsi, Konstantin (rojen okoli leta 827.), pa je postal du-hovnik in je pouCeval modroslovje na visoki Soli v Carigradu. Se preden sta sla na Moravsko, sta kot misijonarja uspeSno delovala, in sicer pri finskih Kazarih med Donom in Kavkazom. Prinesla sta od tarn telesne ostanke papeza sv. Klementa I., ki je umrl kot izgnanec v Chersonu mu-CeniSke smrti. Preden sta Sla na Moravsko, pravi legenda, je sestavil Konstantin, ki je bil uCen jezikoslovec, abecedo, seveda za tisto slovensko (makedonsko-bolgarsko) nareCje, ki ga je poznal izmlada, in pri £ el tudi ze prevod evangelijev. Mislil pa je na sestavo abecede gotovo 2e prej, brEkone za delo med krSCanskimi Sloveni na Balkanu; kajti gla-golska abeceda, kije prirejena v glavnem po grski mali pisavi (minuskuli), je tako enotna, premisljena, po- polna in natanCna, da nima take noben drug jezik in jo danes bolj kot kdaj obCudujejo jezikoslovci. Na Moravskem ju je (1. 863.) ljudstvo s knezom vred sprejelo z veseljem, ker sta govorila lahko razumljivo go-vorico, in sta takoj priCela misijonsko delo. PouCevala pa sta izbrane ucence tudi v pismu in v cerkvenih duhovnih opravilih in prevedla iz grskega najpotrebnejse tekste, evangelije, dejanja in pisma apostolov, lekcije (iz starega in novega zakona), psalme in molitve, iz katerih sta se-stavljena breviarij in mis ale: hotela sta usta-noviti slovSnsko liturgijo. Kot Grkoma jima. taka misel ni bila tako tuja kot rimski duhov§£ini; pri vzhodnih krsCanskih narodih (Grkih, Armencih i. dr.) je bil jezik ljudstva tudi jezik sluzbe bozje. Ker pa Konstantin ni mogel posvetiti uCencev za du-hovnike, sta §la sv. brata 1. v Rim, kamor ju je po-klical tudi papez N i k o 1 a j I. (858—867). Sla sta skoz Panonijo, kjer je vladal Slovencem vojvoda K o c e 1 j. Ta je bil zelo vesel slovanskih knjig in jima je izrofiil 50 uCencev. V Rimu, kamor sta prinesla brata relikvije sv. Klementa, ju je sprejel z veliko Castjo NikolajSv naslednik papez Hadrijan II., ki je slovesno potrdil slovSnsko liturgijo z edinim pogojem, da naj se evangelij bere najprej v latinskem, potem sele v slovenskem jeziku; posvetil je tudi Metodija in vefi ucencev za duhovnike. Konstantin pa je v Rimu zbolel, stopil v samostan z imenom Ciril in umrl 14. februarja 869.; pokopali so ga v cerkvi sv. Klementa. Metodij se je vrnil f86§) za nekaj Casa h Koclju, a ker si ga je ta zelel za nSaskofa svojih pokrajin, je Sel §e isto leto drugiC v Rim in se vrnil kot nadskof panonski in moravski in kot apostolski legat. OCividno je hotel papez ustvariti novo cerkveno organizacijo kot naslMnico stare sremske skofije in panonskega eksarhata, ki bi imela z narodno liturgijo za balkanske Slovene veCjo pri-vlafino silo kot pa grski Carigrad, ki se je ze nagibal k razkolu. Ko se je Metodij vracal iz Rima, je divjala na Moravi vojska. med nemskim kraljem Ludvikom in med Rasti-slavom. Tega so s pomoCjo izdajalskega njegovega necaka Svetopolka premagali, oslepili in zaprli v samostan (870); sledil mu je Svetopolk. Metodij je zato ostal pri Kox-lju ob Blatnem jezeru in zacel urejevati svojo nadskofijo. Salzburski nadSkof Adalwin v zvezi z brizinskim in s pasavskim Skofom pa ni hotel pz-iznati papezeve odredbe, 5es da po odloku Karla Velikega (iz 1. 798.) vsa Panonija pripada salzburski nadskofiji. Zato so izvabili Metodija na §ko-fovsko zborovanje na Bavarskem, kjer so ga zasramovali, bili in nazadnje zaprli. Sele po dveh letih in pol so ga (873) izpustili na ogorceno zahtevo rimskega papeza Ja-neza VIII., ki je upornike tudi cerkveno kaznoval. Po svojem delegatu je papez proti kralju Ludviku in bavar-skim skofom tudi odlocno zagovarjal neminljivo pravico Petrove stolice do nekdanjega sremskega eksarhata (Pa-nonije), cez katerega je zdaj postavil Metodija. Hkrati pa je (menda za slovesno sluzbo bozjo) prepovedal slovgnsko liturgijo. Odslej je bival Metodij, posebno po Kocljevi sinrti (874), najvec na Moravskem. A Svetopolk in njegov dvor Metodiju niso bili naklonjeni in tudi njegovemu delu ne. Ko so ga sovrazniki pri papezu zato^ili radi krivoverstva, je sel 1. 880. tretjic v Rim, kjer so ga spoznali za popol-noma nekrivega. Papez J a n e z VIII. je znova potrdil slo-vSnsko sluzbo bozjo in zapovedal vsem duhovnikom dolzno pokorscino nadslcofu Metodiju. Metodijevim nasprotnikom pa je ugodil papez s tem, da je na Svetopolkovo zeljo njihovega voditelja Wichinga (iz Svabskega) posvetil za skofa in ga kot sufragana v Nitri podredil Metodiju. Metodij je nadaljeval kljub vsem te2avam bratovo delo. Prevedel je s pomoCjo duhovnikov brzopiscev velik del starega zakona in druge cerkvene in cerkvenopravne knjige. Svoje misijonsko delo pa je raztegnil tudi na CeSko in Poljsko. Umrl je 6. aprila 885; pokopali so ga v stolnici v Velegradu (brzkone v sedanjem Velehradu pri Ogrskem Gradiscu na Moravskem, po drugih v Deviim ob Donavi). Za naslednika si je zelel Gorazda, ki je bil vesC tudi latinscine. Zdaj pa je pohitel Wiching v Rim in je s krivimi porofiili dosegel, da je papez Stefan V. slovensko bogosluzje za Velikomoravsko prepovedal. Sve-i topolk je Metodove ucence pregnal iz de2ele, nekatere soj celo mucili, druge prodali judom kot suznje v Benetke,, kjer pa jih je bizantinski poslanik odkupil. Ze 1. 892. pa je kralj A r n u 1 f zoper Svetopolka po-klical Madjare na pomoc in ti so v kratkem pokonCali najprej velikomoravsko drSavo, potem pa divjali dalje na Nemsko in v Italijo. Slovensko bogosluzje je naslo novo zavetje na Hrva-§kem in v Primorju, kjer se je grski obred zamenil z rimskim, ase ohranil jezik in pisava (glagolica), §e bolj pa na Balkanu, kjer so ga sprejeli shizmaticni Slovani, a so glagolico kmalu zamenili s c i -rilico, sestavljeno po grski veliki pisavi (uncijalni ma-juskuli). Od tod se je razsiril slovenski obredni jezik po-vsem slovanskem vzhodu. Nekaj casa se je ohranil tudi na Ceskem, najdalje v sazavskem samostanu (11. stol.). Literarno delo svetih bratov Cirila in Metodija je zbir-dilo k zivljenju tudi slovensko slovstvo. Posebne politicne razmere so povzrocile, da so delovali v Panoniji drug poleg drugega Metodij evi in salzburski duhovniki. Salzburski nadskofje namrec kljub papezevemu ukazu niso hoteli pri- znati nove Metodijeve nadSkofije in so, posebno po Kocljevi smrti (874), tudi sami izvrsevali Skofijske posle v deZeli1 in poSiljali vanjo duhovnike latinskega obreda. In iz kro-gov teh duh.ovnikov, ki so se lahko vsaj nekoliko seznanili tudi s cerkvenim jezikom Metodijevim, so iz§li spisi, ki so se nam v poznejsih prepisih ohranili v rokopisni knjigi samos'tana sv. Korbinijana v BriSinju (Freising) iz 10. stoletja. Danes se hrani z drugimi rokopisnimi zakladi bavarskih samostanov t drZavni javni knjiznici mona-kovski, kamor so jo prenesli 1. 1803. Tarn so 1. 1807. v tisti knjigi zasledili slovenske tekste, in sicer splosno izpoved starejse oblike (list 78.) in pridigo o grehu in pokori z mlajso sploSno izpovedjo (str. 158b — 161 b). Splosna izpoved se je molila po rimskem spokorni-§kem redu po ma§i katehumenov (po evangeliju), preden so spokorniki in katehumeni sli iz cerkve. O posebno slo-vesnih prilikah, n. pr. ob navzoCnosti Skofovi, se je pomen tega obreda razlozil s posebnim govorom (prim. 2. in 3. spo-menik!). Izpovedi je sledila splosna odveza. Ta obiCaj se je udomaCil po vsej zapadni Evropi in se je ohranil §e dolgo potem, ko se je srednjeveSki spokorniski red fce opustil.2 K nam je pri§el s pokristjanjenjem, ker je odgovar-jal povelju Karla Velikega iz 1. 789., naj se ljudje svare pred smrtnimi grehi. Vsebinsko kaze pridiga v briSinskih spomenikih ie £ivi stik s poganstvom, ker naSteva med grehi tudi malikovanje (e2e trebu tvorim). BriEinski spomeniki so se spisali v sedanji obliki za casa brizinskega §kofa Abrahama (957—993), ki je 1 NadSkof Theotmar n. pr. je 1. 874. posvetil cerkev v Ptuju, dasi je bilo to mesto v Metodijevi nadSkofiji. 2 SploSno izpoved, ki naj se moli po pridigi, imajo §e slo-venska E v a n g e 1 i a i n u Lystuvi v 17. in 18. stoletju. bil po rodu Karantanec in najbrZe Slovenec; verjetno je, da je pri tem celo sam sodeloval. Prvi spomenik, s t a -r e j § a sploSna izpoved, je nastal okrog 1. 975., ko je bival Abraham veC let stalno na KoroSkem, kjer je v raznih krajih imel obSirna posestva s srediSCem na O t o k u ob Vrbskem jezeru. Drugi in tretji spomenik, pridigo o grehu in pokori in mlajso sploSno izpoved, je nekoliko pozneje, a brzkone §e za zivljenja Abrahamovega (t 1. 993.), napisal neki Nemec, drugega po narekovanju, tretjega po pisani predlogi. Jezik spomenikov je slovenski, in sicer neko karan-tansko nareCje, sorodno danasnji ziljSCini, rozanSCini in rezijanSCini,1 ki je kazalo Ze nekatere znake Ceskega jezika.2 Jezik briEinskih spomenikov ka2e pa, da je vplivala nanj nekoliko tudi staroslovenSCina. Razen tega se je pokazalo, da je homilija, ki se nam je ohranila v prepisu kot drugi briSinski spomenik, vsaj deloma porabljena v neki homiliji Metodijevega uEenca Klimenta, nadalje, da je Kliment za obrazec zasebne izpovedi v svojem >izpo-vednem redu« (Cim^nadt izpovSdaj^Stiirm, s?) Sinajskega evhologija (iz 11. stol.) porabil predlogo, podobno I. in III. brifcinskemu spomeniku, in da se je tudi staroslovenski prevod svetoemmeramske molitve3 v istem »Cinu« priredil po predlogi, ki je bila spisana v jeziku briEinskih spomenikov, a se nam ni ohranila. 1 O tem priCajo zastopniki prvotnili nosnih samoglasnikov. Na zilj§fcino in roZanSCino kaze izraz »nedel« (t. j. praznik); na ziljSCino spominja aorist b 8 v pomenu pogojnika preteklega £asa: v veky jemu b S (= bi bilo) Ziti. s Taka znaka sta pred vsem v y - za i z d 1 za 1 (nastal iz tl, dl): vygnan, vsedli se. Oboje Se danes v ziljSCini, deloma tudi v drugih severnih nareCjih slovenskih. 3 StaronemSki »St. Emmeramer Gebet« se je ohranil v roko-pisu samostana sv. Emmerama v Reznem, Predloge brizinskih spomenikov, ki spominjajo po besednem zakladu tudi na danaSnja severovzhodna slo-venska narecja1, so morale torej nastati kje v Panoniji, in sicer ze za Metodijevega Casa. Priredili so jih po nem-Skih virih duhovniki latinskega obreda (salzburSke nad-skofije), ki pa so se bili nekoliko seznanili tudi s cerkveno-slovenskimi spisi, in sicer so jih spisali najbr2e z gla-g o 1 s k i m i pismenkami. Sestavil pa jih ni en sam pisa-telj; ta bi se bil zadovoljil z enim obrazcem spIoSne izpo-vedi, tako pa so se rabili vsaj trije, vsaj eden pa se je iz-gubil. MogoCe je, da so imeli sestavljavci pred seboj tudi se starejse obrazce iz Casa pred Metodijem. Na KoroSko pa so predloge lahko prisle po duhovnikih brizinske sko-fije, ki je imela 2e za casa Kocljevega posestva pri Blat-nem jezeru. 2. Nemsko naseljevanje in germanizacija. S prostovoljnim sprejemom krscanstva so Slovenci resili svoj narodni obstoj, da niso izginili kakor Obri, po-labski Slovani in baltiski Prusi, a niso mogli reSiti svoje /samostojnosti. Kmalu po uporu Ljudevita Posavskega (818 do 822), ki je vladal med Dravo, Savo in Kolpo in ki ga je podpiral tudi del karantanskih Slovencev, so izgubili Slovenci svoje vojvode; nadomestili so jih bavarski grofje; postali so neposredni podlozniki frankovske, pozneje nem-ske drzave. Hkrati so priceli slovenski plemici polagoma giniti in svobodni kmetje so postajali podlozni tlaCani. Ta razvoj se je priCel v vsej frankovski drzavi ze za cesarja Karla Velikega. Vojna bremena so bila za svobodnjake, ki so morali slufciti kot vojaki, tako velika, da so vsled tega izgubili prejSnje blagostanje; da bi se reSili, so svobodni 1 Taki izrazi so: izbaviti, kajati se, libo, ljubmi, m(!(rt)Jili r (komu), prja, zavecati se i. dr. kmetje 5esto oddali svojo posest kaki cerkvi, samostanu ali plemicu in ga dobili za porabo nazaj. Svobodnjak je postal podloznik. prlCelo se je tudi nemsko naseljevanje. Slovene)' so bili po mnogih krajih, posebno na severu, bolj na redko naseljeni, ker se je obrnil glavni tok slovenskih priselni-kov pac bolj proti jugu, kjer jih je mikala Italija. V do-navski dolini pa so se zredcili tudi vsled obrskih pohodov in protiobrskih vojsk, v katerih so Franki pobili tudi mnogo Slovencev, obrskih podloznikov, se bolj pa v 10. slo-letju po Ogrih. Tu je bilo torej dosti neobdelane zemlje, ki je postala drzavna last; pridruzila pa se ji je tudi za-plenjena posest svobodnjakov, ki so se udelezili kakega upora; pa tudi iz nicevih razlogov so podili nemski po-svetni in cerkveni mogoenjaki Slovence tlacane s posestev. Na to zemljo so nemSki kralji in knezi naseljevali kmete iz sosednjih pokrajin, najvec iz Bavarskega. Tok naselni-kov se je obrnil najprej v donavsko dolino, pozneje po vseh slovenskih pokrajinah. Priselniki so prihajali v ve£-jih skupinah skoro do konca srednjega veka, izostali so sele, ko vsled neprestanih turskih napadov v 15. stoletju nasi kraji niso bili vec posebno vabljivi. Nasprotno pa so se Slovenci po zmagi nad Obri zaceli siriti proti vzhodu, posebno v Dolenji Panoniji, a ze cez eno stoletje so jih pregnali nomadski Ogri. Naseljevanju je sledila pocasi asimilacija na-rodov. Na severu, kjer so bili novi naseljenci v vecini, se jim je v teku stoletij prilagodilo prvotno, slovensko pre-bivalstvo, ki se je ponemcilo; vecje naselbine so se ohra-nile na Zgornjem Stajerskem se v 13. stoletju,1 pozneje so 1 V Kindbergu ob Murici je pozdravil Oton von Buochow Ulricha Liclitensteinskega na njegovem turnirskem potovanju (1227) oble6en kot slovenska zena: iuch heizet willekomen sin — in ditz lant ein windisch wip. — V pesnitvi: »Meier Helm- Kratka zgod. slov. slovstva. 3 izginile. Kjer pa so bili naseljenci v manjgini, kakor v loskem gospostvu, v BaCi i. dr., so se ti prilagodili sca-soma slovenskemu prebivavstvu. Ohranili so se le tam, kjer jih je obvarovala osamljena krajevna lega, tako so v Kanalski dolini se danes slovenske in nemske naselbine pomeSane in tako se je ohranil tudi precej obsirni jezi-kovni otok kocevski. Na ta nacin so se do konca srednjega veka vnanje meje slovenskega zivlja krcile in se v velikih potezah ustalile v glavnem tako, kot jih je nasel v 19. stoletju kulturni preporod slovenskega ljudstva. VeCje izgube vsled zemljepisne lege in prometnih razmer v zvezi z umet-nim ponemcevanjem moramo odtlej obzalovati pred vsem le severno od Vrbskega jezera in okrog Celovca. 3. Slovenscina do 15. stoletja. Iz prvih stoletij po pokristjanjenju so se nam ohranili razen brizinskih spomenikov le malostevilni drobci slovenskega jezika. Razen krajevnih imen imamo vecinoma le osebna imen a. Najvec se jih je ohranilo v cedadskem evan-geliju, latinskem rokopisu iz 5.-6. stoletja, ki je v 9. stoletju dosel v neki samostan na oglejskili tleh (mislili so na S v. I v a n a pri Devinu in na Sv. Martina v Be-linji).1 Na rob knjige so zapisavali romarji, ki so hodili v tisti samostan na bozjo pot, svoja imena. Med slovanskimi imeni je najvec Slovencev, nekaj pa jih je tudi z Morav- preclit« (iz srede 13. stoletja), ki je doma v Iiinviertlu (oh stekn Salzaclie v. Inn), se nahajata iz tamoSnje Ijudske govorice slo-venski tnjki kiselica (neka jed) in klet. Slovenci (Wint.) se omenjajo poleg Cehov. 1 Dobro oil ran j en i rokopis se hrani danes (razen evangelija sv. Marka) v muzeju mesta Cedada. Od Markovega evangelija se hranita dva se§itka v Pragi (dobil jih je Karl IV.), pet pa m jih je \ Benetkah pokvarilo. 3. SlovensCina do 15. stoletja. 35 skega (Svetopolk) in iz Bolgarije (kralj Boris-Mihael). Mnogo imen obsegata tudi bratovska knjiga (liber confraternitatis) sentpetrskega samostana v Salzburgu (784—907) insekovskabratovskaknjigaiz druge polovice 12. stoletja — ta naSteva mnogo slovenskih Cla-nov bratovscine iz zeleznih rudnikov v Ljubnem — razen tega se Stevilne listine.1 V prvili stoletjih se berejo skoro sama domaCa imena. Tujih imen so se zaceli oprijemati najprej v rnestih in med plemstvom. Okoli 1.1000. imajo v neki koroski listini price slovenskega rodu ze skoro samo nemska imena: Orthwin, Wolfhart, Sigihart i. dr. Med preprostim ljudstvom so se ohranila slovenska osebna imena se dolgo, dasi so od 13. stoletja naprej prodirala krscanska (hebrejska, grska, latinska) naprej prodirala krscanska (hebrejska, grska, latinska) imena. Se v 15. stoletju, ko je ta obiCaj ze cisto prodrl, ima celovski rokopis poleg Neze, Jere, Urse tudi se Svetko. Dokaj starih osebnih imen pa se je ohranilo se do danes vrodbinskih in hisnih, nekaj tudi v krajevnih imenih, n. pr. Bratina, Budigoj, Cvetko, Gla-vac, Godez, Gostisa, Hrast, Jelen, Kasne, Kosar, Kragulj, Kralj, Laznik, Malej, Medved, Nezic, Prodan, Stojan, Sve-tec, Svetin, Videc, Volkonja, 2ilic i. dr. 1 Izmed priblizno 400 starih slovenskih imen, ki so se nam ohranila, navedimo nekatere zglede: Beda, Bela, Belica, Blagica, Bogomir, Bojan, Boleslav, Branislav, Branka, Bratina, Budigoj, Budislav (-slava), Cvetko, Dobren, Dobrica, Dobrodej, Dobrogoj, Dobromisel, Dobrovlasta, Dobrozit (-zica), Predobta, Domogoj, Dojnomlsel, Dragic, Dragovan, Gojica, Gojmir, Gostisa, Hotimir, '.Taroslav, Jelen, Kosar, Kragulj, Kralj, Krepek, Lepa, Ljuba, Ljubej, Mala, Malej, Ljut (-a), Medved, Mil, Mirica, Mirigoj, Miroslav, Prenjisel, Bada, Raden, Radigoj, Slavo, Slava, Slavka, Stanislav, Stojan, Svetoslav (-a), Svetka, Vesela, "Vladimir, Vol-koj, Volkonja, Zememisl, Zemidraga, Zemidrug, Zemigoj, Zemi-slav, Zveric, Zverina, Zverko (-a), Zilic, Zitomir, Zitomisl, Ziznec i. dr. # " 'Iz 13. stoletja imamo vazna sporoSila o uporabi slo-ven§5ine v javnem zivljenju in v pravnih p o s 1 i h. Vojvodina Koroska je imela v rimski drzavi •nemske narodnosti kot prvotno slovenska dezela posebno stalisfie tudi se taSas, ko ni bila veC samo slovenska, ampak dvojezicna. Znanl obred umescanja novega vojvoda na knezjem kamenu pri Krnskem gradu se je vrsil po so-glasnih sporocilih sodobnih in poznejsih kronistov v slo-venskem jeziku.1 Koroski vojvodi, dasi nemiskega rodu, so kot vladarji Koroske veljali za slovenske kneze.* Kot taki so imeli pravico, ce jih je kdo pred cesarjem zatozil, da so se zagovarjali samo v slovenskem jeziku.3 1 Najstarejsa prica je sodobnik Rudolfa Habsburskega stajerski Ottokar, ki pravi v svoji rimani kroniki (v. 20.054 si.): die herren sullen fuercn in (= den hSrzoc) fur den geburen hin, der da sitzet Ma-gister Georgius, Henricius de Rayn« (iz Brezic na Sta-jerskem) je 2ivel v 14.—15. stoletju kot kanonik in peni-tencijar pri katedrali v Toursu na Francoskem (u. 1416). Najdragocenejse, kar imamo iz zadnjega stoletja sred-njega veka in tudi ze iz zaCetka novega 5asa, je nasa narodna pesem. 1 Sam pravi, da je govoril v potrebi francosko, maviisko, katalonsko in kastiljansko, nemsko, latinsko, slovensko, lom-bardsko, rusko in romunsko. (Franzoiscli, morisch, katlonisch und kastilian, — t-eutsch, latein, windisch, lampertisch, i-eu-schisch und roman, — die zehen sprach hab ich gepraucht...) V svojih pesmih pa rabi sc flamski in ogrski jezik. 2 Glasijo se: Prosynicz, setstzan, susecz, maly trawen, we-liky trawen, bobouczwett, maly serpan, weliky serpan, pobe-rucli, listognoy, kozowpersthk, gruden. ' y Na§e pripovedne narodne pesmi so dobile v 15. in 16. stoletju v glavnem tisto obliko, v kateri so se nam zapisale v 19. stoletju. Po motivih in po osnovi so sicer brez dvoma dosti starejse in so po svojih med-narodnih snoveh v zvezi z narodnimi pesmimi drugih evropskih narodov, posebno Nemcev, Hrvatov in Itali-janov, a koncno barvo in obliko so dobile zdaj, za 5 a s a turskih vojsk. Imena prejsnjih junakov so se po-zabila, nadomestili so jih junaki 15. stoletja: kralj Matjaz, Lambergar, kraljeviC Marko i. dr. Pesmi, ki so bile splosnopripovestne (baladne) vsebine, so dobile novo ozadje, ozadje turSkih bojev (n. pr. Mlada Breda), in tudi nove pesmi pojo najvec o bojih z dednim sovraznikom krscanstva v 16. in 17. stoletju (Ravbar, Oblega dunajska). Le nekaj starih baladnih pesmi je ohranilo prejsnje staro lice (n. pr. Mlada Zora, Desetnica). Starejse po izvoru so vecinoma tudi 1 e g e n -darne pesmi. (Zlati ocenas = trpljenje Jezusovo, Sveti Stefan i. dr.)1 0 posvetni narodni liriki imamo le malo po-rocil, vemo le, da so si ze protestantje v 16. stoletju pri-zadevali, da bi jo zatrli. Dosti ve£ vemo o nabozni liriki. Prva kitica velikonocne ~pesmi se je ol^ranila (ze^v s t i s k ^ tj]| rn lr n u. Razen nje so bile razsirjene tudi pesmi za druge vecje praznike, za bozic in binkogti, nadalje pesmi o Mariji in svetnikih, o desetih bozjih za-povedih i. dr. Priljubljeue so bile tudi kolednice, posvetne, s katerimi so koledniki prosili darov, in nabozne o Jezu-sovem rojstvu. 1 Najstarejsa porofila o nasih pripovednili narodnih pesmih so iz 16. in 17. stoletja. O pesmijt, ki pojo Matjaza, in o legen-darnih pesmili poroca furlanski zgodovinar Nicoletti v sredi 16. stoletja, ko pise o Tolmincih, da radi v svojem jeziku pojo pesmi o Kristusu in o svetnikih, posebno pa o Matiju, ogrskem Iz tega zaklada narodne nabo£ne pesmi so zajemali v 16. stoletju protestantje,1 ki so nekatere priobcili v svojih pesmaricah, doCim so zoper druge polemizirali, in potem kralju, in o drugih slavnih junakih svojega naroda (Usano essi cantare in versi ne' varii modi della loro lingua le lodi di Christo e de' Beati nonche di Mattia re d' Ungheria e di altri celebri personaggi di quella Nazione). Pesem o Lambergarju in Pegamu omenta rokopisna knjiga Janeza L. Schonlebna (f 1681) »Appendix ad Annales.. Carnioliae«, in Valvasor v »Ehre des Ilerzogthums Crain« (1. 1689.). 0 legendi »Zlati o6ena§« in neohranjeni pesmi o psalmistu Davidu poroSa Ahacij SterSinar 1. 1729. NajstarejSi zapis pripovedne narodne pesmi je Vodnik-Zupancifieva objava »Pegama in Lambergarja« iz 1. 1807. Svo-boden nemSki prevod (v heksametrih) je objavil Anton Linhart 2e I. 1781. v 1 Poleg protestantovskih pesmaric in tistih pesmi, ki so jili pozneje objavili katoli§ki pisatelji, je najdragocenejsi prispevek za spoznavanje nasih starili naboznih pesmi Trubarjeva pole-mika zoper katoliske nabozne pesmi v Catehismu s dveima islagama (1575), kjer pise o katolifianih: ... oni od fpreda inu fa Cryshi veden inn glofnu krizhe. Kir Maria Boga rody, Alle luia O Maria vpreprofte pleine pouye, Alle luia O Maria Preprofte pleine makou zueit Alle luia O Maria, Inu kadar blifi te Cerque prido, taku te ene dezhle vpyo, O g 1 a -Dife Oglafiife S. shent Peter, Letim pag te druge dezhle odpoyo, On fe oglafli, on re_oglaBi, zhe Bug h o z h e , Natu fazhne Meshnar fgoniti. inu potle do Vinkusht poyo, Na Veliki nozhni dan Maria Diuiza bodi nasha pomozhniza, pruti tuimu sinkuui & tudi katoliSki pisatelji, ki so se zvesteje oklepali narodne tradicije. Inu koledniki ob Boshizhi poyo, Mi Imo prishli pred vrata, de_bila Boshya slata, , , . O Maria, O Maria. Nouu ie leitu vdesheli, bodi Jelus per nas.« Tu navedena bo2i£na pesem se nam drugafie ni ohranila; velikonoCna pesem se je ohranila v luteranski pesmarici in v katoliSkih »Evangelijih in listih«, kolednico pa poznamo po Ma-jarjevem zapisu iz 2abnic. (Strekelj, SNP. III., §t. 4730.) III. Doba luteranstva (1530 -1598). 1. Protestantstvo na Slovenskem. Proti koncu srednjega veka so se kulturne in dru-zabne razmere mocno izpremenile. Preobrat so pripravile stevilne nove i z n a j d b e. Na prvem mestu stoji iznajdba papirja in tiska. Oboje je prislo po dolgih ovinkih s Kitajskega. Papir so iznasli tam ze okoli 1. 100. pr. Kr., v teku .12. stoletja je dosel preko Japonske in Arabije tudi v Evropo, kjer se je v naslednjih stoletjih zelo razsiril, posebno, ko je v 15. stoletju postal sredstvo za tiskarsko umetnost. Tudi tisk so poznali Kitajci ze pred 8. stoletjem po Kr., po Mongolih ali Arabcih so se seznanili z njim okoli 1. 1400. tudi v Evropi. Tiskali so z lesenimi plosCami, ki jih je bilo treba za vsako stran posebej izrezljati. Gutenberg pa je namesto njih iznasel premekljive crke iz lite kovine (ok. 1. 1450.), vsled cesar se je tisk neizmerno olajsal in pocenil. Tudi d u § e v n o zivljenje se je prenovilo. H u -manizem je zbudil zanimanje za zivljenje antike in utemeljil novo jezikoslovno znanost; poleg latinscine se jo sirilo znanje grscine in hobrejscine, oboje pa je pozivilo Studij sv. pisma. Zbudilo pa se je tudi zanimanje za izkusne znanosti, astronomijo, naravoslovje, zemljepisje, in je naslo obilo nove pobude po o d k r i t. j u Amerike. Vsled obilice novih odkritij se je omajalo zaupanje v znanstvo srednjega veka, pa tudi ugled njegovih dotedanjih nositeljev duhovnikov, in ugled cerkve, ki je trpel ze v 15. stoletju po cerkvenem razkolu in po naukih Wiclifovega ucenca Ceskega reformatorja Jana 1. Protestantstvo na Slovenskem. 47 Husa (1369—1414), 5igar nauki so vplivali vsaj nekoliko tudi na Slovenskem. Pojavilo se je tudi obilo druzabnega in moraine ga zla. Uvedlo se je starorimsko pravo, ki je porusilo srednjeveski druzabni in pravni red. Razen tega se je tudi pravno post'opanje silno podrazilo, ker so stara ljudska sodis5a nadomestili drago placani juristi, kateri so izvajali novo, se neznano pravo z veliko ostrostjo. Po-sebno so trpeli ob teh razmerah k m e t j e. Se do srede 15. stoletja je bil kmetiski stan zelo imovit, »kmetje so nosili lepso obleko kakor gospoda in pili boljse vino«. Pod vplivom rimskega prava, ki je poznalo le svobodne in suznje, se je izpremenilo pravno razmerje podloznistva skox-o v popolno suzenjstvo, tlacanstvo. Gospoda je po svoji volji omejevala razne stare kmetifike pravice in nalagala kmetom vedno vecje davke. Razen tega so vsled vecnih no-tranjih vojsk (Vitovec, Baumkirchner) najvec trpela ravno kmetiska posestva. Tudi turske navale je eutil v prvi vrsti kmet. Vojna bremena v krvi in davscinah so po-stala neznosna. Nezadovoljnost se je izrazala v cestih kmetiSkih uporih, ki so se pojavljali v 16. in 17. stoletju pri nas kakor v vsej nemski drzavi. Pa tudi m e s c a n -s t v o je bilo nezadovoljno. Staro naturalno gospodarstvo se je moralo umekniti gospodarstvu z denarjem in s tem je silno narasla moc kapitalistov, ki so z narascajoCo draginjo odirali uboznejse sloje. Propadalo je tudi cerkveno zivljenje. Vsled lcnpiCenja cerkvenih beneficijev (kanonikatov, zupnij) v eni roki so opravljali duhovno pastirstvo slabo placani in malo izobrazeni duhovniki-najemniki. Ker je ljudstvo vsled vojsk in davkov obubozalo in ker se je velik del cerkvenih posestev za vojne svrhe prodal, so se dohodki nizje duhovscine fie zmanjsali; zaceli so se zato peCati s trgovino in krCmarstvom, vsled cesar je propadalo du- hovno pastirstvo in tudi nravnost katolifike duhovsSine in njen ugled. Mnogo dahovnikov so tudi ubili in od-peljali ob turskih napadih; zacelo je primanjkovati du-hovnih pastirjev. Samostani so postali Cestokrat le oskr-bovalisfia za mlajse plemiSke sinove, oziroma za neomo-zene plemiike hcere. Ljudstvo je bilo nevedno tudi v naj-preprostejsih verskih naukih. Po mestih in na kmetili, posebno pa med plemstvom se je razSirila velika razuzda-nost, pokvarjenost in posirovelost. Podobne razmere so vladale povsod. Toliko potrebna reforma v cerkvi na zgoraj in na spodaj pa se ni izvrsila, ker so to zabranile zunanje razmere, v prvi vrsti turska nevarnost, pa tudi brezbriznost rcnesancnih papezev. RenesanCni Rim je dal v teh razmerah tudi povod, da je vzbuknila na Nemskem verska revolucija in se sirila hitro na vse strani. PriCel jo je dr. Martin Luther (1483—1546), sin rudarja v Eisenachu, avguStinec in pro-fesor filozofije na vseuCilisCu v Wittenbergu. Komaj solam odraslega mladeniCa, brandenburskega princa Albrehta, ki je bil od 1. 1513. ze nadskof magde-burski in administrator halberstadtski, je izovlil 1. 1514. -mogunski stolni kapitelj se za nadSkofa mogunskega; v petih letih je morala namre£ ta nadskofija ze dvakrat pla£ati v Rimu visoko pristojbino 14.000 zlatov za potrditev novega nadSkofa, zdaj pa se je zavezal Albrehtov brat, da pla£a pristojbino sam. Kurija je odlasala s potrdilom, nazadnje pa je le privolila, a Albreht je moral placati se 10.000 zlatov vnaprej za zidanje cerkve svetega Petra v Rimu, zato pa naj bi mu pripadla za 8 let polovica tega, kar bi donesel v njegovih nadSkofijah odpustek za zidanjetecerkve. Ta huda zloraba cerkvene milostinje v zvezi z nered-nostmi, ki so se dogajale pri oznanjevanju tega odpustka1 * Ljudstvo je mislilo v nasprotju s cerkvenim naukom, da (1. 1517.), so bile povod, da je Luther 31. oktobra 1517. raz-glasil svojih 95 tez zoper odpustek in pricel boj zoper cer-kveni nauk o opravicenju in je 1. 1520. ocitno odpadel od cerkve. Tajil je svobodno voljo: zato clovek za opravicenje in izveliCanje nicesar ne more storiti, v to zadosca sama vera v Boga in njegovo milost, brez pokore in dobrih del, brez zakramentov iiv sveCenikov; askeza, celibat, redovne obljube so brez vrednosti, da, celo skodljive, tudi vie ni; zavrgel je vecino zak-ramentov in ohranil neizpremenjen samo krst, zakrament presv. Resnjega telesa je izpremenil v zakrament obhajila (v obeh podobah), zakaj samo v trenotku zauzivanja je Kristus na vzo 5 v kruhu in vinu; masa in presv. Resnje telo je zato malikovanje, maliko-vanje tudi Cescenje svetnikov. Edini vir za vero je sv. pismo brez ustnega izroCila. Tajil je tudi primat in nezmotljivost cerkvene najviSje ucne oblasti. Splosna nezadovoljnost, propadanje cerkvenega ziv-ljenja in nravna pokvarjenost so bili vzrok, da se je verski preobrat naglo siril na vse strani, zlasti ker je Luther v bogosluzje uvedel narodni jezik in ker je siril svoj nauk tudi z najmodernejsim sredstvom, s ti-s k o m. Luther je bil namrec tudi pesnik (cerkveni pesmi), velik prevajavec (prevod b i b 1 i j e [1534] po hebrejskem in grikem izvirniku) in silovit bojni pisatelj. Luteranstvo je kmalu dospelo tudi k nam. Najprej so se ga oprijeli mesfianski sloji, ki so bili mo£no pod nemskim vplivom; vsled zivahne trgovine z Italijo se je namreC v zacetku 16. stoletja priselilo mnogo Nemcev, zlasti trgovcev in obrtnikov v nasa mesta, posebno v Ljub-ljano. V Ljubljani so se zbirali tudi najprej (ze ok. 1.1525.) pristasi nove vere, in sicer okrog tajnika dezelnih stanov Matija Klombnerja. Priblizno istoCasno so se za5eft nagi-' zadoSCa za odpustek Se samo plaSilo zneska za doloCeni dobri namen. Kratka ngod. slov. slovstva. 4 bati k novi veri tudi posamezni duhovniki, opuscali so maso in pridigali v luteranskem zmislu. Najvecja opora nove vere pa so bili dezelni s t a -novi, ki so se skoro v celoti pridruzili luteranstvu. Na-gibalo jib je v prvi vrsti upanje, da se z zmago nove verc okoristijo s cerkvenimi posestvi, pri mnogih pa je bilo odlocilno tudi resnicno versko prepricanje. MoCno so nanje vplivala tudi nemska luteranska vseucilisca (po-sebno v Tubingi)1, ki so jih obiskovali plemiski in me-sCanski sinovi, pa tudi kmetiski, ki jih je podpiraloj)lem-stvo, posebno odkar je po prvi oblegi Dunaja 1. jl529) du-najsko vseucilisce skoro popolnoma propadlo. Tako se je sirilo luteranstvo zlasti po gradovih. Najmanj dovzetni so bili za novo vero k m e t j e, ki se v svoji celoti razen v okolici mest, trgov in industrial-nih krajev (fuzin) niso mogli sprijazniti z luteranstvom, ze vsled nasprotja do osovrazenih zemljiskih gospodov (gras£akov) ne. Luteranstvu se je najbolj ustavljal kralj Ferdinand I. (1521—1564), ki je spoznal, da je bila nova vera nemskim knezom in dezelnim stanovom v prvi vrsti sred-stvo, da bi razsirili svojo oblast na skodo osrednji c'esarski oblasti, oziroma oblasti dezelnega kneza. Izdal je zato stroge ukaze, da prepreCi razsirjenje luteranstva in da uredi cerkveno disciplino in povzdigne moralo duhovscine. A ukazi so ostali vecinoma na papirju, ker so jim naspro-tovali dezelni stanovi, ki jih niso hoteli izvesti. Katoliska duhovsCina se luteranstvu ni upi-rala dosti odlocno; deloma se je sama nagibala k novi veri, deloma pa ni bila dovolj bogoslovno in jezikoslovno izobrazena (posebno glede na grscino in hebrejsCino), da bi bila*sposobna za boj zoper luteranstvo. Ljubljanski skof 1 V 16. stoletju je bilo vpisanih v Tubingi skupno 113 Kranjcev, 115 Stajercev, 69 Koroscev in 4 Goricani. Franc Kacijanar in trzaski skof Peter Bono mo (1501—1546) sta bila sama napol protestanta. Z veliko vnemo pa se je lotil dela skof Urban Tekstor (1543 do 1558). Ker so bili tafias zmagani tudi smalkadenski za-vezniki (1547) in je kralj Ferdinand lahko svobodneje na-stopal, so morali nekateri duhovniki, ki so s posebno vnemo delali za novo vero, iz dezele. Tekstor, ki je bil vplivna oseba na dunajskem dvoru, je zasnoval nacrt za prenovljenje duhovscinc, skrbel za vzgojo duhovskega narascaja z obnovitvijo dunajske bogoslovne fakultete, ki naj bi dobila veliko semenisfie, in s tern, da je posiljal ufience v rimski >Collegium Germanicumc Tekstor, ki si je dopisoval s sv. Ignacijem Lojolskim, je dosegel, da so se poklicali v Avstrijo jezuitje (1551). Ker pa je kmalu umrl in so turSke vojske prisilile Ferdinanda, da je moral odnehati nasproti stanovom, Tekstorjevo delo ni imelo trajnih uspehov. Razmere se tudi pod Ferdinandovim naslednikom v Notranji Avstriji1, nadvojvodom Karlom (1564 do 1590), niso zboljsale. Stanovi so za plemstvo in za njegove podloznike izsilili popolno svobodo luteranstva in luteran-ske sluzbe bozje (1572), plemifii so kot patroni po mnogih zupnijah nastavljali za zupnike luteranske pridigarje in silili podloznike v luteranstvo, tudi za mesta in trge so priborili na zboru v Brucku svobodo veroizpovedanja (1578), luteranskega bogosluzja pa nadvojvoda mestom in trgom ni hotel dovoliti. Luteranci so uredili v tem fiasu tudi slovensko luteransko cerkev s svojim superintendentom (prvi je bil Trubar) in protestantovsko solstvo. Usta- 1 Ferdinand (ki je bil 1558/64. tudi nemSki cesar) je razdelil habsburSke dezele v tri dele: 1. CeSko in Ogrsko. 2. Avstrijo nad Anizo in pod Ani2o, Tirolsko z de2elami na Nemskem. 3. Notr. Avstrijo: Stajersko, KoroSko, Kranjsko z Goriskim. novili so de2elno (stanovsko) srednjo solo v Ljubljani, kjer sta se razen latinscine uCili tudi nemScina in slovensCina,. in snovali podezelske (zupne) Sole, ki naj bi bile slovenske. Ustanovili so (1575) v Ljubljani tudi tiskarno (Janz Mandelc), ki naj bi bila podpora mlademu slovenskemu protestantovskemu slovstvu, a nadvojvoda jo je dal ze 1. 1580. zapreti. PoMvili so ponekod tudi versko ziv-1 j e n j e — o nekaterih grajskih rodbinah se poroca, da so z otroki in s posli zvecer skupno prebirali sv. pismo, oziroma katekizem in peli nabozne pesmi'. Vobce pa sadovi luteranstva niso bili dobri. Splosne posurovelosti prejsnje dobe luteranci niso odpra-vili, ampak pomnozili; pri razsirjanju in brambi svojih naukov so posegli cestokrat po nasilnih sredstvih, poroca se o pobojih in celo o umoru; priimki, katere so dajali luteranski pisatelji, zlasti Trubar, katoliCanom, so glasna prica o tern, kako so napadali predikantje katolisko vero, duhovnike in vernike. Nasproti njim so potem nastopili s podobnimi sredstvi tudi katolicani. Ker so luteranci s svojim nastopom avtoriteto stare cerkve omajali, a ljud-stva o resnici svojih naukov niso mogli prepriCati, je ver-ska zmeda med ljudstvom povzroCila popolno versko mlacnost. Pijancevanje, zapravljivost in razuzdanost so se vzgnezdili vsled tega med ljudi kot se nikdar poprej. Plemici pa so jemali in prodajali posestva dobrodelnih ustanov (spitalov) in cerkva in se vedli, kakor da bi bili edini gospodarji v dezeli. To je prisililo dezelnega kneza, da je nastopil proti luteranstvu z odlocnimi odredbami. 2. Primoz Trubar. Prvi bojevnik za protestantovstvo po slovenskih de-zelah in hkrati prvi slovenski pisatelj je bil Prim o 2; Trubar (= Trobar). Rodil se je 1. 1508. na RaSCici pri Turjaku, brzkone 8. junija, na praznik sv. PrimoEa in Fe- licijana. Njegov oCe Mihael je bil kot tesar jn mlinar pre-mo2en mo2, a je umrl ze leta 1525., o priliki nekega kme-tiSkega upora, ko so ga uporniki obesili. OCe ga je poslal v Sole. L. 1521. je bil Trubar na mali Soli na Reki, kmalu potem je prigel v Salzburg (na solo sv. Petra) in odtod na D u n a j (na Solo pri sv. Ste-fanu). Prezivljal se je kot cerkveni pevec in je z drugimi uboSnimi dijaki s petjem prosil milodarov. Kakor se zdi, ga je na Dunaju spoznal tr2a§ki Skof Peter Bonomo, ki je do I. 1523. oskrboval dunajsko Skofijo. Vzel ga je k sebi v Trst, kjer je bil cerkveni pevec in osebni sluzabnik skofov in se pripravljal za duhovniSki poklic. 2e tu se je navzel protestantovskega duha, kajti §kof Bonomo je bil naklonjen novoverskemu gibanju in je svojim uCencem med drugim razlagal tudi Kalvinove spise. L. 1527. mu je podelil Supnijo v Loki pri Zidanem mostu, h ka-teri je kmalu dobil Se kaplanijo pri sv. Maksimilijanu v Celju. Z dohodki svoje Eupnije je gel nekaj Sasa na Dunaj, da izpopolni svoje bogoslovno znanje, a vseuCiliSCa ni obiskovaL Njegovo bogoslovno znanje je bilo skromno, kakor tudi njegovo znanje jezikov; znal je za svoje potrebe poleg slovenskega §e laski, nemSki in latinski. L. 1530. ga je posvetil Bonomo za duhovnika in mu dal mesto pridigarja v Trstu. Se isto leto pa ga je poslal v Loko na njegovo 2upnijo. V Loki je priSlo do prvega spora med novoverskim Supnikom in katoli§kimi Eupljani. Ko so hoteli ti na Cast sv. Roku, pomoCniku zoper kugo, sezidati cerkev, se je Trubar temu s silo ustavil in izzval tako hud odpor pri gupljanih, da je bil vesel, ko so mu ljub-Ijanski kanoniki, med katerimi se jih je dosti nagibalo k lutrovstvu, ponudili mesto stolnega pridigarja v Ljubljani (153$). Bival je odslej deloma v Ljubljani, kjer je deloval s priSnice za novo vero in se seznanjal s spisl Svicarskih reformatorjev, deloma na Stajerskem, kjer je k dosedanjima beneficijema dobil kot administrator v oskrbo §e gupnijo v Laskem ob Savinji (vsaj 1533). Ker mu je skof Kristof Ravbar (1493—1536) kmalu prepovedal pridigovati v stolnici, mu je mestni magistrat dal na raz-polago cerkvico sv. Elizabete v mesCanskem gpitalu, kjer je nadaljeval svoje delo skoro brez ovire do 1. 1540. Tedaj se je moral na kraljev ukaz vrniti v svojo zupnijo, a bival je mimogrede v Trstu (1541). L. 1542. pa ga je imenoval skof Kacijanar (1536—1544), sam napol luteran, zastolnegakanonikavLjub-1 j a n i, kjer je bil zdaj stolni kapitelj poveCini luteran-ski. Kot kanonik je nadaljeval svoje delo za luteranstvo, pridigal zoper CeSCenje Marijino, zoper sv. ma§o, ki jo je zval malikovanje, in zoper katoliske nauke. Razmere so se izpremenile, ko je leta 1544. s krasevskim kmetiskim sinom Urbanom Tekstorjem (TkalCiCem) zasedel skofijski sedeg izobra2en bogoslovec, odloCen katoliCan in Cist znaCaj. Trubar je moral kmalu iz Ljubljane na ka-piteljsko zupnijo v St. Jerneju na Dolenjskem (1546). Po zmagi nad gmalkaldenskimi zavezniki (1547) pa je doslo kraljevo povelje, naj se Trubar z drugimi voditelji luteranstva vred zapre.1 Zaporu se je izognil z begom in je prisel 1. 1548. v Niirnberg. Na Nemgkem se je Trubar konCno in stalno odlo£il za avgsbursko konfesijo, doCim se je prej bolj nagibal k zwinglianstvu; dobil je 1. 1548. mesto jutranjega pridigarja v svobodnem mestu Rotenburgu ob Tauberi na Ba-varskem, kjer se je tudi oSenil. TujezaCeltudi svoje p i s a t e 1 j s k o d e 1 o. L. 1551. je postal pastor v K e m p -t e n u. Tu je dobil 1. 1560. od kranjskih stanov poziv, naj se vrne na Kranjsko; zato je svoje mesto odpovedal, a ureditev Ungnadove tiskarne ga je zadrSevala 1 Povod je dal kanonik Wiener, ki se je branil masevati za umrlo kraljico Ano, (1561) §e dalje Casa v Urahu, kjer je bil nekaj mesecev tudi zupnik. Junija 1561. je priSel v Ljubljano, sel je-seni zopet v Urah, da bi dovrsil tam priCeto delo, in se vrnil z druzino junija 1562. Kot superintendent slovenske cerkve je deloval za razgirjenje protestantstva po Kranj-skem in GoriSkem, pri katoliCanih pa je zbujal mnogo zgledovanja radi obnasanja pri sluzbi bozji in pri delitv( zakramentov. Ko pa je leta 1564. natisnil >Cerkovno ordningo« za slovensko luteransko cerkev, je imel to nadvojvoda Karel za krSenje svojih vladarskih pravic, pre-povedal je objavo novega cerkvenega reda — kar ga je bilo v Ljubljani, ga je zaplenil — ter izgnal Trubaria iz svojih dezel. Trubar je §el (1565) na WurttemberSko, kjer je dobil zupnijo v Lauffenu ob Neckarju; kmalu nato (1566) pa se je preselil v Derendingen pri Tubingi. Le en-krat (1567) je §e za kratko Casa videl domovino. Umrl je 29. junija 1586. Trubar je prvi slovenski pisatelj in kot ustanovitelj protestantovskega slovstva najvplivnejSi med nagimi protestantovskimi pisatelji. Ker iz tujine ni mogel ve6 z zivo besedo siriti protestantstva med Slovenci, se je po zgledu nemSkih luterancev oprijel tiska. Mislil je sicer ze prej na pfsateljsko delo, a v vsi Notranji Avstriji ni bilo taCas §e nobene tiskarne, na Nemskem pa jih je bilo Ee mnogo. In tako sta iz§li 1. 1550. iz Trubarjevih rok prvi slovenski knjigi, droben, le eno polo obsegajoC „S(6eceba= rutin tottb her fleiti ©aterf)tfimi§. ber SBinbifdjen ©pracf)"' in „©aterf)tfimt3. Sit ber 23inbtfd)en ©^racfj".2 Pisatelj se ni > Slovenski naslov: Slue SSuqutcc, t§ til) fc It) a>ilabi iitu pre^rofti ©louenci titogo laljfu bfratfint gljafu brntt uaujljiti, Stifj jo tubi tt) begfijl) ftufi te fer^Ijanfte Sere tmt auc 5Jiolt)tue, te fo prepijanc ob anrga i|SerljattIa bfelj ©louetijoit. 2 Slovenski naslov: 9litu frntfu Ta Evangeli Sve-tiga Matevsh a«. Nadaljeval pa je delo Trubar sam, brez Vergerija, a z denarno pomocjo plemstva. Oskrbel je Slovencem prevod »Novega Testa-merit ac, ki je izhajal v presledkih od 1. 1557., ko je izsel »Ta pervi deil tiga Noviga Testamenta« (evangeliji in de-janja apostolov), xlo 1. 15/7., ko je bil s cetrtim zvezkom dovrsen >>Ta drugi deil tiga Noviga Testamenta Oskrbel je izdajo tudi z obsirnim predgovorom o naukih Luthrove vere (Ena dolga Predguuor, 22 pol, 1557), s kratko p o s t i 1 o (En regishter, ta kashe, kei ty nedelski ino tih .. prasnikou Euangelij.. Ie imajo iskati inu naiti. Per tim ie tudi ena kratka Poftilla, Vti fe praui, kateri Nauuki.. vfakim Euangeliu fureb, fe imaio nerbule famer-kati inu ohraniti, 31 Va pole v dveh delih, 1558), in s k o 1 e -dar j em, kakrsen je dodejan katoliskemu misalu in bre-virju (Ta slovenski kolendar, kir vselej terpi, 1557). No va celotna izdaja »Novega Testamenta^ s koledarjem je izsla leta 1582. Novemu zakonu se je pridruzil prevod p s a 1 m o v (Ta Celi Pfalter Dauidov, 1566). Trubar je oskrbel slovenske protestante tudi z raznimi katekizmi, s pesmarico, s »Cerkovno ord-ningoc, z >A rtiku 1 i (nauki) te prave ftare vere ker-szhanske« in nazadnje se s prevodom Luthrove >Po-stile<, ki jo je dovrsil se na smrtni postelji; izdal jo je njegov sin Felicijan 1. 1595. Trubar je bil tudi edennaj-p 1 o d o v i t e j s i h zlagateljev p r o t e s t a n t s k i h cerkvenih pesmi. Trubarjevo podroCje se je razsirilo, ko je dosel (1557) na Wiirttembersko bivsi de2elni glavar Stajerski Hans Ungnad baron Soneski. Ta je hotel razsiriti luteransko vero po vsem jugu, med balkanskimi Slovani in med Itali- jani; s pomocjo hrvascine in srbScine, ki je bila v Cari-gradu nekak diplomatski jezik, je upal poluteraniti celo Turke. Ustanovil je v bivsem kartuzijanskem samostanu svetega Amanda v U r a h u , ki mu ga je prepustil vojvoda Kristof, na lastne stroske tiskarno, dal uliti glagolskih in cirilskih crk, dobil hrvaskih stavcev in popravljavcev, pa tudi pisateljev, ki so prevajali potrebne knjige, v prvi vrsti sveto pismo, iz nemskega in slovenskega na hrvaski jezik (Stepan Konzul, Anton Aleksandrovic Dal-matin, Jurij Juricic i. dr.). Vodil pa je celo pod-jetje v literarnem oziru Trubar, dasi hrvascine ni znal dovolj; pisal je knjigam tudi nemgke predgovore. Trubar je najplodovitejsi pisatelj med slovenskimi luteranci. Glavni namen mu je bil, da bi pridobil Slovence za protestantizem; zato je veCina njegovih spisov verskoizpovednega znacaja, prepojena z napadi na katolisko vero in vernike. V prvem casu je bila ta polemika Se bolj mirna, po njegovi vrnitvi v domovino pa, ko je videl moc luteranskih stanov, je sipal najkrep-kejsih izrazov in psovk na »malikovske papeznike«. Vsvojih spisih pa govori tudi o koristi branja in pisanja, o nafiinu, kako treba urediti solstvo luteranske veroizpovedi, o veliki dobroti tiska, pa tudi o sebi in o svojem zivljenju in delu, a vse je podrejeno glavnemu namenu, boju za luteranstvo. Trajne vrednosti je Trubarjeva priredba nasega £ r k o • ^isa : Nemsko, zgolj pisno razliko med dolgim in kratkim s I-s) je sprejel, dasi nedosledno, za izrazanje dveh razlicnih glasov s in z; nanovo je uvedel preprostejSi znak h mesto nemskega c^, vsled tega sta iz nemskega frf) nastala fh in sh, ki ju rabi brez doslednosti za s in z; podobno je nanovo ustvaril zh kot znak za c. Po Kreljevi in BohoriCevi reformi je ta crkopis veljal do 19. stoletja. Po posredovanju Dalmatinove >Biblije< je dobil tudi Trubarjev prevod novega zakona trajno vred-nost, ker je Dalmatin po njem priredil svoj prevod novega zakona. Prevajal pa je Trubar deloma po Luthru, delonia po Vulgati. Za cistost in lepoto slovenskega jezika seTrubar ni prevefi trudil; ni iskal, kakor pravi, »lepih, gladkih, visokih, kunstnih, novih ali neznanih besed«, posebno »hrvaskil« ne, >temuc te gmajnske krajnske preproste besede«, kme-tiSki jezik, kakor se govori na Rascici. Rabil je tudi tujke, ki jih narod govori, dasi je zanje poznal in Casih tudi rabil navadni slovenski izraz (urzoh — vzrok, gnada — milost, leben — zivot, stima — glas itd.), rabil pa je tudi celo vrsto tujk, ki jih narod ne pozna; vendar pa je tvoril tudi nove slovenske besede Casih prav lepo (bo-gastvo — bozanstvo, ohranjenik — odresenik); veCinoma pa jih je koval prevefi suzenjski po nemskem kopitu (izlaga, Auslegung— predgovor, zen. sp. (!), die Vorrede, doli postaviti — abschaffen; raven pild — Ebenbild i. dr.). Tudi skladnja je prevefi nemska, spolnik je rabil skoro redno. — Za zgodovino slovenskega jezika pa je Trubar-jeva slovenscina zelo dragocena, ker nam je ohranila mnogo starinskih besed in oblik. 3. Sebastijan Krelj in Jurij Juricic. S Trubarjevim jezikom ze v njegovem casu ljudje niso bili posebno zadovoljni, upirali so se mu zlasti vsi, ki so temeljiteje poznali jezik in so hoteli Luthrovemu zgledu slediti tudi s tern, da bi pisali lep in Cist, domac jezik. Posebno velja to za Sebastijana Krelj a. Rodil se je v Vipavi 1. 1538.; Studiral je v Jeni pri Matiju Fran-kovicu Vlasicu (Flaccius Illyricus), znanem protestantov-skem bogoslovcu iz Labina v Istri; bil je njegov ucenec tudi glede jezika, ker se je brez dvoma pri njem se- znanil s hrvaSCino in z glagolsko knji2evnostjo; znal pa je poleg obeh klasiSnih jezikov tudi hebrejski. L. 1563. je prisel z Vla§i<5em v Ljubljano, postal Trubarjev po-mocnik pri pridiganju in uCitelj za sveto pismo in proste umetnosti na stanovski soli. Po Trubarjevem odhodu je postal, 27 let star, njegov naslednik kot superintendent, a je umrl ze 1. 1567. v Ljubljani. Krelj je izdal v slovenskem prevodu I. del bojevite Spangenbergove P o s t i 1 e (1567). Nedeljskili evangelijev te postile pa ni sprejel iz Trubarjevega prevoda, ampak jih je priobcil v lepem lastnem prevodu, ki se mu le cisto nalahko pozna, da je imel prevoditelj pred seboj tudi Trubarjevo besedilo. Sledil je v marsicem glagolskemu cer-kvenoslovenskemu prevodu hrvaske recenzije. V uvodu se sklicuje za svoj jezik (v nasprotju s Trubarjevo »kranj-scino«) na >nasiga imena inu jezika ljudi, kir so okuli nas, Dolence, Istriane, Vipavce etc., kateri skoraj povsod cistesi slovensko govore, kakor mi-po Kranju inu ko-roski dezeli'do polu nembskk. Zapustil je v rokopisu brzkone tudi ze nadaljevanje te postile in je spisal, ozi-roma priredil vec pesmi za Klombnerjevo in za Trubarjevo pesmarico. Napisal je tudi katekizem (Catechesis slavica 1567), po katerem so se u5ili v l.razredu stanovske Sole. Krelj je pisal najboljso slovenSCino izmed vseh nasih luteranov: ni sicer prosta vseh tujk, vendar pa presega po Cistosti vse sodobnike, zlasti pa se odlikuje po domafii in preprosti skladnji; tu in tarn pa mu je usla (po VlaSicevem vplivu) tudi kaka hrvaska posebnost. Vazna je tudi Kreljeva £rkopisna preosnova. Lo-5iL je strogo s in t,J sh in fh, u in v in je uvedel znak za mehSanje (liidi = ljudi, bulie — bolje), za polglasne vokale (a. o) in za ozki e (e). Za razvoj naSega pismenega jezika je bila velika skoda, da je Krelj umrl, preden si je mogla njegova preosnova priboriti zmago. Tako pa se je ze v novi izdaji Kreljeve knjige in dveh nadaljnjih delov Spangenbergove Postile, ki jih je priredil Jurij J u r i 5 i c , nadomestil Kreljev pravopis s Trubarjevim in tudi Kreljev prevod se je nekoliko pri-blizal Trubarjevi kranjgfiini. Jurij JuriCic (Jurisid), s priimkom Jurij Ko-bila, je bil Hrvat iz Vinodola, kjer je bil odkraja tudi duhovnik. Ze 1. 1547. pa je v Kamniku pridigal v novo-verskem duhu in se v Ljubljani, popolnoma poluteranil. Bival je odslej kot predikant v raznih krajih na Kranj-skem, 1. 1562. je sel za nekaj £asa kot hrvaski prevajavec v Urah, nadaljeval pa je to delo na Kranjskem. Umrl je v Ljubljani 1. 1578. JuriCic je kot pisatelj deloval v hrva-skem in slovenskem slovstvu. V Urahu je 1. 1563. izdal >Ene duhovne peilni«, za katere je zlozil tudi nekaj pesmi; po Kreljevi smrti je dobil od dezelnih stanov na-rocilo, naj Kreljevo delo dovrSi. Storil je to ze 1. 1568., brfckone na podlagi Krelj evega rokopisa in v Krelj evem Crkopisu. A ko je knjiga 1. 1578. pri Janzu Mandelcu v Ljubljani v treh delih izsla, je bil pravopis in nekoliko tudi jezik popravljen v zmislu Trubar j evega sloga. Storil je to mogoce Bohori5,koje delo pred tiskom pregledal. Tako je v prvi dobi nasega protestantovskega sloVstva Trubarjev Crkopis in jezik zmagal nad Kreljevo preosnovo, dasi je ta pomenila v obeh ozirih velik napredek. 4. Adam Bohoric in Jurij Dalmatin. Na temelju Trubarjevega dela se je izvrsila tudi konCna ureditev slovenskega crkopisa in slovnice po Adamu BohoriCu in v njegovem slogu se je dogotovil celotni prevod svetega pisma po Juriju Dalmatinu; vendar pa sta uporabila pri svojem delu tudi vsaj najvaznejSe Kreljeve pridobitve. Adam BohoriC je bil Ungnadov podloznik, brz-kone iz okolice Krskega. Kje in kdaj se je rodil, ne vemo; 1. 1546. je bil na wittenberskem vseuciliscu, kjer se j-e ucil pri humanistu in reformatorju Melanchthonu. Kot dijak se je seznanil razen z nemscino, latinscino, grsfiino in he-brejscino tudi z raznimi slovanskimi jeziki, pred vsem pa s lirvasCino in z glagolskim slovstvom. Ko se je vrnil kot magister filozofije, je otvoril (1551) v Krskem ucni in vzgojni zavod, 1. 1566. je prisel kot ravnatelj dezelne la-tinske sole v Ljubljano in bil 1. 1582. upokojen, dve leti potem pa je postal dezelni solski nadzornik. L. 1598. je se zivel;- kdaj je umrl, nam ni znano. Ko je poseben odbor pregledoval Dalmatinov prevod svetega pisma, je Bohoric sodeloval pri jezikovni in pravo-pisni reviziji. Na podlagi teh dogovorov je potem sestavil slovnico, da bi bodofii pisatelji hkrati z biblijo dobili tudi pravila, po katerih naj bi v bodoce pisali. To so njegove »Z i m s k e u r i c e« (Arcticae horulae), ki so izsle isto-dasno z biblijo v Wittenbergu 1. 1584. Bohoric je slovnico sestavil po latinskem vzoru (ohranil je celo Melanchtho-nove zglede); vsled ,tega ni spoznal bistva slovenskih sklonov; navaja jih pravzaprav samo stiri (ker je vokativ = nom., ablat. = genet.), ni pa nasel mestnika in orodnika.1 Vendar pa se ozira tudi na druge slovanske jezike, posebno na hrvaScino in na glagolsko slovstvo. Tako pravi o spolniku, da ga slovenski jezik ne potrebuje, kar lahko vidimo pri starejsih jezikih (dalmat. in hrv.), iz katerih je kakor iz vrelca potekla kranjscina; ce se spolnik rabi, 1 Oba ta sklona navaja le kot izjemi. Sledovi mestnika se nahajajo pri sklanji ablativa-genetiva, n.pr. od teh ozhe-tov, ozhetih, dvojna oblika je nastala vsled kontaminacije predlogov od in o. O orodniku govori B. pri predlogu pred: Ta predlog izpreminja konCnico d a t i v a ednine m. in sred. spola v om ali jom, n. pr. pred ozhetom, pred telefom; je to slabo posnemanje nemskega jezika. Le pri zgle-dih sklanjatve se rabi za razlofievanje sklonov. V »glasoslovju in pravopisjuc razlaga BohoriC slo-venske glasove, in kako jih je treba pisati. V glavnem je sprejel Trubarjey crkopis, ki ga pa je izpopolnil po Kre-ljevem vzoru, le znakov za mehcanje ni sprejel. Uvod pa govori z veliko ljubeznijo o slovenskem jeziku in o razsirjenosti slovanskih narefiij. — Bohorifieva slovnica je bila temelj vsem slovenskim slovnicam do Pohlina (1768) in Gutsmanna (1777). BohoriC je napisal tudi §o 1 sko zafietnico za latinski, nemski in slovenski jezik (Ele-mentale Labacense trium linguarum, v Ljubljani, ok. 1578), ki pa se nam ni ohranila. Glavno delo slovenske reformacije je monumentalna izdaja >B i b 1 i j e«, ki jo je v slovenskem prevodu izdal Jurij Dalmatin. Bil je BohoriCev rojak; rodil se je okrog 1. 1546. v KrSkem in je hodil blizu do 18. leta v Bohoricevo iolo. S podporo dezelnih stanov, ki sta mu jo posredovala Trubar in Krelj, je sel nato (1565) v »samo-stansko« uCilnico v Bebenhausen (pri Tubingi), po enem letu pa na vseuCilisCe v Tubingi, kjer je priSel v Tiffernov zavod; tu se je uSil jezikov in bogoslovja in se vadil tudi slovenskega pisanja, pa5 pod vplivom Primoza Trubarja, ki ga je tudi denarno podpiral. DovrSil je §e v Tubingi prevod prve Mojzesove knjige. L. 1569. je postal m a g i s t e r filozofije in je prisel 1. 1572. v L j u b 1 j a n o nekatere besede imajo celo o, n. pr. pred mano ali meno. Pri zenskem spolu se doda konfinica o, n. pr. pred vodo, ali - pa jo, n. pr. p r e d materio, pred b o s h j o v o 1 i o. V dvojini se ta sklon konffa na ma, n. pr. pred ozhetma, (pravzaprav ozhetoma, a se skrCi), pred materma, pred o z 1U m a. V mnoiini pa se konia sklon v vseh treh spolih na — mi, n. pr. predozhetmi, pred matermi, pred ozhelmi ali ozhmi. za nemskega in slovenskega pridigarja. V domovini je nadaljeval prevajanje svetega pisma ter ga, kakor se zdi, Ee v treh letih dovrsil. Tedaj se je zacel pogajati z de-zelnimi stanovi radi tiska, predlozil jim je svoj prevod s prosnjo, da bi ga dali pregledati in natisniti. V ta namen se je nastanil v Ljubljani tudi tiskar Jan2 Mandelc (1575), doma s Kranjskega ali Goriskega. Vendar pa so se pogajanja zavlekla za vec let. Med tem je izdal Dalmatin pri Mandelcu ve£ sveto-pisemskih knjig: najprej »Jesus Sirah« (1575), potem pet Mojzesovih knjig (kot >Biblie.. Pervi Deil« 1578), nato se »Salomonove Pripuvifti« (1580). Razen tega pa je zlagal tudi cerkvene pesmi. Ko so se kranjski, stajerski in koroski stanovi zedinili radi pri-spevka k tiskarskim stroskom, se je 1. 1581. v Ljubljani sesla revizijska komisija bogoslovcev in poznavateljev jezika. Po dvomesecnem delu (od avgusta do oktobra) so porocali, da prevod ustreza vsem zahtevam. Prvotno so hoteli biblijo tiskati pri Mandelcu v Ljubljani; a nadvojvoda Karel je dal njegovo tiskarno ze 1. 1580. zapreti radi tiska biblicnih knjig; tisk biblije je bil namrec regal (vladarjeva pravica). L. 1582. je moral tudi tiskar sam v pregnanstvo. Zato se je tiskala knjiga v Wittenbergu pri dediCih Hansa Kraffta. Tisk in korek-turo sta vodila Dalmatin in BohoriC, ki sta sla v ta namen s tremi slovenskimi popravljavci na Nemsko. »B i b 1 i a , t u j e v I e f v e t u p i I m u«, se je dotiskala v dobrih petih mesecih in izsla proti koncu 1. 1583. v 1500 izvodih, z / letnico 1584. Poslali so jo v sodih kot trgovsko blago na Slovensko.1 1 StroSki za tisk (2218 gl.), za pisatelja, popravljavce, za po-potovanje na Nemsko, za vezavo knjig in prevoz v domovino so znaSali okrog 8000 gl. Prispevali so zanje Stajerski stanovi 1000 gl., koroSki 900 gl., ostalo pa kranjski. Istocasno kot »Biblijo« je dal Dalmatin natisniti Se dve knjigi, peto izdajo pesmarice in molitvenik wtfarlzhanlke lepe molitve«, ki ga je po Musculu (Meusel) prevedel iz nemskega.1 Po svojem povratku z Nemskega je dobil Dalmatin kmalu (katolisko) fcupnijo Skocijan pri Turjaku, ki sta mu jo svojevoljno dala brata Turjaska. L. 1589. je nenadoma umrl v Ljubljani. Dalmatinova >Biblia« je za nase slovstvo po-dobnega pomena, kot Luthrova, ki je izsla petdoset let po-prej, za nemsko: postavila je tenielj sloven-s k e in n p i s m e n e m u j e z i k u. Vendar sta oba pisa-telja delala cisto razlifino. Luthru je slo v prvi vrsti za to, da napiSe svoj prevod v taki pristni nemscini, kot jo govore »mati v hisi, otrok na ulici, preprosti moz na trgu<, hotel je govoriti »nemski, ne latinski ali grski«; Dalmatin pa je ostal na poti, ki jo je pokarzal Trubar; Slo mu je za to, da fiim natanfineje posloveni Luthrov nemski prevod, ne pa za to, da bi cim najbolje slovenski pre-vajal iz grskega in hebrejskega, dasi je oba jezika dobro poznal. Kriva je bila temu v prvi vrsti velikanska avtori-teta Luthrova, pa tudi Trubar, ki ga imenuje Dalmatin svojega »ljubljenega patrona in v Kristu oCeta«. Tako je lahko sprejel ves Trubarjev prevod »Novega Testamentac, le da ga je izdatno popravil. Priredil ga je do podrobnosti natancno po Luthru. Vsled tega je tudi skladnja kakor pri Trubarju zelo po nemskem prikrojena in Dalmatinov jezik je v splosno le zboljSana Trubarjeva kranjSCina. Precej je popravljen besedni zaklad; Dalmatin je izkugal tujke nadomestiti z domaCimi besedami, ponesrecene nove 1 Drugo izdajo je oskrbel 1. 1595. Trubarjev sin Felicijan Trubar. Ta molitvenik se je rabil pri slovenskih protestantih na Koroskem (pri Podklostru) se dolgo potem, ko je bilo luteran-stvo na Slovenskem sploSno zatrto. Po 200 letih je doJivel Se novo izdajo v Celovcu (1784). Kratka zgod. sloy. Bloyatva. , 5 tvorbe Trubarjeve pa z dobrimi slovenskimi izrazi; tudi spolnik rabi manj pogosto. Marsikaj pa je tudi po-slabSal.1 Hkrati je izginil tudi marsikak Trubarjev sta-rinski izraz in mnogo starinskih oblik, tudi njegov histo-riCni sedanjik. V en d ar pa j e D a 1 m a t i n o va »Biblija« v ccloti obCudovanja vredno delo. Da je zmogel nag jezik trideset let potem, ko je izsla prva slovenska knjizica, tako mogo5no in tezko nalogo, ko je bilo treba ustvariti kar nepregledno stevilo novih, ljudstvi) neznanih izrazov za stevilne abstraktne pojme svetega pisma, to je neprecenljiva zasluga Dalmatinova, pa tudi njegovih predhodnikov, posebno Trubarja. Biblija je bila namenjena v prvi vrsti za predikante in duhovnike na Slovenskem, mnogo je je slo tudi med plemstvo.2 Rabili pa so jo tudi katoliski duhovniki, po 1. 1602. s posebnim papezevim dovoljenjem, dasi so jo mo- 1 Nekaj primerov: Zboljsal je n. pr. Mat. 2, 16: Luther: rnit Fleifi, Trubar: ffliriom, Dalmatin: [karbnu. — Mat. 2, 13: L.: hinweg gezogen, T.: fo prozh vlekli, D.: prozh odfhli. — Mat 25, 14: L.: uber Land zog^T.: zhes deshelo ulekal, I).: fhft 1. Mat. 25, 14: L.: tat aus, T.: zhes dal, D.: isrozhil. — Mat. 25, 22: L.: trat herzu, T.: perftopi femkai, D.: je per f to pi 1. — PoslabSal je n. pr. Ps. 7, 9: L: Der Herr ist Richter uber die Leute, T.: Ta Gofpud fodi te ludi, D.: Gofpud jc Rihtar Zhes Ludy. — Ps. 112, 8.: L.: furchtet sich nicht, bis er seine Lust... siehet, T.: Se ne boy, Dotle ne vidi fuiga lusta, D.' Se neboji, Dokler on Ivoje shejle.. vidi. — Ps. 149, 8.: L.: zu binden .. ihre Edeln mit eisernen Fesseln, T.: Da.. bodo.. nili V y u d e shelesnimi p o t a m i veffali, D.: De bodo .. S h 1 a h t, n i k e s' shelesnimi fhpringarji vesali. — 2. Kor., 12, 3.: L.: weiB ich nicht; Gott weifi es, T.: jest ne veim, Bug vei, D.: tiga jeft nevejm, Bug j e vej. 2 Za protestante je bil tekst Dalmatinove »Biblije« avtori-tativen, sprejet je tudi v Trubarjev prevod Luthrove »Postile« (1595) in tudi v rokopisnih izpiskih iz Spangenbergove »Postile«, ki so nastali med koroSkimi protestanti okoli L 1600., se je Krelj Jurifiidev prevod evangelija nadomestil z Dalmatinovim tekstom. rali jemati ljurtstvu iz rok, v jrvi vrsti radi obsirnega slovenskega predgovora, ki je nekaka ufina knjiga Luthrovih v^rskih naukov, radi (Lulhrovib) uvodov k posameznim svetopisemskim knjigimi tei' radi stevilnih opomenj, pisa-nih v strogo protestaatovskem zmislu. Dalmatinovo be-sedilo je bilo tudi te;nelj katoliskim prevodom svetega pisma poznejsih dob iti tako te oznanja se danes beseda bozja s piiznic duloma z D al mating vim i, in v kolikor temelji njegov »Novi Testament« na Trubarju, s Trubarjevimi bosedami. 5. Pesmarica. Poleg luteranskega kafekizma in svetega pisma je bila za luterance najva?nejsa knjiga pesmarica. Nabozno pesejn v narodnem jeziku je ustvarila le katoliska cerkev srednjega \3ka. Razvila se je naj prej izven mase in se uporabljala liajprej pri procesijali, romanjih, pred pridigo in po pvidigi, pri boZiCnih, veliko-nocnih igrah in drugih piazniCrih s.'ovesnostih v cerkvi in izven cerkve; pozneje se ju pelo v natodnem jeziku tudi pri masi, razen ob slovesni sluzfci b>zji. a tudi tedaj je pelo ljudstvo po sekvenci kako pesom v mrodnem jeziku. Jezik sluzbe bofcje pa je bil in osfal latin; ]• i. L u t h e r je sel dalje. Uvedel je najprej za male cerkve (udi pri slovesni sluzbi bozji mesto latinskega petja (I, a J cor Credo, Sanctus, Agnus) nemsko petje; cim bolj je oddaljil svojo sluzbo bozjo od katoliske mase, tejn ve"'jega pomena je bilo petje, in ko je maso Cisto odpra\il, je bilo petje poleg pridige glavna stvar. Prircdil je zato mnogo starih cer-kvenih pesmi in spesnil novih, najvetf po motivih psalmov in latinskih himen. Na di'ugi strani pa je Luther tudi glavne tocke svojega, katekizma prelil v veize in porabil tako petje kot pomocek pri verskem nauku: Der Catechisrnus Gesangs-weise gestellet durch D. Martin Luther. Ob teh katekizeniskih pesmih je zastavila tudi slo-venska reformacija. Trubar je svojemu prvemvi kate-kizmu dodafr sest verzificiranih katekizeniskih razlag z melodijami (Auslegung in Gesangsweis), ki so urejene podobno kot pri Luthru, in Luthrovo litanijo; v >Abece-dariju« (1555) pa je priobcil riman ocenas. Z izdajo pesmarice pa ga je prehitel radikalni Klonib-nerjev krog. Ko je bival Trubar v Ljubljani (1561—1565), je Klombner zbral pesmarico, ki pa je Trubar ni hotel izdati, ker so se mu zdele pesmi preslabo rimane. Kljub temu pa jo je dal Klombnerjev privrSenec Jurific 1 1563. natisniti pri Ungnadu v Urahu (E n"e d u h o v n e pel t n i). Zbirka obsega ze znane katekizemske pesmi Trubarjeve (1. del) in njegov ocenas ter 59 drugih pesmi, med njimi 8 JuriCicevih in nekaj Kreljevih. Ta pesmarica pa se ni uvedla v praktifino porabo, ker jo je Trubar kot nedo-slatno odklonil.1 Stiri leta pozneje je izsla cerkvena Trubarjeva pesmarica z notami, ki kaze v naslovu §e svoj prvotni namen kot verzificiran katekizem: Ta celi Catehis-mus, eni Pfalmi, inu tih vegshih Godij, Stare inu Noue krfzhanske Peifni od P. Tru-beria, S. Kreilia inu od drugih sloshene.2 Za prvo izdajo (1567) sta izgli kmalu zaporedoma druga 1 Posebno je bil Trubar (z dez. stanovi vred) hud radi sra-motilnc pesmi na katoliSko duhov§6ino; bila mu je nepri-1 i 6 n a, ker bi mu bila lahko nevarna, saj je zbirka imenovala samo njegovo ime (radi njegovih katekizemskih pesmi). Stvarno pa je Trubar sam v »Cerkovni ordningi« katoliSko duhovSCino morda se bolj sramotil. 2 Pr\'ih dveb izdaj se ni naSel dozdaj noben izvod; n a s 1 o v po tretji izdaji (1574). in tretja izdaja 1. 1570. in 1574. (vse v Tubing!); v tretji se je pojavil prvic Jurij Dalmatin. 2e 1. 1575. pa je-iicdal Trubar v posebni knjizici >Tri duhouske Peilsni« z napevi, ki jih je zlozil »vnuuizhni dolgi teshki bolesni«, skupno s sestimi Dal-matinovimi prepesnitvami svetopisernskih spevov (najvec psalmov) in z eno bozicno pesmijo Schweigerjevo. Dalmatin pa je izdal 1. 1576. v Ljubljani obsirno pesetn o trpljenju Kristusovem v knjigi >PafIion«. Vse te pesmi so se sprejele v 4. i z d a j o p e s m a r i c e , ki sta jo izdala Trubar in Dalmatin v Ljubljani 1579. V njej se je pomnozilo posebno stevilo Dalmatin ovih pesmi; enako tudi v 5. izdaji, ki jo je oskrbel Dalmatin sam v Wittenbergu 1. 1584. Nanovo se je pojavil v njej Adam Bolioric z otrosko jutranjo in vecerno pesmijo, ki jo je zlozil za svoje otroke. Sesto in poslednjo izdajo je oskrbel 1.1595. Felicijan Trubar v Tubingi, zopet pomnozeno po razliCmh novih pesnikih (najbolj po Marku Kumprehtu); nekaj se jih je sprejelo tudi iz Klombner-Juriciceve pesmarice. Slovenska protestantovska pesmarica, kakor vidimo, ni delo posameznega pisatelja, ampak je nekako skupno delo slovenske protestantovske cerkvene obCine. Nastajala in rasla je celih 45 let. Ko je izgla poslednja izdaja, so bili njeni zacetniki ze vsi v grobu. Vseh pesmi je v izdaji iz 1.1595. ravno 100, 69 jih ima melodije. Slaba polovica (46) jih je prevedenih po nemSkih in (posredno) po latinskih in Ceskih izvirnikih, dobra polovica jih je po oidiki vec ali manj samostojnih, vse-binsko pa so tudi te svobodne prepesnitve znanih nemskib ali pa svetopisernskih tekstov. NajveC jih je zlozil Dalmatin (28), za njim Trubar (24) in Krelj (11); brezimnih je 24, med njimi pet starih slovenskih cerkvenih pesmi (ena boziCna, velikonofina v dvrli verzijah, binkoStna in deset zapovedi). Protestantje so jih, kjer se jim je zdeJo potrebno, izpremenili v zmislu svojega verskega nauka.1 Napevi so vseskozi tujega izvora: ali so stare cerkvene himne, ali pa so sprejete iz nemskih pesmaric in iz pesmarice CeSkih bratov (v neniski izdaji). Prozodija in metrikit protestantovskih pesmi se morata presojati le v zveji z liaptvom. Kakor pri nemskih rokodelskih p e n i 1c i h (Meistersinger) se zlogi ne merijo, ampak stejejo. Naglas verza se vsled tega pogosto ne strinja z besednim naglasom. Stare (narodne)-pesmi so svobodnejo zfrrajene: glavno so jim naglaseni zlogi; med njimi je lahko po vec nepoudarjenih zlogov, lahko pa si sledita tudi neposredno po dva naglasa (neenakosti je zravnal napev jo protestantih nanovo dostavljene kitice pa se ravnajo po umetni metriki pro-testantov (n. pr. v velikonoCrii p.fsmi). Rime se ravnajo po verznem, ne po besednem raghsu (govuril — oblubil; (e)diniga— sazhetka), nadomesiujejo jih pa tudi aso-nance, casih celo samo aliteracij.!. Kot pesnitve pesmi nasih protestantov dalec ne dosaga.o Luthrovih cerkvenih pesmi. Protestantovske pesinarice so n.ocno vplivale na ljud-stvo; to kaze mnozina izdaj. Ral>il do 1637), ki je izvedel tudi v svoji drzavi tacas splosno ve-ljavno naCelo: cuius regio,'^s religio. Zahteval je najprej brezpogojno poklonitev stanov in jo tudi dosegel. Sep-tembra 1. 1£98. je izdal potem ukaz, da morajo vsi lute-ranski predikanti in uCitelji v dolocenem roku oditi iz njegovih defcel; plemice, ki so jih kljub ukazu skrivali, je kaznoval. Leta 1599. je izdal poziv na mesfiane v Notranji Avstriji, naj se vrnejo v katolisko cerkev; kdor pa tega ne bi hotel, naj proda svoje imetje in naj odide iz nadvojvodovih dezel. PlemiCem fe prepovedal, da bi po-deljevali katoliSke zupnije protestantskim predikantom. Te ukaze so strogo uveljavljale vladne reforma-cijske komisije; sestavljene so bile iz zastopnikov cerkve, ki so ljudstvo poucevali o prepornih tockah med katoliSko in protestantovsko vero, in pooblaSCencev nadvojvodovih, ki so ukrepali potrebno glede pokatolicanjenja mestnih odborov, zaprisegali mescane, izganjali nepo-slusne, zahtevali povrnitev ugrabljenih cerkvenih posestev itd. Te komisije so zapirale in izganjale voditelje lute-rancev, podirale luteranske molilnice in zaplenjevale pro-testantovske knjige. ZaCele so delovati 1. 1599/1600.; na 1 Trubar govori v svojih spisih tudi zoper vojvode, ki niso »prave evangeljske vere«. Stajerskem in Koroskom je bil predsednik komisij.e Skof Brenner, na Kranjskem pa skof Hren (Chron). V nekaterih letih so zatrle vnanjo organizacijo luteranstva po na§ih dezelah in privedle prebivalstvo nazaj v katoliSko cerkev. Za slovenski narod pa so si stekle reformacijske ko-niisije kljub nasilnemu postopanju, ki pa je bilo v duhu rasa, nevenljivo zaslugo s tem, da je ostalo nase ljudstvo/ enotno in se ni razcepilo v dva dela.1 Mescanstvu je sledilo plemstvo, ki je §e 1. 1619./ mislilo na oborozen upor s pomoCjo Bethlena Gaborja, a mu je po bitki pri Beli gori izginilo upanje na uspeh. Leta 1628., ko je stal cesar v tridesetletni vojski, po zmagi nad Danci, na visku svoje moCi, je izdal tudi za plemiCe ukaz, da naj se v teku enega leta vrnejo v katoliSko cerkev, ali pa naj prodajo svoja posestva in odidejo po svetu. Izselilo se je iz Notranje Avstrije okrog 800 oseb, drugi so se pokorili. Zmagalo jekatolicanstvo; na mesto pie-/ mi§ke vlade pa je stopil drzavni absolutize m. ^ V kulturnem oziru je bila prva polovica 17. stoletja ena najtemnejsih v avstrijski, pa tudi v nasi slovenski zgodovini. V Notranji Avstriji -je krepki nastop nadvojvodov prepreCil oborogen upor plemstva, na Ceskem pa so pripeljale iste razmere do krvavega boja (1618): prifiela se je tridesetletna vojska, ki je prinesla na§im dezelam neskonfino gorja. Velikanski krvni in de-narni davki2 v zvezi s poslabsanjem denarja (padel je na osminko vrednosti) in z neznosno draginjo zivil — po- 1 Prav majhen ostanek bivse slovenske protestantovskc cerkve so maloStevilni slovenski protestantje v okolici Pod-klogtra na KoroSkem in v Prekmurju. 2 Na KoroSkem je imelo 1. 1633. devet polkov naborno okroije, na Kranjskem okoli 1640. pet. nekod. so Ijudje od lakote umirali — prezimovanje zdiv-janih najemniskih cet, vines pa se napadi turskih raz-bojnikov so spravili nase dezele na rob propada. Upori kmetov, ki so jih plemici izsesavali, so se ponavljali do 18. stoletja. Dezele si dolgo casa niso mogle opomoci; §ele potem, ko so zmage nad Turki po 1. 1683. za vedno odpra-vile grozeco tursko nevarnost, se je polagonia priCelo vra-cati izgubljeno blagostanje. Ob takih razmerah je nioralo zaostati vse kultunio delo. Z bogatim knjizevnim delom protestantske dobe ka-toliSki reforinatorji ze prej niso mogli tekniovati, ker zanje niso dajali denarne podpore knezi in plemstvo: drobni, skromno opremljeni zvezki tega Casa v primeri /, lepimi, velikimi knjigami luteranske dobe so temu ziva prica. Od zaCetka vojske (1618) do 1. 1672. pa nobena slo-venska knjiga ni zagledala belega dne! Sele ob koncu stoletja in pozneje se morejo lepi kvarti kapucinskih in jezuitskih pridigarjev primerjati z luteranskimi knjigami. Tiskarno, ki jo je hotel ustanoviti %e §kof Hren, je dobila Ljubljana sele 1. 1678. Solstvo se je omejevalo v glavnem na vzgojo iz-obi'azencev in duhovscine. ZaCetnice so bile v mestih in trgih ter v samostanih, pozneje se omenjajo tudi sole na kmetih, kjer je pouCeval kak duhovnik, tuintam tudi kak cerkovnik. V teh sol ah se je poucevalo predvaem nemski; slovenski ^o se uCili le brati in pisati. Za srednje solstvo so skrbeli jezuitje v dezelnih glavnih mestih, pridruzila se jim je zupna gimnazija v Rugah pri Mariboru. Za visjo izobrazbo duhovsCine so skrbela bogoslovna uCiliScai za ostale pa vseuCilisCe v Gradcu in vseuSiliSCa v Italiji. Pod vplivom katoliSke Italije, posebno italijanskih vseucilisC je v 17. in 18. stoletju nemSkoprotestantovsko kulturo 16. stoletja zamenila katoliSko - romanska pro-sveta, kar se kaze posebno v umetnosti. Upodabljajoce umetnosti, stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo, so cvetelo pri nas okoli 1. 1700. kot se nikoli poprej. Mojstri so bili deloma domafii, najvefi pa je bilo Italijanov, ve6 tudi Nizo-zemcev (posebno slikarjev). Vecina nasih cerkva posebno po Kranjskem kaze vpliv tafiasne baroSne umetnosti (v Ljubljani n. pr. stolnica, med posvetnimi stavbami skofov dvorec in mestna hiSa). 2. Do konca tridesetletne vojske. Verske Igre. Ena najvaznejsih nalog reformacijskih komisij je bila, da so jemale ljudstvu knjige nasih protestantov, ki so bile vseskozi strogo protikatoligkega znaCaja; v zafetku so jih sezigali po cele vozove, pozneje pa so jih izroCali vseuCiliscu v Gradcu in jczuitskim kolegijem, posebno v Ljubljani.1 Ker pa so razne protestantovske knjige, posebno prevod sv. pisma, rabili tudi katoliski duhovniki in se niso dale tako hitro nadomestiti z novimi, katoliskimi, je izposloval skof Hren za svoje duhovnike papezevo do-voljenje, da smejo rabiti tudi luteranske knjige (1602). Iz te dobe (pred 1. 1613.) se nam je ohranil rokopis e n evangelistar, sestavljen po Dalmatinu in Trubarju z latinskimi nacrti pridig, prepisanimi iz knjige Angleza Stapletona »Promptuarium morale« (2 zv.); nastal je v kakem ljubljanskem samosta'nu, pri jezUitih ali kapucinih. Blizu tafias je izsla tudi v lagkern Vidmu drobna sloven-ska knjizica, »Vocabolario Italia no e Sc?hiavo«, ki jo je izdal (1607) Fra Gregorio Alasia da Somma-r i p a. Zgledi za sklanjo in sprego, ki so natisnjeni pred slovarjem, kazejo, da je imel pisatelj pred seboj tudi Me-giserjev slovar. Razentega so slovarju dodani lasko-slo- 1 Zal so v poZaru jezuitskega k^egija v Ljubljani 1. 1774. pogorele tudi te knjige. venski pogovori, najpotrehnejse molitve in nekaj ogovorov pred pridigo in po pridigi. Najbolj zanimive pa so stiri narodne pesnii, tri smo sreCali predelane 2e v protestan-tovskih pesmaricah (deset zapovedi, velikonocno, binkost-no), Cetrta pa je kolednica o Kristusovem rojstvu in o treh kraljih, prvi popolni zapis stare slovenske narodne pesmi: 0 pisatelju vemo le, da je prisel kot dijak 1. 1601. iz Rima v Devin, kjer je vstopil v red sluzabnikov Ma-rije Device (servitov) in bral novo maso, in da je vodil 1. 1607. devinski servitski samostan. Jezika ni dobro znal, kar dokazifjejo pogovori, ki jih je sestavil pac sam, docim je pesmi in molitve le prepisal. Pravopis je italijanski.1 Katoliski reformatorji pa so priceli s knjizevnim delom Sele, ko so reformacijske komisije svoje delo v glavnem izvrsile in so bile slovenske pokrajine skoro docela zopet katoliske. Glavna pisatelja sta Tomaz Hren in jezuit Janez Candek. Tomaz Hren (Chron), roj. 1. 1560., je bil sin ljubljanskega protestantovskega mestnega svetnika, ki je bil pozneje tudi zupan. Njegov ujec Gaspar Zitnik, vse-ucilis£ni profesor na Dunaju, ga je vzel kot osemletnega defika k sebi, da bi ga (pac ha zeljo rnaterino) katoliski vzgojil. Studiral je na Dunaju, v Admontu (v samostanski soli), v Gradcu (pri jezuitih). L. 1579. je sel na dunajsko vsieucilisce, kjer je Studiral proste umetnosti in se bavil z latinsko poezijo, leta 1585. se je napotil v Padovo stu-dirat menda pravoslovje. A ko je 1. 1586. v Ljubljani nevarno zbolel, se je po ozdravljenju posvetil v Gradcu duhovskemu stanu. L. 1588. je bil posveCen in prisel Se isto leto kot stolni kanonik in pridigar v Ljubljano. L. 1596. je postal stolni dekan in po smrti skofa TavCarja (1597) upravitelj skofije. Nadvojvoda Ferdinand ga je do- 1 KnjiZica se je ohranila samo v enem izvodu v ljubljanski Studijski knjiznici. KnjiZnici pa jo je podaril Jernej Kopitar, ki jo je kupil na Dunaju na javni drazbi. locil za ljubljanskega skofa, 1. 1599. ga je papefc potrdil in je bil v Gradcu posvecen. L. 1600. je postal predsednik reformacijske komisije za Kranjsko, od 1. 1614. do 1621. je bil razen tega namestnik nadvojvoda Ferdinanda v No-tranji Avstriji. Umrl je 1. 1630. v Gornjem gradu. Hren je nameraval podati Slovencem Kanizijev kate-kizem, nedeljske in prazniske evangelije in liste ter pesinarico, sestavljeno po rimskem brevirju, po svetib ocetih in po latinskib naboznih pesmih (Hortulus ani-mae).1 A po neskrbnosti prepisujocih duhovnikov so se, kakor pravi Hren, razgubili rokopisi, ki so bili ze zgo-tovljeni. Tako je bil Hren vesel, ko mu je I. 1612. jezuit Janez Candek, ki je studiral tacas v Gradcu bogoslovje, poslal po Dalmatinu sestavljeno knjigo »Evangelia inu Lystuvi« v pregled, ki jo je potem Hren v druzbi s P. Mallyjem pregledal in popravil in jo dal natisniti v Gradcu kot oficialno skofijsko izdajo (1613) v 3000 izvodih. Knjiga je urejena po oglejskem misalu. Besedilo je skoro doslovno prepisano iz Dalmatina; izpremenila so se le nekatera mesta, ki se niso ujemala z Vulgato, in zacetki evangelijev so prilagodeni besedilu misala; glavno pa je — in to( daje knjigi posebno vrednost: po nasvetu Mally-jevem je Hren, kjer je bilo le mogoce (za tacasne razmere), nemske tujke Dalmatinove nadomestil (ali dal nadome-stiti) s slovenskimi izrazi. Te poprave so silno zanimive, ker nam kazejo, s kakim trudom je bilo casih treba iskati novih besed; vefiinoma so srecno izbrane, Cetudi se niso ustalile vse v pismeni slovensCini.2 To je bil lep korak preko Dalmatina, dasi storjen le v manjsem obsegu. 1 Nemski prevod je izsel ze 1. 1520.: »Hortulus animae zu Deutsch« Basel, MCCCCCXX. ll52Qj 2 Nekaj zgledov: cajhen — Cudu; folk — ludje, mno2ica, kard^lce; (dezelski) flegar — oblastnik; ferahtati — zanifievati, ■kratka zgod. slov. slovstva. 6 Tudi Kanizijevkatekizemni izgel v Hrenovem prevodu, ampak v fiandkovem (1618); ohranil pa se nam ni noben izvod. Na izdajo pesmarice -pa je Hren se dolgo mislil. L. 1615. je napovedal (v pismu) 2e bliznjo izdajp, pozneje sta ga pozivala papegki vizitator in graSki nuncij, naj jo 5hn prej izda. A delo ni izslo in tudi rokopis se nam ni ohranil. Ravnotako se Hrenu ni posrecilo ustanoviti v Ljub]jani tiskarnfc1 Jezuit Janez Candek (Tschandik, Tsandek) je bil razen pri » E v a n g e 1 i j i h in 1 i s t i h « in pri K a n i -zijevem katekizmu brez dvoma udelezen tudi pri malem katekizmu za mladino z lesorezi, ki so ga izdali jezuitje in se je natisnil 1.1615. v Avgsburgu.2 Candek se je rodil v Visnji gori okoli 1. 1583.; ko je bil star sedemnajst let, je stopil v jezuitski red in se po novicijatu posvetil modroslovju; postal je ucitelj na ljub-ljanski jezuitski gimnaziji, 1. 1610. je gel v Gradec gtudirat bogoslovje. Od 1. 1613. naprej je bival kot magnik v Ljub-ljani, mimogrede je deloval kot slovenski pridigar tudi v za ni'6 inieti, umin derzati; ferdaman pogublen; ferratali izroCiti, izdaiti; ohcetni gvant — zenitnu oblaCilu; krugla —- verfi; korb — jerbas, spletenica; petlati — v' Rugaime prositi; raitinga — Cislovajne (ali rajtinga); rihtar — sodnik; Sac -zaklad, blagu, blaStvu; Saffar — hiSnik; trogtati — odialiti; zlahta — rod, narod, k&rdellu, rojaki. 1 Hren je nakupil ze nekaj stotov Crk, ki jih je hotel izrocitf jezuitom, fie v svoji tiskarni potem natisnejo njegovo pesmarico. MogoCe, da se je ravno ob tem pogoju razbila ustanovitev ti-skarne in izdaja pesmarice,' ker je jezuitje brfckone niso sma-trali pripravne za tisk. K Hrenovim koledarskim zapiskom je pozneje na mestu, kjer omenja pesmarico, nekdo dostavil: Bila je Crtana od oCetov jezuitov. 2 ZaloSil ga je stolni dekan Mikec. Ohranil se ni noben izvod. Celoveu (1620). L. 1024. je sel v Gradec, kjer si je ge isto leto pri obiskovanju bolnikov nalezel kugo in nmrl. J e z u i t j e, ki so sodelovali pri vseh tre'i knjigah, ki so izsle ob casu katoliske reformacija, so tudi drugace Jiivahno delovali v slovenskem jeziku. prvo leto, ko so priSli v Ljubljano (1W7), so priCeli s idovenskim krsfian-skim naukom v sentjakobski cerkvi, pozneje tudi s slo-venskimi pridigami, doCim so jim bile v zacetku poverjene samo nemgke (za i7obrazence). Na svoji gimnaziji so ucence uCili tudi slovenskih pesmi in deklamacij in so njimi nastopali pri slovesnih. prilikah. Prirejaii so tudi §olske igre nabozne vsebine, ki so bile sestavljene vecinoma v latinskem jeziku; Casili pa so igraii tudi nomsko in sloven ike igre.1 Nekoliko pozneje se nam porora o slovenskih igrah tudi v Rusah nad Mariborom, kjer so pod vodstvom zupnika Luke .Tamnika (okoli 1. 1(08.) vsako leto na Mali Smaren, ko je doslo v Ruse ranogo romarjev, dom aCini predstavljali igre verske vsebine. Igvalo se je v nemskem, pa tudi v slovenskem jfziku. Verske igre so gojili tudi kapucinci, ki so priSli I. 1607. v Ljubljano in so v toku 50 let tudi drugod usta-novili ceio vr.^to redovnih naselbin.2 L. 1617. so pricoli v Lji'bljani na veliki petek ponoci prirejati pasijonske sprevode, nekake dramaticne predstave trpljenja Je -usovega. Igravci (izprva osebe iz plemstva in megfianstvi) so izrazali v latinskih in nemSkih verzih to, kar so predst.aviiali. Med osebe pasijonskih iger so bile pome.^ane tudi alegoricne podobe. Te igre so se ohranile do Casov Jo^efa I)., ko so radi raznih nerednostl 1 O nemski ;gri so nam joroCa iz 1. 1625. (Kristusov smrtni boj v Getsemani), o s'ovensVj pa iz 1. 1670. (Raj). 2 Dotfim so jizuitjn skrbeM v prvi vrsti za izobrazence, so se obraCali kapucint i na ljudstvo. in razvad morale prenehati. Podobni sprevodi so se vrsili tudi drugod, tako v Novem mestu in v' Skofji Loki. Skofjeloska procesija je zanimiva se posebno zategadelj, ker se je vrsila v slovenskem jezik u. V tamosnjem kapucinskem samostanu hranijo se doticni slovenski rokopis (Instructio pro processione Locopolitana in die Parasceues) iz 1. 1721. z nad 1000 slovenskimi verzi. Jezik pa je slab in verzi brez poeticne vrednosti. Za casa tridesetletne vojske je literarno delo skoro docela prenehalo: 54 let ni zagledala nobena slbvenska knjiga belega dne; kar pa se je napisalo, je ostalo v roko-pisu. Tako obsiren rokopis Adam a Skalarja iz 1. 1643. Vsebina so mu premisljevanja, ki jih je prevedel pisatelj v svoje gorenjsko narecje, a z mnogimi tujkami; tudi pravopis ni vec dosleden, Bohoricev. V rokopisu je ostal se nekoliko pozneje tudi prvi slovenski prevod To-maza Kempcana »Hoje za Kristusom«, ki ga je zgotovil jezuit Andrej Jankovic 1. 1664.1 Drugi rokopisi 17. stoletja, ki niso vec redki, doka-zujejo porabo slovenscine v pravnih poslih, tako razne prisege (prisege ljubljanskega mesta, slovenske fevdne prisege itd.), dolzni list iz Bele krajine (1630), koncept to-zilnega pisma SredisCanov proti grascaku iz 1.1648. i. dr. 3. Po tridesetletni vojski. Sele dalje Casa po tridesetletni vojski se je polagoma zopet obudilo literarno zivljenje. L. 1672. je oskrbel Janez Ludvik Schonleben (1618—1681) potrebno novo izdajo »Evangelijev inu ly- 1 Neko drugo Jankovicevo knjigo so izdali jezuitje Sele 1.1727., davno po pisateljevi smrti (1674): Pomuzh Shivim, Umi-rojezbim inu Mertvim ali Bukvize Bratoushine Britkiga Smert-niga Terplenja Christusoviga. Original je izdal v nemSkem jeziku ljubljanski jezuit Jakob Skerl 1. 1670. s t o v«. Bil je sin ljubljanskega gupana, zelo u£en du-hovnik, dekan pri stolnici v Ljubljani, pozneje arhidiakon za Dolenjsko v Ribnici; poslednja leta je zivel sarno vedi in knjigam. — Med njegovimi 38 tiskanimi knjigami in zvezki bogoslovne in zgodovinske vsebine1 je samo ena sama slovenska, nova izdaja Hrenovih »Evangelijev inu lystov« iz 1. 1672. — Preuredil jih je po rimskem raisalu, ki so ga med tern vpeljali mesto oglejskega, Hre-novega jezika ni skoro nie izpremenil, ostale so §e celo tjskovne napake. Kar je nanovo sprejel iz Dalmatina, je v Hrenovem zmislu predelal in zboljsal (n. pr. tetrarh — glavar, kamp — ograda). V tej knjigi je natisnil razen kratkega katekizma z najpotrebnejgimi molitvami tudi »Catholishke p e i f f mi, Kat6re fe po Navadi pred Pridigo imajo peiti«. Stiri izmed njih se nahajajo ze v protestantskih pesma-ricali, med njimi Trubarjeva »Kratka, saftopna teli Defi'et sapuvid Islaga« (Dei'l'et Sapuvidi v' Poftu) in tri narodne (1. boziCna, velikonoCna, binkostna); te tri pa niso sprejete dobesedno, ampak so ocividno po ustnem izroCilu izpremenjene, odstranjeni' so protestantovski po-pravki. Tri pa so objavljene prvic (2. bozicna in dve Ma-rijini), brikone stare ponarodele cerkvene pesmi. Sodobnik Schonlebnov je Matija Kastelec (1620 do 1688). Rodil se je v Kilovcah pri Premu na Notranj-skem, bil zupnik v Toplicah, v St. Jerneju, naposled pa kanonik in beneficijat bratovsCine svetega roznega venca v Novem mestu, kjer je tudi umrl. Kot predstojnik bratovscine je izdal Kastelec 1. 1678. za bratovske Clane »Bratovl'ke buquice S. Ro-shenkranza«. Razen nauka o roznem vencu, njegovih odpustkih i. dr. obsega prvi del tudi vec Marijinih pesmi 1 Med njimi »Aemona vindicata« in »Carniolia antiqua * • et nova«. z napevi; slo\enske pesmi prinaSa pa tudi drugi del (Modus juvandi agonizantes) poleg promisljevanj, molitev in latinskih himen. Izmed 20 pesmi, ki so tiskane v »Bra-tovskihbukvicah«, jih je 11 sprejetih iz poslednje izdaje protestantovske pesmarice, .in sicer 7 Dalmatinovih, 2 Kreljevi, pc ena Trubarjeva in Kumprehto-va. Ostale so zlozene deloma po pravilih nasih luteranskih pesnikov, deloma se blizajo metriki narodnih pesmi — tako neka-tere Marijine in »Posdravi t e Chriftufove R a n e« — nekatere (brzkone KastelCeve) pa ra::en rim (asonanc) ne poznajo nobenega melricnega pravila. Knjiga je izsla fiez stiri leta (1682) v novi izdaji. Kastelec je izdal tudi knjigo premisljevanj, »N.e -b e 1' h k i z y 1« (1684), in obsiren katokizem, » N a v u k c h r i s t i a n s k i « (1688), v obliki dvogovora med sinom in oCetom. V tej knjigt nas zanima posebno »Podvuzhenie eniga Lutherskiga Christiana« v devetih »govorjenjih< (dialogih). — Valvasor nasteva se vet; lijegovili knjig, ki se pa niso natisnile, med drugimi celoten prevod svetega pisma — obranjena zvezka kazeta, da je to le prireditev Dalmatinove »Biblije« — prevod Tomaza KempCana »Hoje za Kristusom« in latinsko-slovenski slovar. Kastelcev jezik je vobce literarna dolenjgeina, ki pa ima tudi marsikatero staiinsko posebnost tedanje notranjske govorice, ]io cistosti jezika ne dosega »Evange-lijev inu lystov«, vendar je skladnja casih boljsa. Ponatisk iz Kastelceve knjige »Nebefhki zyl« je izsel se 1. 1768. Konec 17. stoletja se pojavljajo tudi prvi poskusi p o -svetnega pesniStva, a kakor vidimo, brez skupne tradicije. Hrvaski pesnik markiz Franjo Krsto Frank opan (obglavljen v Bunajskem Novem mestu 1. 1671.) je sprejel med lirvaske pesmi svoje rokopisne zbirke »Gartlic za Cas kratiti« (tisk. 1. 1871.) tudi slovensko narodno pesem (Fratri putnici); v slovensko prozo je zacel prevajati tudi Molierovo komedijo »George Dandin« (1668), a je dovrsil samo prve tri prizore 1 (najbrz na Dunaju L 1670.). — Plemic Zizen-celi je zlozil pozdravno pesem za Valvasorjevo knjigo »Die Ehre des Herzogthums Crain« (1689). — Iz nekoliko po-znejsega casa se nam je ohranila tudi slovenska Solska dialogiCna pesem »0 minljivosti sveta«. Prepisal si jo je 1. 1733. Antonius Wider Parvista (ucenec »parve«) v po-seben zvezek.2 V tem casu nas zanima tudi nemsko-latinski pisatelj laskega rodu baron Janez Vajkard Valvasor (1641—1693), rojen v Ljubljani, uinrl v Krskem, ki je vse svoje premozenje zrtvoval za izdajanje zgodovinsko-kraje-pisnih del o slovenskih dezelah. Med njimi je najvecje in najzanimivejse Die Ehre des Hertzogthums Crain (1689), ki je dragocena zakladnica za spoznavanje nasih krajev in nasega ljudstva v 17. stoletju. 4. Pisateiji redovniki. MogoCni napredek nasproti prejsnjemu casu, ki ga vidimo v nasem slovstvu ob koncu 17. in v priCetku 18. sto-letja, so povzrocili pisateiji redovniki, v prvi vrsti kapucinci. Prvi je bil Janez Krstnik od Sv. Kriza iz rod-bine pi. L eon e 11 i. Rodil se je v vipavskem Sv. Krizu na Goriskem med 1. 1640. in 1645. OCe je bil plemic beneSkega rodu, mati pa Slovenka iz plemiske rodbine rihenberske. 1 Igro bi bil spisal najbrz v slo-venskem in hrvaSkern jeziku, ker nastopajo v njej Siovenci in Hrvati: Bogati kmet Jarne(j), Slovenec, se je porocil preko svojega stanu z go-spodi^no plemiskega rodu, a ta ga vara shrvaSkim plemi5ero. 2 O zvezku samem ne vemo, kam je izginil, a ta pesem je natisnjena v »Novicali« 1862, 43. Materin jezik mu je bil slovenski (»moj Vippauski«), zraven se je seznanil ze v mladosti z laSCino. Njegova solska vzgoja je bila latinsko - italijanska. Okoli leta 1660. je stopil v svetokriski kapucinski samostan, postal masnik in slovenski pridigar Stajerske kapucinske provincije.1 Deloval je kot pridigar in gvardijan v Sv. Krizu, Trstu, Ljubljani, Novem mestu in Gorici, kjer je umrl 1. 1714. Bil je sloveC in izobrazen govornik. Ljudstvo je kar drlo k njegovim pridigam, tako da je poleti pridigal po-navadi kar na prostem, ker so bile cerkve premajhne. Na izrecno zeljo duhovnikov, ki so ga veckrat prosili, da bi jim svoje »flovenske pridige poffodil inu prepirat perpustil, ali pak, de bi ijh drukat pustil«, je izdal od 1. 1691. do 1707. pet obseznih zvezkov s pridigami, »S acrum promptu-arium«; prva dva zvezka sta se tiskala v Benetkah, ostali trije v Ljubljani. Prva dva zvezka obsegata pridige za nedelje in vecje praznike cerkvenega leta, tretji zvezek praznigke, Cetrti priloznostne pridige, peti zvezek pa zopet. pridige za vse nedelje celega leta. V njegovih cerkvenih govorih se zrcali temeljito znanje svetega pisma in svetih oCetov, pa tudi znanje starih klasikov in spisov novejgih avtorjev, zlasti pa italijanskih pridigarjev, izmed katerih je najbolj uporabljal jezuita Segnerija. Citate in casovne dogodke je spretno sporedil in uporabil, da so podrejeni glavni misli govora. Najpestrejso vsebino ima Cetrta knjiga, ki obsega med drugim tudi pridige iz Casa kuge, lakote in iz Casa oblege dunajske 1. 1683. Nekaj posebnega je tudi saljiva novoletna pridiga v III. zvezku. Nekaj mlajsi od Janeza Svetokriskega je drugi pridigar kapucinskega reda, o. Rogerij, o katerem vemo samo to, da je bil LjubljanCan, kapucinec in sloveC govornik, ter da je umrl 1. 1728. Rodbinskega imena mu ne 1 Stajerska kapucinska provincija je obsegala Stajersko, Korosko, Kranjsko in GoriSko. vemo. Po njegovi smrti so izdali ljubljanski kapucinci 126 njegovih prazniskih govor)ov v dveh obsirnih zvezkih: Palinarium empyreum (1731—1743). Rogerijevi govori so zanimivi posebno radi simbolike, ki jih prepreza. Nahajamo jo tudi v starih cerkvenih pesmih (tudi slo-venskih), kamor je prisla iz starokrsCanskih pisateljev, posebno pa je razvita pri romanskih pridigarjih 17. stoletja, med njimi posebno pri Italijanu Picinelliju, ki je bil Rogerijev glavni vir. Znaeilen za o. Rogerija je tudi rimani latinski in slovenski »Sapopadik« v zacetku govorov.1 Kot tretji se jima pridruzuje jezuit Jernej Basar iz Skofje Loke (1683—1738), ki je deloval kot pridigar v Celovcu in v Ljubljani, kjer je umrl za nalezljivo boleznijo, ki jo je dobil pri strezbi bolnih vojakov. PriobCil je »Pri-d i g e is bukviz imenvanih Exercitia S. Ozheta Ignazia Sloshene Na ul'ako Nedelo zhes lejtu« (Ljubljana, 1734). Pridige so vsebinsko in retorieno zelo skrbno sestavljene. Jezik je meSanica pisne dolenjgcine in pisateljevega go-renjskega narecja, slovnisko je dosti pravilen in se dokaj cist. Drugafina je bila delavnost kapucinca o. Hipolita iz Novega mesta, ki je bil pridigar stajerske pro-vincije, potem tudi gvardijan ter je umrl v Kranju 1.1722. Zanimal se je v prvi vrsti za jezik in slovnico. Spisal je _»Dictionariuin trilingue« (latinsko - nemsko-slovenski in nemSko - slovensko - latinski slovar), ki pa je ostal v rokopisu, le naslovna stran se je natisnila 1.1711." 1 Govor »Na dan Ozliifzhuvajnja IJivize Matere Mariae« ima n. pr. sledeci »zapopadek«: Ardens & lucens MARIA, Je MARIA ena £v6jzha, 2 Pisatelj je namenil svoj slovar prvotno le za redovne pridigarje in je hotel rokopis prepustiti k'aki konventualni Synopfis. Sapopadik. Lumen elt his, qui in via, Ambulant in tenebris. Gor^jzha inu fvejt6zha, Tem, kir u' temme h6djo. Slovarju je o. Hipolit dodal razne dodatke, med drugimi _ tudi Komenskega »Orbis pictus« v latinskem, nemskem in slovenskem jeziku. 0. Hipolit je izdal »v skupno korist u£e£e se mladine« tudi novo izdajo Bohorifieve slov-nice (Grammatica Latino-Germanico-Slavonica, ^517.), ki ' ~ jo je izpopolnil le z nemskimi zgledi, docim nedostatkov BohoriCevih ni popravil. Tudi v nabozno literaturo, namenjeno ljud-stvu, je posegel o. Hipolit in s tern nadaljeval po Kastelcu priceto delo; prevedel je (z nemskega!) in izdal To ma z a Kempcana »Buquize od Slejda inu Nayuka Chrii'tul'a« (1719); ta knjiga je postala pozneje (po Paglovcu) za Slovence prava ljudska knjiga in je izSla Se oseinkrat do 1. 1846. 5. Poljudno nabozno slovstvo. /fiO ■ Od tretjega desetletja 18. stoletja^ naprej se zaSno mnoziti izdaje nabolnih knjig; pridrzujejo se jim tudi zbirke naboznih pesmi; dokaz, da se je ljudsko blagostanje zacelo polagoma boljgati, pa tudi ljudska izobrazba: knji-ge so dobivale kupcev. Vendar pa do £asov Marije Terezije in Jozefa II. nimamo Se ne kupcev ne pisateljev za dru-gaCne nego za nabozne knjige. Edina izjema je » N o v a Grain ska Pratica«, ki je prviS izgla za 1. 1726. v Avgsburgu, pozneje pa menda vsako leto v Ljubljani. Jeziku teh knjig se pozna, da je oslabela stara lite-rarna in pravopisna tradicija. Pisatelji piSejo nekako mesanico dolenjskega literarnega jezika protestantov in knjifcnici. A na prigovarjanje redovnih bratov in svetnili dubov-nikov, ki so zeleli tiskanega slovarja, da bi se laze ogibali tujk, je sklenil, da ga d& natisniti. A ravno ko je bil natisnjen na-slovni list, je dobil v roke BohoriCevo slovnico. ZaCel je rokopis zopet'popravljati, posebno pravopis, a preden je delo dovrsil, ga je pretiitela srart. narodnega jezika, ki se je v teku poldrugega stoletja ze v marsiCem izpremenil.1 Razentega pisatelji mocno nem-skujejo, ker jim je manjkalo slovenskih izrazov. Crkopis je nedosleden kot v Trubarjevih casih. Poljudno nabozno slovstvo se je pozivilo pri nas, od-kar so na rimski pokrajinski sinodi 1. 1725. posebno na-rocili duhovscini, naj mladino skrbno poucuje v krsCan-skem nauku, in priporocili katekizem sloveCega jezuit-skega bogoslovca kardinala Roberta Bellarmina. Ta katekizem je izsel ze 1. 1728. v slovenskem prevodu. 2e naslednje leto pa je iz§la zanimiva pomozna knjiga za krsfianski nauk, ki nas 2ivo spominja Trubarjeve me-tode, namreC nekak katekizem v verzih C at h o 1 i I h Kerslianskiga Vuka Peitlme, »ki se pri krsCan-skem uku, na bozjih potih, pri sv. misijonu zlasti pa pri sv. Ksaverju na Strati Gonijega gradu nucno pojo«. Izdal jih je Ahacij Sterzinar (1676—1741) iz Suhe pri Skofji Loki, ki je bil od 1. 1713. do 1741. zupnik v Gornjem gradu. Pesmi so veCinoma dolgovezne, a iz najboljsih veje iskreno pobozno cuvstvo, ki jih je ljudstvu priljubilo. Metrika je nekako v sredi med metriko protestantov (tudi Sterzinar zlogov ni meril, ampak le stel) in med moderno, ker naglasa in rima vendarle po besednem naglasu. Najbolj bi se to skladalo se z verzno tehniko ro-manskih narodov. Rimo nadomeSCajo pogosto asonance ali • Stari J na koncu zlogov in pred polglasnikom se je izpremenil v iz, pred a, o, u na Dolenjskem, Stajerskem, Notranj-skem, GoriSkem v srednji 1, na Gorenjskem in KoroSkem pa.v dvoustni w (u); kratki i in u sta postala polglasnika; polglasnik je Cesto odpadel; prilikovanje je v veCji meri izpremenilo so-glasnike (sliSati—slisati); nekatere konCnice (i, u) so odpadle, druge pa so se po analogiji izpremenile (kmetom — kmetam), druge po raznih krajih tudi glasovnim potom (kmetu-kme-to) l. dr. pa samo aliteracije, easih se rima (asonira, aliterira) tudi samo poslednji nenaglaseni zlog. Vse to velja tudi za naslednike Ster2inarjeve, tako za jezuita Primoza LavrenCiCa (Miflionlke Catholifh Kari'hanske Peiffme, Celovec, 1752) za organista Filipa Jakoba Repeza (Romarske bukvize, 1757, Nebelhku blagu, 1764, Romarsku drugu blagu, 1770, i. dr.) in se poznej'e za Maksimilijana Redeskinija (Osein inu shestdeset sveteh pesm, 1775, 1795, 1800). Vse te pesemske zbirke (kakor tudi luteranske pesma-rice) so imele namen, da bi ponarodele in pregnale prave narodne pesmi, v prvi vrsti pohujsljive, pa tudi pobozne legende, ker so se jim zdele »folsh, zhes Boshio veiro inu vezh k shpotu, kaker k zhafti teh Ivetnikov«. In res jili je dosti ponarodelo, iz vsake teh zbirk se je ohranila kaka pesem se do danes med ljudstvom. Med nabognimi pisatelji, ki so izdajali razne molitve-nike, katekizme i. dr., je bil najvplivnejsi FranCiSek Miha Paglovec (1679—1759). Doma je bil v Kamniku, kjer je nastopil kaplansko slu2bo, ko je postal masnik (1702); 2e 1. 1705. pa je prisel kot vikar v Smartno v Tuhinju, kjer je ostal do smrti. Okoli 1. 1728. je uredil v svoji zupniji nekako solo in to delo ga je pripravilo tudi do literarnega dela. Prevedel je na slovensko »T o b i o v e b u k v e « (1733) s pridejanim molitvenikom; knjiga je izsla vnoviS z na-slovom »SveIti tovarlh« (1745) in je pomnozena s katekizmom in navodilom za slovensko branje; priredil je nanovo o. Hipolita prevod Tomaza KempCana (Tomasha Kempensarja bukve, 1745),1 ki mu je zopet dodal nekak abecednik, in prevedel Scupolijevo »Sveto Voi- 1 Hipolitovega imena pa Paglovec nikjer ni omenil. sko« (17471). Izdal je tudi nanovo »Evangelia inu Branie« (1741). Paglovceve knjige so se ljudstvu pri-ljubile ter se natisnile se veckrat po njegovi smrti, posebno pa nanovo izdani Hipolitov »Kempenzar«, ki je zivel se do 1. 1846. Posebno dobrodoSli pa so bili knjigam dodani kratki abecedniki. 6. Pokrajinska slovstva. » / Tudi na Primorskem, na Koroskem, med ogrskimi Slovenci in na Stajerskem se je priCelo v 18. stoletju lite-rarno delo. Na Primorskem, kjer je bil prvi slovenski pisatelj slavni kapucinec Janez Svetokriski, sta pisala Pavel Francisek Klapse iz Kostela in J o s i p Cusani5. VCeloveu so jezuitje skrbeli v prvi vrsti za jezi-kovne potrebe izobrazencev. Izdali so s podporo dezelnega glavarja grofa Goessa Megiserjev slovar (1744), ki so ga pornnozili s frazeologijo, in Bohorie-Hipolitovo slovnico v nemskem prevodu (1758), ki so ji dodali majhen nemsko-slovensko-italijanski slovarcek; slovenske besede jasno kazejo korosko narecje. V korosko narecje se je prevedel tudi Kanizij - Parliarnerjev »Catechismus«, ki je izsel v Celovcu 1. 1762. Pridejane so mu pesmi in mo-litve ter kratek abecednik. Med prekmurskimi Slovenci so pisali prve knji-zice protestanti; Ferencz Temlin iz Krajine pri Tisini je iz ogrskega prevedel »Gy6rfzki Katekizmus« (Halle, 1715). Sledil mu je Mihal Sever iz Vaneca, ki je objavil k a -tekizem s pesmami (Red zvelicsanfztva 1747). Glavni pisatelj pa je Stevan Kuzmics, protestantski zupnik \ 1 To knjigo je izdala 1. 1914. druzba sv. Mohorja v Finzgar-jevem prevodu. 2 Prvi je priredil kafekizem, drugi poleg katekizma latinsko- slovensko knjizico za pripravo na smrt. v Surdi. Tudi on je izdal katekizem z molitvami in z nekako pesmarico1 (Vore Krl'ztsanzke Kratki Navuk 1754), a glavno delo njegovo je prevod novega testamenta (Nouvi Zakon ali Testamentom, 1771). Odlikuje se po le-pem slovenskem jeziku in posebno po lepi domaci sklad-nji, ki visoko nadkriljuje ostale slovenske pisatelje tistega casa. Pod uvodom knjige je podpisan sopronski visji zup-nik M. Torkos, ki pa je bil ogrskega rodu. Med stajerskimi Siovenci je bilo v casu do Marije Te-rezije se vse tiho in mrtvo. Pac pa vidimo, da je vplivalo nanje slovstvo sosednjih Kajkavcev na Hrvaskem. Jezi-kovni spomeniki (prisege, oporoke, dopisi itd.) z vzhodnega Stajerskega kazejo v pretefcni veCini rnocan vpliv kajkav-skega narecja. L. 1758. pa je izsla prva knjiga za stajerske Slovence, »0 b c b i n z k a knisicza izpitavanya ter pet glavnib stukov maloga kateki.smussa« (Kanizij-Parha-rnerjev katekizem); pisan je v kajkavskem narecju, dasi ga je spisal gotovo kak stajm-ski Slovenec in je bil na-menjen Slovencem sekovske skofije med Muro in Dravo. Druga izdaja (1764) je napol slovenska, napol kajkavska; tretja (1777) je pa ze skoro cisto slovenska, tudi Crkopis ni veC kajkavski, ampak slovenska bohoriCica. 1 Naslovni list ]>ravi: Pouleg nil'lcri fzem fzpodobni Molftev Ino Pejszen Nazaj gori poczimprani. V. Prosvetljena doba (1765 do ok. 1810). 1. Novi Cas. Ko je zasedla Marija Terezija habsburski prestol in se s pomoCjo s^ojih narodov ubranila sovraznikov, ki so lioteli raztrgati njeno dediscino, se je pricelo po njenih deBelah novo zivljenje. S svojimi upravnimi, pravosodnimi , in financnimi preosnovami je hotela iz fevdalno urejenih habsburskih dezel ustvariti moqno, enotno drzavo. Posebno vaznost je pri tem polagala na k in e t i s k i s t a n , ker je videla v poljedelstvu temelj za gospodarsko mo£ drzave. Kmet naj bi lahko prezivil sebe in svojo druzino in zmogel tudi davke v mirnein in vojneni easu. Zato je zrahljala podloznistvo z uredbo okroznih in dezelnih uradov, pri katerih se je kmet odslej lahko pritozil zoper zemljisko gosposko (1748), razdelila je pravicneje davfina bremena, ki so te^ila dozdaj edinole knieta in mesCana, in je z ure-ditvijo robote resila knieta izkoriscanja samovoljnih gra-scakov (robotni patent, 1778). L. 1782. pa je Jozef II. podloznistvo sploh odpravil.1 Marija Terezija je skrbela tudi za to, da bi se zvisala proizvajalna sila kmetiskih slojev s .skrbnejsim gozdnim gospodarstvom, s cebelorejo, svilo-rejo in doniaCo obrtjo; v ta namen je ustanovila »kme tijske clruzbe« in dala po druzbenih vesCakih napisal i celo vrsto poucnih knjig. Trden temelj za ljudsko izobrazbo pa naj bi dala ustanovitev ljudske Sole, ki je druzila 1 Doslej noben podloznik brez dovoljenja gosposke ni smel niti zapustit.i zurriljisCa, niti Xeniti se, niti vzgojiti otrok za drug poklic, bodisi za obrt ali za izobrazen poklic. To je zdaj odpadlo. z namenom, seznaniti podanike s »pristnimi pojmi« o nji-hovih dolznostih do Boga in drzave in pokazati jim pot do krepostnega zivljenja, tudi praktifini smoter, da bi postalo ljudstvo vsled pouka tudi imovitejse in bi se tako zvisala tudi davcna moC drzave. Reforme Marije Terezije in Jozefa II. so mocno vpli-vale na kulturno zivljenje Slovencev. Ker se njune, n a r e d b e niso obracale samo na drzavne urade in na zemljisko gosposko, ampak tudi na ljudstvo, so se raz-glasale vsaj vaznejse uradno tudi v slovenskem jeziku. Ker je bila priprava za nemski pouk v ljudskih (tzv. nemskih) solah v elementarnih, oziroma priprav-Ijavnih razredih nujno slovenska, je bilo treba sloven- • skihsolskih knjig (plateltofa in abecednika, kate-kizma in berila). Ker so se kmetijske druzbe ustanovile tudi za slovenske dezele, so se zacele prirejati poucne knjige o gospodarstvu tudi v slovenskem jeziku. Zbudilo pa se je tudi zanimanje za umetno poezijo, ki se je gojila posebno med redovniki, in sicer likrati z ozivljenjem znanstvenega zivljenja (Academiaoperosorum). V takih razmerah je jasno, da se je morala pokazati potreba enotnega slovenskega pismenega jezika. A tega se ni bilo. Literarna tradicija luterancev in katoliskih pisa- ' teljev 17. stoletja je bila tako oslabljena, da niti na Kranj-skem ni veC vplivala odloeilno, kaj sele na Stajerskem in Koroskem. Vsled tega je imela vsaka pokrajina svoje lastno literarno zivljenje. Le »Evangeliji in listi«, ki pa so se tudi ze nekoliko oddaljili od prvotne jezikovne oblike, so bili sibka vez, a §e ta se je v tej dobi zrahljala, ker so dobili 1. 1780. Korosci in katoliski Prekmurci svojo posebno izdajo. Ta razcepljenost se je pokazala Ze pri prevodu Parha-merjeve prireditve Kanizij evega katekizma; prvi so ga dobili Slovenci v Malem Stajerju prvotno v kajkavskem nareCju (1758, 1764), pozneje v slovenskem jeziku (1777), potem so knjigo prevedli tudi na KoroSkem (1762) in na Kranjskem (1. izdaja?, 4. izdaja 1766), povsod v svojem narefiju. Isto se ponavlja pri solskih knjigah. Najprej so jih dobili Kranjci; grof Edling je prevedel srednji kate-kizem (1779), Japelj »Ta velki catekifmus« (katekizem so rabili v solah kot prvo berilo); sledilo je se drugo berilo in abecedika. Na Stajerskem je nasvetovala vlada, naj radi stedljivosti rabijo kranjske knjige, saj Kranjci in Stajerci menda oboji razumejo slovenski; kljub temu pa so tam priredili svoje ucne knjige (srednji katekizem 1783); pravtako tudi Korosci (Veliki katekizem 1790, abecednik 1790). Isto vidimo, ko so izsli Jozefovi ukazi radi cerkve-nega petja. Zaukazane masne pesmi so izsle v posebnih prevodih za Kranjce (Japelj), za KoroSce (Gutsmann), za Stajerce juznozapadnega narecja in za Slovence ljutomer-skega okraja (Volkmer). Tudi Wolsteinove »Bukve od kug in bolgsen goveje shivine« so izsle v dveh prevodih v Ljubljani in v Celovcu (1792). Kljub temu pa se kaze pri pisateljih teznja po zblizanju. Stajerci celjskega okraja in Korosci ne pisejo 5istega nareCja, ampak se skusajo v glavnih slovniskih oblikah drzati slovensCine »Evangelijev in listov«. Po novi izdaji sv. pisma v slovenskem prevodu in po Vodnikovih pesmih pa je ta teznja dobila nove po-bude in opore. 2. 0. Marko Pohlin. »Pisanice«. Kakor v zacetku 17. stoletja in potem ob svitu 18. stoletja so priCeli tudi zdaj z no vim literarnim delom redovniki, a ne ve5 jezuitje in kapucinci, ampak boso-nogi avgustinci (diskalceati), katerim so se pridruzili tudi franCiskani in svetni duhovniki. Prvi med njimi je bil o. Marko Pohlin. Rodil se je v Ljubljani 1. 1735.; ko je imel dvanajst let, je Kratka zgod. slov. slovetva. 7 stopil v samostansko ucilisCe v Mariabrunnu pri Dunaju in se vrnil po dovrsenih bogoslovnih studijah v Ljub-ljano (1763), kjer so imeli diskalceati saraostan sv. Jozefa zunaj mesta v stari dopotresni bolnici.1 Tu je ostal kot slovenski propovednik in vikarij do 1. 1775., ko so ga po-klicali za uCitelja bogoslovja v redovno solo na Dunaju. Vrnil se je 1. 1781. kot subprior, a ze 1. 1784., dve leti pfed razpustom samostana, je odsel zopet na Dunaj in nato v Mariabrunn, kjer je umrl 1. 1801. Prvo delo Pohlinovo je bila »A b e c e d i k a«, ki jo je izdal v Ljubljani 1. 1765., a se nam ni ohranila; bila je znanivka novega casa. Sledila je nemski pisana »K r a y n -ska grammatika« (1768, 2. izd. 1783). S svojo slovnico je hotel dati Pohlin jeziku pravila, a prevec samovoljno. Njegova pisava je v glavnem foneticno ljubljanska, ne da bi se dr£al dolocnega narecja; na zgodovinsko upravifiene ' oblike (protestantskih pisateljev) in na etimologijo se ni oziral. Uvedel je tudi vec crkopisnih novotarij: tako je zamenjal Bohoriceva znamenja za sicnike in §um-nike: za / in fh pise s in sh, za s in sh (z, z) pa / in fh, a zadel je ob odpor in ta novotarija je kmalu izginila. Do prve polovice 19. s.toletja pa se je ohranil Pohlinov znak . za ozki e (ej, ki mu je pozneje Kopitar napovedal vojsko. V oblikoslovju je Pohlin prvi primerneje uredil sklanjo (poznal je moska in srednja debla na -o in debla na -a in -i), on je prvi nasel tudi nas orodnik, ki ga imenuje »Spremuvavz« (Gleitsfall); ohranil pa je iz latinske slov-nice Se zvalnik (Vekavz) in ablativ (Smaknik).2 NajvaS-nejSi oddelek njegove slovnice pa je metrika in po- 1 Stala je na vzhodni strani duuajske ceste tarn, kjer se odcepi od nje celovSka (gosposvetska) cesta. 2 V tnnozini je dodal genetivu tudi lokalno obliko »v' Serzeh ah« i. dr., r?e da bi se zavedel, da je to poseben sklon. 2. O. Marko Pohlin. »Pisanice«. 99 e t i k a, prva v slovenskem jeziku. Sama na sebi je sko-roda brez vrednosti; teoreticno Pohlin ni znal lociti akcen-tuacijskega in metriCnega nacela, v svojih verzificiranih zgledih se je ravnal po naglasu i pod vplivom nemske renesanCne poetike (Gottscheda) so pisani najvec v heksa-metrih in v aleksandrincfh a s svojo metriko je Pohlin zbudil zanimanje za slovensko umetno pesnistvo, ki se je pod njegovim vplivom sele zbudilo. Pozneje je izdal metriko in poetiko v posebni knjizici (Adjumentum Poeseos Carniolicae, Dunaj, 1798). Slovnici je Pohlin pozneje dodal §e slovar.1 Kazi ga mnozica slabih besednih tvorb, ima pa tudi nekaj prav dobro nanovo tvorjenih besed. Pohlin se je lotil tudi poljudno poucnega s 1 o v s t v a. Napisal je racunsko knjizico (Bukuvze fa rajtengo, 1781.), priredil Beckerjevo knjigo »K m e t a m s a p o t r e b o inu p o m o z h« (1789), v kateri je priobCil tudi zemljepisni nacrt naSih krajev, skrbel je zraven tudi za z a b a v o (Kratkozhasne uganke od Petra Kumrasa, 1788.). Zelo stevilne so njegove nabo2ne k n j i g e : pridige, legende, masne, molitvene knjigice, prevod Kanizijevega katekizma, nekaj tudi v nemskem jeziku. V rokopisu je ostala njegova slovenski pisana »Kraynska Kroneka«; Pohlinova latinska bibliogra-fija »Bibliotheca C a r n i o 1 i a e« pa se je natisnila po pisateljevi smrti najprej kot dodatek v 4. zvezku biblio-grafiCnega kataloga Terezijanske akademije (1803), potem posebej v Ljubljani 1. 1862. O. Marko Pohlin je bil najplodovitejsi slovenski pi-satelj svojega casa, in dasi je njegova slovenSCina po- 1 »Tu inalu besedishe treh jesikov (,slov.-nem.-lat.), Ljubljana, 1781; druga izdaja: »Dictionarium slavicum carniolicum« ter »Glossarium, slavicum in supplementum ad primam partem Dictionarii Carniolici«, Dunaj, 1792. gresna in njegovo slovnisko znanje piclo, mu je pridobila njegova ljubezen do domovine in do rodnega jezika in njegova delavnost v zaCetku mocan vpliv na sodobnike. Pred vsem so nastali zafietki slovenskega posvetnega'pesnistva neposredno pod nj ego vim vplivom. Po svoji slovnici in tudi ustno je vnemal Pohlin tovarise redovnike, da so se vadili v slovenskih verzih, in ko je odhajal 1. 1775. iz Ljubljane, mu je zapel mladi V. Vodnik »Milo pesem« (elegijo) za slovo. Kmalu nato je zbral Pohlinov redovni tovaris o. J a -nez Damascen (Feliks) D e v, doma iz T r z i <5 a na Gorenjskem, prvo zbirko slbvenskih pesmi »Skupspravlja-nje kranjskih Pissaniz od lepeb umetnost« (1779), Izsle so potem se dvakrat (1780, 1781). Nastale so pod vtiskom francosko - nemskega almanaSkega gibanja. L. 1765. je iz§el v Parizu prvic »Almanac des Muses«; v zacetku sedemdesetih let so osnovali podobne pesniSke almanahe (Musenalmanach) tudi v Gottingah in v Lip-skem; kmalu jib je bila cela vrsta. Dunajski je izSel prviC 1. 1777.; bil je najbolj nezrel izmed vseh. Ko so na Nemskem izbajali ze prvi spisi Goethejevi, so narnreC avstrijski nemSki poeti se zmeraj pesnili po zgledu dvornib poetov, pastirskega pesni§tva rokoko-dobe in px> zgledu Hagedorna, Gellerta, Gleima. To omejeno obzorje so nadkriljevali le Mihael Denis, bard Marije Terezije in Jozefa II., ki se je ucil pri Klopstocku in Ossi-anu, ter Blumauer in Alxinger, uCenca -Wielan-dova. Ti so sodelovali v druzbi z drugimi tovarisi pri du-najskem pesniskem almanahu (Wiener Musenalmanach, 1777—1795). V Ljubljani so se seznanili z njim najbrze po posre-dovanju o. Marka, ki je bival tafias na Dunaju. Preko njegovih sotrudnikov in preko Hagedorna, Gellerta, Glei- ma in njihovih sodobnikov tudi obzorje »Pisanic« ne sega. Pridruzuje se jim le §e dunajski dvorni pesnik M e -t a s t a s i o (1698—1782) s svojimi melodramami kot za-stopnik italijanske opere. Razen D e v a so sodelovali pri zbirki P o h 1 i n , Janez M i h e 1 i 6 , zupnik v Rade5ah, bivsi jezuit Martin N a g 1 i c , ucitelj poetike v Ljubljani, franciskan Valentin Vodnik. VeCinoma pa so pesmi anonimne. — V prvem zvezku so natisnjene skoro same prigodnice; v okornih aleksandrincih, heksametrih in distihih se sla-vita po Denisovem zgledu cesarica Marija Terezija in Jo£ef II., poleg njiju pa Pohlin in njegova slovnica. V poznejsih zvezkih se pridruzujejo prigodnicam tudi li-rifine pesmi v preprostejsih kiticah — najboljsa je Vodnikov »Sadovolne Krajnz« (1781) — nadalje pripovedne pesmi moralizujofie vsebine, basni in epigrami, tudi nekaj prevodov. Drugi zvezek je prinesel tudi Devovo »prepevno prezo« (opereto) »B e 1 i n«, ki v alegoriCnem dejanju slavi dobrotljivega oblastnika. Uglasbil jo je uCitelj Jakob Zupan. PoetiCne vrednosti te pesnitve veCinoma nimajo, a velikega pomena so bile kot vaje. Jezik in verzifikacija sta morala dobiti neko gibCnost, preden se je mogel pesnik prosto gibati. S »Pisanicami« se je uvedel v nase umet-no pesnistvo prvic naglasni princip, dasi se ne v vseh pesnitvah; nekaterim se pozna namrec se vpliv italijanske metrike, Naglic pa se je poizkusal po grgki ali latinski meri. V Pohlinov krog treba pristevati tudi prvega nabi-ravca slovenskih narodnih pesmi; bil je to diskalceat o. D i z m a (Jozef) Zakotnik iz Siske, ki je po Polilino-vem sporo5ilu zapisal narodne pesmi o Pegamu in Lam-bergarju, o Juriju Kobili, o kralju Matjazu, o lipi na Rtarem trgu in o Lepi Vidi.1 Njegovi zapisi pa se nam niso ohranili. 3. Na Koroskem in stajerskem. Pohnnova slovnica, posebno njegov pravopis in nje-gova fonetifina ljubljanska pisava sta zadela ob odpor naj-prej pri izvenkranjskih Slovencih, ker bi se bil na ta nacin prepad med njimi in med pismenim jezikom^le se razsiril. Najtemeljitejsi njegov nasprotnik je bil Ivan 2 i g a Popovic (1705 1774) iz Arclina nad Celjem, vseuCi-ligcni profesor in ucenjak na Dunaju, a njegova kritika je ostala v rokopisu. Javno pa sta se oglasila proti Po-hlinu Korosec Ozbalt Gutsmann in Stajerec Jozel H a s 1. Ozbalt Gutsmann se je rodil v Grabstajnu v celovSki okolici najbrz 1. 1727. (1724?); dovrsil je v Ivremsu latinske sole in stopil na Dunaju v jezuitski red. Potem je bil prefekt na jezuitskih solah, studiral filozo-fijo in bogoslovje in prisel nazadnje kpt slovenski poto-valni misijonar v Celovec (1764); po razpustu jezuitskega reda (1773) je bil c. kr. misijonar na Koroskem in je umrl v C el o vc u 1. 1790. — L. 1770. je izdal koroSkim sloven-skim duhovnikom »ChriItianIke r e f n i z e« v obliki premisljevanj, naravnanih tudi za pridige. Pisane so v slovenskem nareSju celovske okolice, a pozna se jim ze krepek vpliv pismenega jezika. V tej knjigi je Gutsmann izpopolnil Bohoricev crkopis z znakom za veliki (S, ki se je odslej locil od velikega S (Z). V posebnem, nemski pi-sanem dodatku (A n m e r k u n g e n iiber die windische und krainerische Rechtschreibung) pa ugovarja zoper Po-hlinov pravopis in utemeljuje nekatere historicno-etimo- 1 Pri idj pesmi navaja Pohlin prvi verz: »Lubzhek se na rajsho spravla«; s Smoletovo in Presernovo »Lepo Vido« brz-kone ni imela iste vsebine. logifine oblike proti foneticnim oblikam, ki jih je rabil Pohlin, deloma pa tudi ze drugi.1 Gutsmannu se pozna, da govori na temelju znanja drugih slovanskih jezikov. — Te opomnje (Anmerkungen) so izsle §e enkrat, pomno-zene in popravljene (pred 1. 1777.); v tej izdaji je Gutsmann pravilno dolocil mestnik v slovenski skJanji, izlocil pa zval-nik in ablativ. Slovenska sklanjatev je bila sedaj urejena. — Glavna spisa Gutsmannova pa sta njegova slovenska slovnica (Windisclie Sprachlehre, 1777) in njegov slovar (Deutsch - win disc hes Worterbuch, 1789), ki ju je izdal z denarno pomoCjo grofa Goessa. Slovnica je sestavljena na podlagi koroske narodne govorice in pismenega jezika »Evangelijev in listov«; do-dal ji je opazke o koroskih narecjih in vrsto narodnih pregovorov in rekov. Dozivela je sest izdaj, poslednjo je 1. 1829. oskrbel Urban J a r n i k. Tudi slovar se na-slanja na zivo narodno govorico; ohranil nam je mnogo zelo lepih besed iz podjunskega narecja na Koroskem. — Gutsmann je izdal tudi ve<5 naboznih knjig (Veliki katekizem za sole, Evangelije in branja, molitvenik in masne pesmi). Skoro istocasno kot Gutsmann se je oglasil zoper Po-lilinov pravopis jezuit Jozef Hasl (1733—1804), ki je sluzboval kot pridigar v Ljubljani, a je bil »Slovenz is Celanfkiga mejfta na Shtajerlkimu«. Izdal je 1. 1770. slovenski prevod latinskega dela jezuita Gabriela Hevenesija »S v e t i P o f t«. V predgovoru pravi, da se drzi starega pravopisa, »kir fe The ludji narvezh na tu saftopijo«; tuj-kam da se je ogibal, kjer je vedel za dobre slovenske iz-raze, vendar P& je raj si zapisal tujko, »koker pak ene nove kraynlke belede, katere bi blu^tefhku, al bi zelu 1 Take oblike so: vidim m. videm, dober m. dobr, nevolen m. navolen, lubiu in. 1 u b o u , dai m. dei, prau m. prou; loCiti treba i in j, u in v, is in s i. dr. nablu mogozhe saftopiti«. Hasl je prvi pisatelj med Sta-jerskimi Slovenci zapadnega narecja, trudil pa se je pisati »kranjski«. V celjskem okraju samem pa sta delovala F r a n £ i -SekKsa v. Gorjup (1735—1781) in Gaspar Rupnik. Gorjup je izdal razlago nedeljskih in prazniskih evange-lijev (Zirkounu leitu, 1770), Rupnik pa nov prevod tistega Hevenesijega dela (»Ta Chriftulovimu terpleinu pofve-zheini poft, 1773), ki ga je bil ze Hasl tri leta poprej pre-vedel in izdal; napisal je tudi katekizemske pesmi (Peisme od kerlhanlkiga vuka, 1784).1 Gorjup in Rupnik sta pisala dosti slabo v celjskem narecju, a nehote Se pod vplivom jezika kranjskih pisateljev. Sledili so jima v osemdesetih letih se drugi pisatelji naboznih knjig, cer-kvenih pesmi in solskih knjig. V Slovenskih goricah je deloval v tem casu Leopold V o 1 k m e r (1741—1816). Doma iz Ljutomera, je postal 1. 1764. duhovnik sekovske skofije in je kaplanoval po raznih krajih v Malem Stajerju do 1. 1808., ko je stopil v pokoj. Umrl je pri Sv. Urbanu 1. 1816. — Izdal je v tisku prevod po cesarju Jozefu predpisanih cerkvenih pesmi (Peifme k tem opravili te Ivete mefhe, 1783; der MeBge-sang, Mefhna pefem, 1789). Zlagal je tudi druzabne pesmi in basni, ki po gostobesednosti spominjajo konverzacij-skega tona Gellertovih basni. Snovi jim je zajemal najvec iz Gleima, Gellerta in Lessinga. Sam je dal tiskati samo eno druzabno pesem, druge je zbral in izdal po njegovi smrti Anton Murko (1835) in nanovo Jozef Pajek (1885). Med Prekmurci so se zaceli gibati sedaj tudi katolicani. Najbolj delaven jebil Miklos Kuzmics, zupnik pri Sv. Benediktu, ki je izdal okoli 1. 1780. celo vrsto knjig: abecednike, molitvene knjizice, cerkveno 1 Dodan jim je prevod predpisanih maSnih pesmi. pesmarico, katekizem, nedeljske in prazniSke evangelije, zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. Njegove knjige so se tudi §e pozneje zopet natiskovale, nazadnje 1. 1860. njegov vSzlovenszki silabikar«. 4. Janzenisti. Prevod sv. pisma. V sedemclesetih letih je pridobivala med kranjsko du-hovsgino tla nova struja, ki jo nazivamo j a n-z enizein; uvajati jo je zaCel ljubljanski skof Karel grof Her-berstein. Za janzeniste je bilo zna&ilno, da so kot rigor i s t i (chretiens austeres) napacno strogo presojali moralna vprasanja, kar se je kazalo posebno pri upravlja-nju zakramentov sv. pokore in sv. obhajila, a je vplivalo pozneje tudi v literaturi, in da so se kot prosvetlj enci (chretiens eclaires) bojevali proti predsodkom in razvadam v cerkvenem Eivljenju; k tem pa so pristevali tudi vse stare narodne poboznosti, kakor cescenje Matere bozje in raznih patronov, bratovsCine, romanja, krizev pot i. dr. Zato so nasprotovali posebno redovnikom, ki so te poboznosti pospesevali, in so v tem zmislu pospesevali tudi joze-finske cerkvene reforme. Janzenisti so se imeli za cvet duhovscine; zanimali so se za znanost, posebno za sveto pismo, ki so ga hoteli uvesti kot ljudsko knjigo, in so raz-vijali zivahno literarno delavnost, ljudstvo pa jih je, v zaCetku vsaj, odklanjalo kot lutrijane - modrijane. Glavni janzenisticni pisatelj je bil Jurij Japelj. Rodil se je 11. aprila 1744 v Kamniku; po Fr. M. Paglovcu pripravljen, je stopil v jezuitske sole v Ljubljani, potem v bogoslovje v Trstu, kjer so ga posvetili za duhovnika (1769); tam je tudi sluzboval do smrti skofa Antona grofa Herbersteina. Tedaj pa ga je poklical pokojnikov sorodnik Karel grof Herberstein, ljubljanski skof, kot svojega ka-plana (1774) in ga naslednje leto imenoval za svojega notarja; 1. 1779. je postal ravnatelj novourejene Schillin- gove ustanove pri Sv. Petru v Ljubljani; ko pa so potem z dohodki te ustanove ustanovili nove zupnije v okrozju stare, prostrane sentpeterske fare, so ga z njegovo sluzbo kot ravnatelja (dekana) vred premestili 11a novo kuracijo na Jezici (1787). L. 1795. je prisel kot zupnik in dekan v Naklo nad Kranjem, 1799. kot stolni kanonik v C e 1 o -vec, kjer je umrl 11. novembra 1807. Svoje literarno delo je pricel Japelj v sluzbi jozefinskih reform. Prevedel je jozefinski Veliki katekizem za sole (1779) in izdal prevod predpisanih masnih pesmi (Pred tabo na kolenih) v knjizici »Z e 1* k v e n e p e I m i, litanie in molitve per boshji l'lusbbi« (1784). V svojem mo-litveniku (Sbrane molitve, 1786) pa je izdal metricni prevod psalma 50. (Miserere) in mu dodal se nekaj »predpi-sanih« pesmi kot »Perl'tavik enih krajnfkih pejfem><, med njimi tudi nov prevod Jakoba Tudertina (Da Todi) »Stabat mater«. Pripisuje se mu tudi prevod Haydnove mase »Pred stolom tvoje milosti«, ki je izsla 1. 1805. v 10. izdaji janzenisticne masne knjige (Mezanguy - Gollmayr »Sveta mafha«, 1. izd. 1783). Japelj se je bavil tudi s po-svetnim pesnistvom (moralizujoce-didaktiCne smeri) ter je prevajal iz Hagedorna, Gellerta, Kleista, Mendelssohna, Zacbaria, Pope-a (angl.); prevel je tudi Metastazijevo ope-reto Artakserkses. V poznejsih letih (v Celovcu) je pesnil v latinskem jeziku. Japljevi verzi so v metriCnem oziru znat no boljsi od poskusov v »Pisanicah«. Glavno delo Japljevo pa je nova izdaja s v. p i s m a v slovenskem jeziku. Janzenisti so lioteli razsiriti sveto pismo tako, da bi bilo prava lj'udska knjiga. Skof Herber-stein je dolocil Japlja, da to delo izvrsi, dotlej pa je duhov-nikom priporocal, naj rabijo Dalmatina. Japelj je v zvezi z Blazem Kum.erdejem najprej priredil »Svetu pifmu noviga teftamenta« v dveh zvezkih (1784 in 1786), potem se je lotil starega za- kona, ki je izsel do 1. 1802. v enajstih zvezkih. Prvi del v dveh zvezkih (Mojzesove knjige) je dovrsil se s Kupier-dejem (1791), tretji zvezek (Jozue, Sodniki, Rut) je prevedel sam (1796), potem pa so delo nadaljevali in dovrsili drugi. .Tapljevo in njegovih naslednikov delo (razen psalmov, ki jih je prevedel Anton Traven) ni nov prevod; naslanja se namrefi mofino na Dalmatinovo biblijo. Nadomestil pa je Dalmatinove tujke veCinoma z lepinii domacimi izrazi in je poskusal premeniti njegove konstrukcije in besedni red v pravem slovenskem duhu. Pri tern pa je izginilo seveda tudi mnogo starili izrazov in oblik; a dosti jih je tudi §e ostalo. Cerkvenim predpisom ta prevod ni odgovarjal, ker je izsel brez tekstnih razlag. — Ko je izsla vsa biblija, so zafieli janzenisti misliti na popolnoma nov prevod iz hebrejscine in grsCine, delo se je tudi ze pricelo, a se ni dovrsilo. Novega prevoda ni izsel noben zvezek. Prirejanje slovenskega svetega pisma je napotilo Japlja tudi naslovnisko po 1 j e. Dalmatin mu je pokazal vse lepso slovensCino, nego so jo pisali pisatelji 18. stoletja in Pohlin.i In iz zveze gorenjske slovenscine Japljeve in Kumerdejeve ter Dalmatinove dolenjscine je nastal nov tip pismenega jezika, ki ga je poizkusil Japelj uzakoniti tudi v slovnici, katere se je lotil v Celovcu. Dovrsil jo je 1. 1807. (Slawische Grammatik). Tisk je bil ze do vol j en, a radi Japljeve smrti delo ni izslo. Svoje primer-jajoCe obceslovan'ske slovnice pa sploh ni dovrsil. 5. »Academia operosorum«. Zoisovo omizje. Poleg redovnikov in janzenistov so se zaceli gibati tudi posvetni izobrazenci. Zavzemali s'o se najprvo za s o 1 s t v o. Blaz Kumerdej (1738—1805), Gorenjec z Bleda, je 1. 1773. kot ucitelj na orientalski akademiji dunajski pred-lozil vladi nacrt za ljudsko solstvo na Kranjskem, ki ga je hotel postaviti na podlago materinega jezika. To mu sicer m uspelo, a postal je 1. 1775. ravnatelj ljubljanske nor-malke in je s solskim porocevavcem grofom Edlingoin pridno delal za novo Solo. Janez Np. grof Ed ling je dal posloveniti »Sern ali vonufetek teh metodneh buqui« (1777) in je izdal malo pred Japljevim »Velikim kate-kizmom« tudi s r e d n j i katekizem (Ta male katechismus, 1779); v nemskem in slovenskem jeziku pa ^e izdal »For-derungen an Schulmeister und Lehrer der Trivialschulen« (1778). Kumerdej pa je zgotovil in poslovenil drugo berilo, »Vodenje sa brati« (1778). L. 1781. se je pod Edlingovim vodstvom nanovo usta-novila nekdanja »Academia operosorum*1, ki so se je oprijeli vsi izobrazeni sloji, redovniki (n. pr. Pohlin, Dev), duhovniki (n. pr. Japelj) in. posvetni izobrazenci (Kumerdej, Linhart, Edling). Hotela je pospeSevati tudi slovensko znanost in literaturo, prevzeti je hotela najbrz tudi izdajanje »Pisanic«; a javne razmere so silile v Avstriji tafias le na praktiCne, neposredno koristne zna-nosti; razen tega se je drustvo razslo kmalu potem, ko so prifienjali razpuSCati samostane: »Pisanice« so prenehale, drugo znanstveno delo pa se se prav zaCelo ni. Pac pa so se izdale pod vplivom kmetijske druzbe poljudne knjige za pouk v gospodarskih zadevah. Tako Wolsteinove »Bukuvze od shvinlkih bol^sni sa km^teske ludy«, ki jo je prestavil neki »Fanton de Brunn« (1784). Cez osem let so izsle (v Linhartovem prevodu) se obsir-nejse Wolsteinove »Bukve od kug inu bol§sen goveje shivine, tih ovaz inu svin, popiCIane sa kmete« (1792). Drug prevod je izsel istoCasno v Celovcu. V rokopisu pa je 4 Prvic so jo ustanovili 1. 1693. kot zgolj ucenjasko drustvo po zgledu italijanskih »akademij« 17. stoletja. Prenehala pa je 2e 1. 1725. ostal P. P. Glavarja prevod »Razprave o Cebelnih rojih«, ki jo je spisal v nemskem jeziku Anton Jansa z Breznice, cesarski Cebelar na Dunaju. Izsla pa je Janseva »Voll-standige Lehre von der Bienenzucht« v slovenskem pre-vodu zupnika Janeza Golicnika, »farmoshtra v' Grishi na Stajerfkim« (Popolnoma podvuzhenje sa vsse zh§b§llarje, 1792). Tradicije )>Akademije«, ki je hotela gojiti slovensko zna-nost in literaturo, je prevzel in nadaljeval baron 2iga Zois pi. Edelstein, ki je'bil nad dve desetletji sredisCe nasega slovstvenega dela. Po ocetu je bil sicer laskega, po materi, rojeni pi. Kapusovi, pa slovenskega rodju. Rodil se je v Trstu 23. novembra 1747 in se izobrazil na dvorjanski akademiji v Reggiu na Laskem. Oce mu je zapustil veliko izvozno trgovino z zelezom, rudnike in fuzine na Gorenjskem. Kmalu pa je zacel bolehati. Ze 1779. se je oglasil protin, od 1. 1789. ni mogel vec osebno iz Ljubljane k svojim fu2inam in od 1. 1797. ni sel" vec iz stanovanja, po katerem se je vozil na premicnem stolu. Umrl je 10. novembra 1819. Zois je bil zelo izobrazen moz. Njegov poklic ga je silil v naravoslovje, kjer je bil strokovnjak; a tudi v drugih znanostih je bil kot uCenec francoskih enciklopedistov doma. Temelj njegovim literarnim nazorom je bila klasicistiCna poetika prosvetljene dobe; znano mu je bilo sodobno italijansko in francosko slovstvo, pa tudi nemsko slovstvo predklasicne dobe in prvi klasiki. Posebno vaSni so bili zanj spisi Herderjevi; seznanili so ga z na-rodno poezijo in ga opozorili na preprosti ljudski jezik. B ii r g 6 r mu je kot ufieijec Herderjev z »Lenoro« pokazal, kaj se pravi, pesniti v duhu narodne pesmi. Z izobrazbo se je pri Zoisu drufcila tudi iskrena ljubezen do slovenskega materinega jezika, ki ga je izvrstno govoril, in zelja, da bi zbudil speCo slovensko literaturo in znanost. Sam po svojem zanimanju slavist —. bral je glagolske in cirilske tekste popolnoma gladko si je nabral bogato knjiznico, ki je obsegala najvaznejsa dela luteranske in poluteranske dobe, in je s tem omogocil, da sta Japelj in Kumerdej postavila slovenski pismeni jezik na temelj sta-rejsih pisateljev in da je pozneje Kopitar to delo dovrsil. Poskusil se je tudi kot pesnik. Kot dijak v Reggiu je delal italijanske verze, v Ljubljani pa je prelagal priljubljene arije na slovenski jezik in italijanski operni pevci, ki so prihajali na potu z Dunaja' tudi v Ljubljano, so jili potem na odru peli v slovenskem jeziku. Prevedel je tudi Burger-jevo »Lenoro«. Pri njern so se zbirali tudi slovstveniki 'te-danjega casa, pri njem so dobivali pobude in pomoCi za svoje delo. Prvo, kar je hotel Zois, je bila filozoficno - kriticna s 1 o v n i c a in popoln s 1 o v a r slovenskega jezika. Dela se je lotil Blaz Kumerdej, ki ga je ze sodelovanje pri Japljevi izdaji sv. pisma napotilo na slovnisko polje; poznal je dobro tudi druge slovanske jezike. Delo pa se je zakesnilo, ker je bil Kumerdej 1. 1787. imenovan za okroz-nega golskega komisarja v Celju. Ko se je 1. 1792. vrnil v Ljubljano (tudi kotokrogni Solski komisar), je delo hitro ' napredovalo in 1. 1793. je bila s 1 o v n i c a gotova; cenzura je ze dala dovoljenje za tisk. Zois in Linhart pa sta ga pregovorila, da je zacel v druzbi Linhartovi slovnico §e enkrat predelavati. Dogotovitev se je zavlekla in delo je ostalo v rokopisu. Za slovar pa, ki se ni bil dogotovljen, mu je Zois 1. 1794. dobil pomofnika, V. Vodnika; a tudi to delo je ostalo v rokopisu. VeC uspeha je imel Anton Tomaz Linhart,' poleg Vodnika najvaznejsi uCenec Zoisov. Rodil se je due 11. decembra 1757 v Radovljici. Njegov oce je bil Ceh z Moravskega, mati RadovljiCanka. Ko je dovrsil v Ljub- Ijani giinriazijo, je stopil (1776) v stiski samostan, cez dve leti pa je izstopil in sel na Dunaj, kjer je dovrsil pod ^onnenfelsovim vodstvom policijski, trgovski in financni teCaj. V Ljubljani je dobil najprej sluzbo v knezoskofijski pisarni, potem je bil protokolist pri okroznem uradu v Ljubljani, kmalu nato so ga imenovali za okroznega §ol-skega komisarja, nazadnje pa za tajnika in voditelja pi-sarne dezelnih stanov. Umrl je 14. julija 1795. Linhart je stopil zafetka v vrsto nemskih poetov. 2e 1. 1773. je spesnil pozdravno odo no*veinu knezoskofu Karlu grofu Herbersteinu. L. 1780. pa je izdal pesnisko zbirko »B lumen aus Krain. Fur das Jahr 1781«. Lastnega sloga te pesmi nimajo. Linhart je posnemal na eni strani Klopstocka in Denisa — narodno pesem o Pegamu in Lambergarju je prevedel v pateticnih Klopstoekovih heksa-metrih na drugi strani je hodil v solo tudi pri anakre-ontikih Gleimove sole in pri Ewaldu Kleistu1, prevajal pa je tudi iz Horacija, Guarinija (pastirsko pesnistvo) in iz Metastazija (Das ode Eiland. Ein Singspiel). Kriminalna tragedija v petih dejanjih »Miss Jenny Love« — ki je izsla v Avgsburgu 1. 1780. in ki jo je hotel Linhart spisati v Shakespearejevem slogu, kaze ocividno vpliv angleske mesfianske tragedije (domestic tragedy), ki jo je spoznal pafi po mladem Lessingu (Miss Sara Sampson) in po svojern ucitelju Sonnenfelsu, ki se je tacas trudil za reformo n^mgkega gledaliiCa na Dunaju. Zois je pokazal mlademu mozu pot v domaci svet; Linhart. se je lotil nato domace zgodovine in priobcil ol) sezno delo »Versuch einer Geschichte von Krain und der iibrigen sudlichen Slaven Oesterreichs« v dveh zvezkih (1788 in 1791). Hotel je 1 Pesem »Ein Lapplander auf seine Geliebte« je posneta po Kleistovi »Lied eines Lapplanders«. IrfO He^H^Uf'O && r** ^ napisati zgodovino avstrijskih Jugoslovanov, a dovrsil je same- zgodovino Slovencev do pricetka frankovske vrhov-no oblasti. Se vaznejsi je Linhartov poskus, uvesti slovenscino v gle-daliSCe. Po igri »Die Feldmuhle« tedaj priljubljenega dunaj-skega dramatika Jozefa Richterja je priredil za slovenske razmere igro »S h u p a n o v a M i z k a«, ki so jo igrali v ljubljanskem gledaliscu 28. decembra 1789 diletantje iz naj-odlienejsih mescanskih krogov, a izsla je 1.1790. — Zlahten gospod (Tulpenheim) hoce za hrbtom svoje zaroCenke (Sternfeldovke) oslepariti Micko, hcer kmetiskega zupana. Ta mu nekaj Casa verjame in zavraca kmetiSkega fanta (Anzeta), ki bi jo rad za zeno; ko pa izprevidi gospodove sleparske namene, sestavijo vprico njega zenitovanjsko pismo za Micko in Anzeta, Tulpenheim pa izgubi povrhu se svojo bogato nevesto. — Se zanimivejsa je druga Lin-hartova igra »Ta velleli dan, ali Matizhek se s h § n i« (1790), ki jo je priredil po Beaumarchaisovi komediji »La folle journee ou le mariage de Figaro«, in jo prilagodil slovenskim razmeram. — Gorenjski grascak baron Naletel zalezuje hisno svoje zene-Neziko, ki naj bi se v kratkem poroCila z baronovim sluzabnikom Matickom, hkrati pa nadleguje svojo zeno z neosnovano ljubosum-nostjo. Po zivahnih zapletljajih speljeta gospa in Nezika barona na veCer pred MatiCkovo poroko tako, da stoji osramoCen pred vsem obcinstvom, ravno ko se je hotel znesti nad gospo in Matickom radi dozdevne nezvestobe. — Posebno zanimivi so sodnijski prizori v Cetrtem dejanju, ki so domalega popolnoma Linhartovi in nam risejo razmere pri grasCinskih sodisCih, ki jih je JoZef II. zaCel od-pravljati. Revolucijonarna tendenca originalne igre je do-cela odstranjena. Usoda Linhartu ni dala Casa, da bi se bil povzpel do samostojnih dramaticnih del. Imel je preveC drugega dela; prestavil je Wolsteinove »Bukve od kug«, lotil se je pre-delavanja Kumerdejeve slovnice, komaj sedemintrideset let star pa je Ze umrl. PriCetega dela za slovensko dramo nihCe ni nadaljeval; razmere niso bile za to ugodne. A ko so po letu 1848. priceli z drustvenimi odri, so bile Linha^ tove igre med prvimi, ki so jih izvajali. 6. Valentin Vodnik. Kar sta hotela Pohlin in Dev, da bi zbudila sloven-skega pesnika, se je posreCilo Zoisu, ko je poklical bivgega PisaniCarja Valentina Vodnika po trinajstletnem molku zopet na pesnisko polje: tisto^leto (1794) smo dobili prvega slovenskega pesnika. Valentin Vodnik seje rodil 3. februarja 1758 pri Zibertu vZgornji SiSkiiz zdrave, segave rodbine, kar se pozna tudi njegovemu knjizevnemu delu. Devet let star (1767) je »popustil igre, luze in drsanje na jamenskih mlakah in sel voljan v solo«, kjer se je naucil pisati in brati. Ker je bil bistre glave, so ga dali v Novo mesto k stricu franciskanu o. Marcelu, ki ga je v solskih letih 1768. in 1769. pripravil za latinske sole. Nato je sel v L j u b 1 j a n o in dovrsil do 1. 1775. tedanjih sest latinskili Sol pri jezuitih, nakar je 24. avgusta stopil v franCi-skanski red z imenom Marcelijan. Po dovrsenem novi-cijatu (1776), po filozofskih (1778) in bogoslovnih studijali so ga (najbrze 1. 1782.) posvetili za magnika. Ze 1. 1773. se je mladi dijak seznanil z o. Markom, ki ga je navduSil za slovensCino in ga vpeljal v poezijo. Po klasicisticnih vzorcih Pohlinovih se je poskusal od zaCetka v visoki odi, deloma v antiCnih metrih, objavljal pa je svoje pesmi v »Pisanicah«. »M i 1 a pes m« o. Marku v slovo, »Proshna Ta Krajnsko Modrino« in »Krajnske Modrine fhaluvanje« ob smrti ce-sarice Marije Terezije spadajo v to vrsto. Slog je pateticen Kratka zgod. slov. slovstva. ^ in nakifien z mnogovrstnimi retoricnimi pripomofki kakor pri Denisu, a jezik je okoren, izrazanje abstraktno, misli siromasne; pesnik tudi tezavni antifini metriCni obliki ni bii kos. Pripovedna pesem »K 1 e k«, v kateri je pesnik po-rabil vrazo o vesCah, ki letajo na Klek, spada v vrsto racijonalistifino - moralizujocih povesti. — Vse boljsi je Vodnik, £e je zajel snov za pesem iz lastne segavosti in iz zivljenja svojega naroda; tedaj si je misel sama ustva-rila obliko, preprosto sicer, a umetniSko skladno. Tako v pesmi »Sadovolne Krajnz« (1781), polni zdrave slo-venske dobre volje; ta zadovoljni Kranjec, priden za delo, vesel in poskocen, malce tudi bahat, to je pravi, pristni tip trdnega slovenskega kmeta. Izraz je nazoren, jezik pri-stno do mad. To je bila prava struna in treba je bilo samo se moza, ki bi bil mladega franciskana bodril, da bi na tej poti vztrajal. A tega moza zdaj se ni bilo in s Pisani-caini je zaspala tudi Vodnikova pevska zila. Kmalu pa se je Vodniku bistveno izpremenil tek njc-govega zivljenja. Cesar Jozef II. je bil ustanovil mno-go novih zupnij; potrebne duhovnike je dobil iz samo-stanov, ki jih je razpustil, poklicati pa jih je dal tudi iz takih, ki so se ostali. Tako je dobil Vodnik 3. janu-arja 1784 v ljubljanskem franCiskanskem samostanu1 skofijski odlok, da naj gre kot subsidiarij v Soro »duse past« (ostal pa je se v redu do 1. 1804., ko ga je papefc odvezal redovnih obljub); sluzbo je nastopil aprila tistega lota in ostal tam do februarja 1785 ; odtod je sel na B 1 e d . kjer je ostal kot subsidiarij do oktobra 1788. Potem je sel v Ribnico, odkoder je bil 4. decembra 1792 imenovan za lokalnega kaplana (kurata) v Gorjusah v Bohinju, kjer je 6. januarja 1793 sluzbo nastopil. 1 Ta je stal na sedanjem Vodnikovem trgu ter je sluzil pozneje (do 1. 1899.) za gimnazijo in licej. Bivanje v Gorjusah je bilo za Vodnika zelo vazno, ker je stopil tu v ozji stik' z baronom Zoisom,s' katerim se je seznanil pac ze na Bledu;1 povod so bil®iajbrz minera-logicne studije, ki jih je Vodnik v Gorjusah pricel, a Zois ga je kmalu pridobil tudi za literarno delo. V pismu z dne 3. marca 1794 ga je prosil, da bi pomagal Kumerdeju pri spisovanju njegovega slovarja, in ga obenem bodril, naj svojega pevskega daru ne zanemarja. Naj le bere Hora-cija, in sicer edino njega, pa bo ze prisel v pravo razpolo-zenje; s prevodi in posnetki pa se ne pridobi kaj prida, treba je originalnosti. Nazadnje pa mu v tem pismu raz-laga se svoj nacrt, da bi se pricelo izobrazevati ljudstvo s pomocjo pratike, ki naj bi prinasala poucnih se-stavkov, pa tudi nravnih izrekov, kmetiskill pravil, kratkih pesmi i. dr. Uredniski p o s e 1 naj b i sprejel Vodnik. Vodnik je to delo res prevzel. Na Zoisovo ponovno prigovarjanje mu je poslal tudi nekaj pesniskih poskusov, ki jih je baron potem ocenil. Ena izmed prvih takih pesmi je bila rudarska pesem (»Knappenlied«, mogoce poznejse »Jeklenice«) in »Krajnz tvoja dushella je sdrava«. • »V e 1 i k o Pratiko« je izdajal Vodnik tri leta (za 1, 1795.—1797.); namen ji je bil v prvi vrsti poufien. Vodnik je hotel ljudi pomalem poucevati v zemljepisju (Popiffovanje Krairilke deshele 1795; Popiffovanje te senile 1796—1797), v racunstvu, vremenoznanstvu, gospodarstvu; vmes je vpletel tudi se kako kratko-casno ali poucno prigodbico. — Poleg prozaicnih se-stavkov pa je Vodnik v »Pratiki« objavil tudi nekatere pesmi, »Krainz tvo/a deshelaje sdrava« (poznejse »Dramilo mojih rojakov«, 1795), »Novu 1 e t u« 1 Znano je, da Zois ze od 1.1789. ni mogel osebno nadzoro-vati svojili podjetij. (1796) in »S a d o v o 1 n i Krajnz« (1797). V »Pratiki« za 1. 1796. in 1797. je poleg tega po ena uganka in en n a p i s za vsak mesec. Napisi v drugem letniku so moraine vsebine (zato jih je pozneje, v rokopisu svojih Pesmi, imenoval »Nova pratika«), v tretjem pa vremenoslovne (zato »Stara. pratika«). To malo literarno podjetje je bilo za pesnika odlocil-nega pomena, Pratika je izrocila Vodnika zopet poeziji, ki ji je dal ze slovo, in v Pratiki je naSel s v o j ton. DomaCe zivljenje, zdravo in zadovoljno, domaca gala, §egava in vesela, to je vsebina njegovi poeziji, lahka, nekako poljudno preprosta je oblika, izraz je domac, nazoren. In taka je ostala Vodnikova poezija tudi poslej, samo v »V r § a c u« in v »11 i r i j i o z i v 1 j e n i« se je dvignila visoko nad vsakdanje zivljenje. »Pratika« je pesniku tudi ugladila pot vLjubljano. Zois je zelel imeti tako porabnega litcrarnega delavca poleg sebe, zlasti ker Linhart ni bil vec med zivimi. Ze 1. 1795. je prosil Vodnik na zeljo Zoisovo za zupnijo na Jezici, odkoder je bil Japelj odsel, a tega mesta ni dobil; naslednjega leta (1796) v juniju pa je bil imenovan za beneficijata pri sv. Florijanu ter za kooperatorja pri sv. J a k o b u v Ljubljani. Precej, ko je priSel v Ljubljano, se mu je ponudilo novo delo. Z novim letom 1797. so zaCele v isti zalozbi kot »Pratika« izhajati »L u b 1 a n f k e N o v i z e«, prvi slo-venski Casnik, in Vodnik je bil tri leta (1797—1799) njihov urednik in edini pisatelj; cetrto leto jih je urejal Janez Susnik, potem so prenehale. Izhajale so pol-drugo leto po dvakrat, potem po enkrat na teden na pol pole v mali osmerki. — »Lublanfke Novize« niso bile casnik v dauaSnjem pomenu. 0 drzavnih zadevah Caso-pisje taCas ni smelo govoriti; v tern oziru je imelo edinole nalogo, da je seznanjalo bralce z oficialnimi in napol-oficialnimi poroCili o vojskah in z razglasi dezelne go-sposke. Razen tega pa je porocalo o novieah iz domafiih in tujih krajev, o iznajdbali, o prirodoslovnili, zdravniskih, gospodarskih in najrazlicnejsih drugih dnevnih novicali. Tudi »LublanIke Jslovize« so napolnjene s takimi novicami. A vmes je Vodnik vteknil tudi vazen spis »P o v § d a n j e od flov§nfkiga jesika«, ki je izhajal v drobcih v letnikih 1797. in 1798.; v njem je govoril Vodnik o Slovaniti kot delu arijskega plemena, o njihovem razsirjenju, zgo-dovini in znacaju, pravopisu in slovstveni zgodovini, posebno se o slovenski. — PesniSkegapaso prinesle »Lublanfke Novize« prav malo. Predgovori za novo leto, prevod avstrijske Cesarske pesmi in Deni-s o v e g a epigrama N e 1 s o n u , to je vse. Tudi epigram na zavzetje Mantue (Mantua nafha) je iz tega casa (1799). Zelo segavo je oznacil pesnik list sam in njegove tezave z napisom »Lublanfkim Novizam«, ki ga je lastno-rocno zapisal v vezani izvod Novic 1. 1799., kateri se hrani danes v studijski knjiznici ljubljanski. Dve leti potem, ko je dosel Vodnik v Ljubljano, je postal profesor poetike (5. razreda) na gimnaziji (1798). Priblizno istocasno je prevzel tudi nadaljevanje Kumerdejevega s 1 o v a r j a. Za temelj si je vzel Adelungov nemski slovar in je z raznimi pomocniki pridno nabiral izraze iz vseh slovenskih krajev. L. 1813. je hotel priceti s tiskom, razposlalo se je ze vabilo za narocbo z dvema po-izkusnima stranema, a vojni casi niso bili ugodni za tako delo, ostalo je nedogotovljeno v rokopisu. Po pesnikovi smrti je kupil rokopis Mat. Ravnikar in ga izrocil Fr. Me-telku, da bi ga dovrsil. A tudi Metelko dela ni zmogel, izrocil je rokopis 1. 1848. »Slovenskemu drustvu«, in ko se je 1. 1854. knezo&kof Alojzij Wolf odlocil, da izda slovenski slovar na svoje stroske, je porabil M. Cigale v Wolfovega slovarja nemSko-slovenskem delu (1860) tudi Vodnikov rokopis. Poleg tega. se je posvetil Vodnik tudi koristnemu pisa-teljevanju. Izdal je 1. 1799. »K u h a r f k e b u k v e«. Pa tudi pesnisko delo ni popolnoma pocivalo. Poslovenil je konec Kotzebuejeve igre »Der Hahnenschlag« ^T i n k o Pete-1 i n 6 e k), ki so jo poleti 1803. v slovenskem jeziku igrali na ljubljanskem odru. L. 1806. pa je izdal drobno zbirko pesmi »P e I m e s a pokulhin o«. Poleg 2e znanih pesmi iz »Pratike« in »Lublanskih Novic« je priobcil v njej tudi vefi novih. Najznamenitejsa med vsemi je pac oda »Veri'haz«, ki poje slavo velicanstvu planinske narave, ki sili Cloveka, da se poniza pred njo, in ga obenem visoko povzdigne nad vsakdanjost, da gtfeda v naravi bozjo krasoto in moe. Poleg te ode nas mikajo predvsem Cisto po Vodnikovo osoljene basni — sam jih imenuje »pravlize« — »Kof in.Sufhiz«, »Sraka inu Mlade«, »Nemfhfei in krajnfki konj«, »Petelinzhek«. Nanovo je priobcil v zbirki se pesem »Na l'ebe« (Napitik), anakreontiCni pesmi »Plefar« in »Star peviz, ne boj fe peti« in nekaj na-pisov. — Poleg Ciste Vodnikove osebnosti in se svezili spominov na planinski svet vidimo v zbirki tudi nekoliko vpliva nemskih basniCarjev in anakreontikov (Gellert, Gleim), se bolj pa od strani tistih lahkih, brezskrbnili grskih pesmi, ki so se pripisovale Anakreontu iz Tea. Nekatere (14) izmed teh pesmi je Vodnik tudi prevedel, a natisnile so se sele po njegovi smrti, najprej v »Cbelici« (deloma), potem pa vse v Smoletovi izdaji Vodnikovih pesmi (1840). V notranji zvezi s temi prevodi je tudi roko-pisno »B e r i 1 o G r e f h k o«, zbirka krajsih prevodov iz starogrskih pisateljev, med njimi najveC iz Ajsopa, Plu-tarha in Lukiana. , Nabiral je tudi narodne pesmi; izdal pa je samo pesem o Lambergarju in Pegamu v knjiiici profesorja I. A. 2upanCica »Das Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberger und Pegam« (1807); pesmi je dodan predgovor in nemski metricni prevod. Ostale pesmi, med njimi »Ravbar«, »Kralj Matjaz in Alencica«, so ostaie v rokopisu. Vodnik jih ni ohranil neizpremenjenih, ampak jih je po okusu tedanjega casa (po Herderjevem zgledu) po svoje predelal. , L. 1809., ko se je Avstrija pripravljala -na novo borbo z Napoleonom — nadvojvoda Ivan je organiziral v ta namen Crno vojsko — in ko so avstrijski pesniki klicali in hrabrili borivce za domovino v boj proti sovrazniku, je zapel tudi Vodnik kot duhovni pastir mescanske garde »P e f m i sa Brambovze« (1809); posnel jih je prosto po Collinovih brainbovskih pesmih (Wehrmannslieder), eno pa je prepesnil po Jozelu Richterju. Isto leto je izdal v dunajski c. k. zalozbi Solskih knjig tudi nemski pisano zgodovino Kranjske za sole (Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Gorz, 1809). Avstrija pa v borbi ni dobila zaveznikov in Napoleon jo je premagal. Maja 1. 1809. je Ljubljana zopet videla Francoze in z oktobrskim mirom v Schonbrunnu je pri-padla Kranjska z Gorisko in s Trstom, Gorenja Koroska z delom Tirolske francoski provinciji Iliriji, h kateri je spadala se Istra, Hrvaska do Drave in Dalmacija. Ljubljana je bila glavno mesto. Ostalo je tako do oktobra 1813. Ljudsko mnenje pri nas Francozom odkraja ni bilo prijazno. Morali so zatreti ponekod upor kmetiskega ljudstva, preden so mogli mirno vladati nanovo ustanov-ljeno provlncijo, ki naj bi odprla Francozom na suhem trgovsko pot do vzhoda. Nato pa so gradili nove ceste, po-pravljali stare, pazili s strogimi odredbami na javni red in varnost lastnine, razbojniske druzbe rokovnjacev so zatrli skoro dodobra. S tem so si pridobili tudi zaupanje ljudstva. Dovolili so slovensCini tudi dostop v sole* Na ljudski Soli se je vpeljal slovengki jezik, na meSCanski "Se je po-uCeval poleg francoscine in nemsCine in tudi na gimna-zijah se je poucevalo v niZjih razredih slovenski in nemski, pozneje francoski. Pri tej reformi je sodeloval tudi Vodnik. Bil je nekaj casa ravnatelj ljubljanske na tri razrede skrcene gimnazije in hkrati nadzornik ljudskih sol (ecoles primaires) in ravnatelj obrtnih in umetnih sol (ecoles d' arts et metiers). Ker ni bilo potrebnih ucnih knjig, jih je bilo treba spisati. Napisal jih je Vodnik sam, pet knjig hitro zaporedoma: »Abezeda sa Perve fhole«, »Kershanski navuk sa illirske deshele«, >PiImenoIt ali Gramatika sa Perve Shole«, »Pozhetki Grama tike, to je Pirmenofti Fi*an-zoske« (vse 1. 1811.), in slovensko-nemSki-francoski abe-cednik (Abez6da ali Asbuka. Das ABC-Buch. L' Ab6c6, 1812). — Med vsemi temi knjigami je najvaznejsa slovnica »PiImenoft sa Perve Shole«, ker je Vodnik v njej prvi odkril, da ima slovenscina muzikalni naglas K V tej knjigi je natisnjena tudi oda »Iliria oshivlena«, v kateri je Vodnik izrazil svoje veselje nad napredkom slovenskega jezika v Iliriji. Predmet te pesnitve je vstajenje slovenske narodnosti, poosebljene v Iliriji, in slavna zgodovina slovenske domovine. S to pesmijo je izvrsil ze star nacrt: na pesniSko proslavo domaCe zgodovine je mislil namrec ze po Linhartovi smrti, ko je hotel s tako pesmijo proslaviti tudi spomin tega domacega -zgodovinarja. Vodnikovo navdusenje za Napoleona (primerjaj v tem oziru Goetheja!) se je pokazalo tudi se drugaCe. Postal je 1 To odkritje pa je porabil tafias zgolj Kopitar, ki je nasel muzikalni naglas, le se bolje ohranjen, pri Srbih. Slovenskim slovniCarjem je ostal neznan de L. Svetca (1863), ki ga je na§el, primerjaje nas naglas s hrvaSkim. namreC Clan francosko-ilirske loze »Prijateljev Rimskega kralja1 in Napoleona«, kar je bilo pozneje usodno zanj. A temu navdusenju je kmalu sledilo razoCaranje, ko je 1. 1812. izprevidel, da Napoleon noce dati Evropi zazelenega miru; po katastrofi velike armade se je oddahnil tudi on, in ko je po zmagah v vojski 1. 1813./14. vendar prisel mir, so ga slavile ob mirovnem godu v Ljubljani (11. julija 1814.) tudi Vodnikove pesmi. Ko se je po Napoleonovem padcu (aprila 1814.) kralje-vina Ilirija preurejevala v avstrijskem zmislu, dvorni organizacijski komisar grof Saurau Vodnika radi njego-vega prijateljstva do Francozov (Ilirija ozivljena!) in nje-govega clanstva pri lozi ni vec predlozil za potrditev v dosedanji slufcbi. Studijska in osrednja organizacijska dvorna komisija pa sta nasproti temu poudarjali, da je ta pesem bolj izraz radosti entuziastifinega ljubitelja sloven-sCine radi oiivljenja stare Ilirije kot pa slavospev na francoskega vladarja, in prostozidarstvo pod prejgnjo vlado ga zdaj, ce se mu je odpovedal, ne izkljucuje iz uciteljske sluzbe. Ce torej za njegovo prijateljstvo do Francozov in zoper njegovo nravnost ni drugih dokazov, naj bi se ohranil v sluEbi. A kljub temu ga je cesar Franc 26. decembra 1814. ukazal vpokojiti ali pa nastaviti zunaj Ilirije, a ne kot (u£itelja mladine. Novembra 1815. so Vodnika s tretjino place ^00 gl.) vpokojili in seveda so se tudi njegove proSnje za ucno mesto svetovne zgodovine (1815), italijan§Cine (1816) in za novoustanovljeno stolico slovengfiine na liceju (1817) zaporedoma odbile. ZaCasno pa so ga se zmeraj porabljali za pouk laSSine na liceju; prevajal je tudi uradne razglase. Poslednja leta se je bavil najvefi z arheologijo, numi-smatiko, pa tudi s pisateljevanjem. L. 1818. je izdal v slo- 1 Sin Napoleonov in avstrijske princeze Marije Luize, Napoleon II. (r. 20. marca 1811). venskem prevodu Matoskovo »B a b i f h t v o«. Prirejal in preurejal je tudi svoje stare pesmi in zlagal nove. Med temi oznafiuje »11 i r i a s v e 1 i z h a n a« najbolje to dobo v pesnikovem zivljenju; v njej*preklicuje pesnik »Ilirijo ozivljeno«, v kolikor je v njej proslavljal Napoleona. Naj-lepsa in najzrelejsa izmed vseh pa je »Moj Cpominik;;, izraz notranje harmonije v pesnikovT dusi tudi v najhujsih dneh in mirnoponosne zavesti, da je kot pesnik dovrsil svojo zivljensko nalogo. Umrl je za kapjo 8. januarja 1819. Malo pesniska doba prosvetljenosti, ki je gledala v prvi vrsti na koristnost, je dosegla svoj pesniski visek v pesmih Vodnikovih. Njegova prijazna, vesela, brezskrbna poezija, ki pa v duhu casa tudi rada kaj poucuje, ni veC samo metrifcna vaja, ampak je pravi izraz pesnikove osebnosti, njegovega vedrega znacaja. Vodnik je po casu prvi slovenski pesnik. 7. Ljudska literatura. Zanimiva prikazen v Vodnikovem casu so 1 j u d s k i p e s n i k i. Imeli smo jih sicer ie prej, bili so vecinoma orgljavci in godci; njihove pesmi so se sirile ustno kakor narodne pesmi — le izjemoma tudi po tisku (Repez) — in marsikatera mlajsa narodna pesem je izsla iz njihovega kroga. VeCja ljudska izobrazba jozetinskega casa je po-vzrocila, da so odslej veckrat nastopili tudi literarno pot. Tudi se njihove pesmi veCinoma niso vec pele, ampak re-citirale. Na Ivoroskem je zivel v tem casu »kmetiski pesnik« Andrej Schuster-Drabosnjak iz Drabosinj pri Jezercih nad Vrbo (r. 1768 , u. po 1818). Njegovi spisi (pre-vodi) so cudna mesanica najgorostasnejiega praznoverja (Kolornone - zegen, Duhovna bramba), mistifine poboznosti (Marijin pasijon, 1811), satire in moralizovanja (dve zbirki verzov). Rokopisno so se sirili njegovi po nemskem pri- rejeni prevodi pasijonske igre, bozicne igre, igre o izgubljenem siiiu, o Egiptovskem Joiefu, o F.steri in Amanu in povesti o lepi Magdaloni (Mageloni). Pasijoneke in bozicne igr'e so se na KoroSkem se do zad-tijega casa predstavljale po prepisih Drabosnjakovih roko-pisov. Manj originalen je ljudski poet iz Roza tkalee Miha Andreas (1762—1821), sodobnik Drabosnjakov, s katerim sta se baje zmeraj razgovarjala v »rajmih«. Nje-gove pesmi, vecinoma moralizujoCe pa tudi aktualne vse-bine, sta razglasila Slomsek in Ahacelj v zbirki »Pe!me po Korofhkim in .Shtajarfkim snane« (1833). Tudi Ivranjska je imela svojega ljudskega pevca, Matevza Krafmana, smarskega solmaStra (1770 do 1854). Bil je organist in ucitelj v svojem rojstnem kraju Smarju pod Ljubljano. Krozil je svete pesmi, pa tudi o sebi in svojih nadlogah; znane so deloma se dandanes v njegovem domafiem kraju. Na Stajerskem so se Sirile na enak naCin pesmi Volkmerjeve, Modrinjakove in dru-gih. Iz teh krogov je izsla po 1. 1789. narodna pesem o Lavdonu, ki je vzel Turkom Belgrad. Tudi pozneje se zmeraj zopet prikazujejo taki »na-ravni poetje« (KanCnik, Kurnik na Kranjskem, Vodovnik na Stajerskem, Lederer - Lesicnjek na Koroskem i. dr.), a njibov pomen v narodnem 2ivljenju gine tem bolj, cim ])olj se umetni literaturi odpira pot med ljudstvo. VI. Doba romantike (ok. 1810—1848). , 1. Glavni znaki romantike. Proti koncu 18. stoletja se je pricelo v evropskem kulturnem zivljenju novo gibanje; pokazalo se je najprej v literaturi kot odpor proti suhi razumnosti prejgnje dobe, proti kateri sta prisli zopet do pravice cuvstvo in fanta-zija; potem pa je poseglo tudi v umetnost (slikarstvo, glasbo), v znanost in v javno zivljenje. To gibanje imenu-jemo romantiko. Predhodnik je bil Herder (1744—1803). Vzrastel je bil pod vplivom angleskega slovstva (Percyja, Ossiana, Shakespeareja) in Homerja. V poeziji je opozoril na zgo-dovinski razvoj in s tem omogocil razumevanje pesnistva preteklih stoletij in drugih narodov, opozoril je svet na narodno pesem (»Volkslieder«). S knjigo »Ideen zur Philosophic der Geschichte der Menschheit« je poglobil do-» tedanje naziranje o zgodovini narodov in kazal clo-veStvu pot do »popolne humanitete«. V posebnem poglavju (16. knjiga, 4. poglavje) je pokazal tudi na Slovane, v ka-terih je videl bodoce izvrsitelje' svojega ideala humanitete; slikal jih je (v nasprotju z zgodovino) kot mirol juben, dasi hraber narod, ki je dosegel ze zgodaj visoko stopnjo kulture; a ravno vsled svoje miroljubnosti so prisli na eni strani pod tatarsko kopito, na drugi strani pa v odvisnost od Frankov, Sasov in severnih Germanov, ki so jih za-tirali in po Sirnih pokrajinah tudi uniCili. A ko bosta mesto sirove sile na svetu zavladala red in pravica, se bodo otresli suzenjstva in bogastvo njihovih deMel in nji-hova delavnost in nadarjenost jim bodo zagotovili lepo, srecno bodofinost. Na koncu zeli, »da bi se zbrali pri njih ostanki seg, pesmi in pripovedek in da bi se nazadnje se-stavila celotna zgodovina tega rodu«. Zbudil je s tem tudi pri Slovanih zanimanje za narodno poezijo (Vodnik) in za narodno zgodovino (Safarik, Slovanske starozitnosti). Romantika je Herderjeva prizadevanja sprejela, raz-sirila in poglobila. Narodna poezija in narodno slovstvo sploh ji je poeticno zrcalo narodnega znacaja in preteklosti. Herderjevi estetiCni cenitvi se je pridruzilo zn&nstveno zanimanje in se razsirilo tudi na narodni jezik in njegovo zgodovino; nastala je znanost o narodnem jeziku: germanistika, slavistika, romanistika, primerjajoce jezikoslovje. Pa tudi v umetni poeziji je kazala romantika nova pota. Ustvarila je na podlagi Fichtejevega inonistic-nega idealizma in Schellingove naturne filozofije novo teorijo o poeziji. Problem in najvisja naloga romanticne poezije je po Friedrichu Schleglu zdruzitev bistva moderne in bistva antike. Pesnitev je zunanji vidni izraz (utelesenje) pesniskega duha, kakor je anticna mitologija (po Schel-lingu) simbol narave, oziroma nevidnega duha, ki se javlja v njej, kot se javlja dusa v telesu. Vsa vnanjost se zdruzuje v pesnikovi notranjosti kot v nekakem sre-diSeu v zivo organiCno celoto: »umetnik je, kdor ima svoj centrum v §ebi«; intenzivnost notranjega do-zivljaja (ki pa ho5e potem tudi vnanjega izraza), je bistvo umetnika. Kakor pa je stvarstvo harmonicna celota, da posamezni deli stoje v pravem razmerju med seboj in so podrejeni misli, ki jo je stvarnik v njem utelesil, tako je tudi umetnina enoten organizem, Cigar deli so v stro-gem harmoniCnem razmerju do celote. Pri tem pa za-metavajo romantiki staro klasifikacijo poeticnih vrst, romantiCna poezija je univerzalna poezija. — NemSki romantiki pa so obraCali pozornost tudi na svetovno li- teraturo, posebno na knjizevnost romanskih narodov, na Petrarka, Danteja, Cervantesa i. dr. in so uvajali v svojo literature tudi romanske pesniske oblike. Slovanska ro-mantika jim je v tem oziru sledila. NajveCjega pomena je pa bila romantika za prebu-jenje narodne zavesti. Nemci so se v boju zoper Napoleona in zoper premoe francoskega jezika navdusevali za jezik pradedov, za domace slovstvo in zgodovino, za do-mace sege in navade: za svojo naroclnost. Friedrich Schle-gel je govoril o ljubezni do domovine, o narodnih sporninih ljudstva, o jeziku, da narod nima nic vecjega in bolj samobitnega, o slavni preteklosti, da je najvecje blago narodu; pravil je, da ima vsak narod pravico do svojega slovstva, da pa je barbarsko, ce se vr§i vzgoja in obSe-vanje v tujem (francoskem) jeziku. Narod, ki trpi, da podivja njegov jezik, mora podivjati tudi sam; ce si pa da \zeti svojo zgodovino, izgubi glavno oporo svoje du-sevne samostojnosti. V teh romanticnih idejah temelji tnai narodni preporod pri avstrijskih Slovanih. Romantika je nasla pot tudi k Slovencem, a novi cas ni prisel kar cez noc. Starejso romanticno gene-racijo, ki izliaja v glavnem se od Herderja, druzijo z nemsko romantiko predvsern njena z n a n s t v e n a p r i -zadevanja. Mlajsi rod pa je iskal svojih vzorov pri nemskih romanticnih pesnikih, ucil se je tudi pri slo-vanskih romantikih (v prvi vrsti pri Cehih in Poljakih), pri v61ikih pesnikih romanskih literatur (Petrarka) in pri Anglezih (lord Byron, Thorn. Moore): hotel je ustvariti predvsern umetno slovensko pesnistvo. 2. Zacetki romantike pri Slovencih. Po katastrofalnem porazu Prusije prj Jeni (1806) in njenih zaveznikov Rusov pri Tilsitu (1807) so se obraCale oci nemskih domoljubov na Avstrijo, ki se je edina se pripravljala na odpor proti Napoleonu, in tudi roman-tiki so si izbrali za sredisce Dunaj: brata Schlegel sta delovala tu, Friedrich stalno, Aug. Wilhelm rainio-grede. V Avstriji je zavel dih romantike in zacel zbujati narode, Nerace in Slovane, k novemu zivljenju. Celo drzava se je v sili spomnila svojih slovanskih narodov. Nadvojvoda Ivan, organizator erne vojske, je vedel, da Je treba Avstriji moci vseh njenih narodov, Ce hofie uspeti v tezkem boju. In tako je dejal 1. 1809. v Ptuju, da ga je sram, ker ne more slovenskih brambovcev nago-voriti slovenski, kakor bi rad, in izdajal je po slovenskih krajih dvojezicna povelja. Collinove brambovske pesmi so se na najvisjo zeljo prevedle tudi v narodne jezike. Na Slovenskem so jih prevaiali v Ljubljani (Vodnik), isto-Casno pa tudi v Celovcu (neki Grundner) in v Gradcu (Primic in Fran Cvetko). Ko je v Napoleonovi Iliriji slo-venscina dobila pristop v nizje in srednje solstvo, so usta-novili kot vabo za Slovence stolico za slovenski jezik tudi na liceju v Gradcu (1811) in potem, ko je postala Ilirija zopet avstrijska in solstvo nemsko, se v Ljubljani (1817). Zbudilo se je tudi znanstveno zanimanje za avstrijske slovanske narode. Znanstveni casniki so prinasali clanke o njih jeziku in zgodovini, segah in navadah. Romanticni casopisi dunajski "-so postali glasilo tudi slovanskih uCenjakov. Tako je romanticno gibanje v Avstriji v druzbi z od-porom proti Napoleonu pripravilo ugodna tla za razvoj romantike tudi pri Slovencih. Prvi, ki je krenil pri nas na novo pot, je bil J erne j kopi tar. Rodil se je 21. avgusta 1780 v Repnjah na Go-renjskem. V Ljubljani je dovrsil normalko, gimnazijo in licej in postal 1. 1799. pri baronu Zoisu domaci ufiitelj njegovega nefiaka, pozneje pa njegov tajnik in knjizniCar. L. 1808. je sel na Dunaj studirat pravoslovje in se izobra- zevat v slavisticni vedi; tam je postal 1. 1810. cenzor za slovanske in grske knjige in se istega leta uradnik dvorne knjiznice. Napredoval je do prvega kustosa in dvornega svetnika ter umrl 11. avgusta 1844. Ze v gimnaziji trden Latinec in Grk, je postal Kopitar v Zoisovi hi§i slovenski filolog. Seznanil se je tu s sloven-skimi protestantskimi pisatelji, s Schlozerjevo izdajo »Nestorjeve kronike« (1802—1809), s Herderjem, z nemskim gramatikom Adelungom1 in z nekaterimi deli oCeta sla-visti6ne vede Jos. Dobrovskega. Po Adelungu in Dobrov-skem si je postavil za nacelo, da gramatik in leksikograf nista postavodajalca, ampak statistrKa jezika. Njegovo svetovno naziranje pa se je utrdilo v obcevanju z ljubljan-skimi janzenisti. Z Vodnikom, domacim slavistom Zoiso-vim, sekulariziranim redovnikom, se mladi janzenist ni posebno dobro razumel. Nekako za stavo z Vodnikom je zaCel tudi svojo slovnico (Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steiermark, 1808—1809), ki jo je dogotovil 11a Dunaju. To je prva slovenska slovnica, ki je hodila v prvi vrsti za znanstvenim in ne za praktifinim ciljem. V njej je postavil Kopitar slovensko jezikoznanstvo na trdno podlago narodnega govora in zgodovinskega jezikovnega razvoja (protestaiitov in zdrave etimologije). V njej je tudi nacel problem idealnega alfa-beta za Slovence in za Slovane, ki piSejo z latinico.2 Ze iz Ljubljane je pisal tudi prvo pismo Dobrovskemu, s ka-terim sta bila potem do njegove smrti v zivahni, za slavi-sticno vedo zelo plodoviti znanstveni zvezi. Na Dunaju je prisel Kopitar v stik z romantiki in je sodeloval pri raznih njihovih glasilih, bil je urednik slavi- 1 Umstandliches Lehrgebaude der Deutschen Sprache, 2 zv. 1782. 1 Prvf se je s to stvarjo bavil le 2iga PopoviC. stiCnega oddelka v »Wiener Allgemeine Literaturzeitung« in je ustvaril iz »Wiener Jahrbiicher der Literatur« (od I. 1818. dalje) glasilo avstrijskih slavistov. V svojih Cas-niskih spisih je seznanjal svet s Slovani in z njihovo literaturo, popravljal kriva mnenja in razpravljal o znan-stvenih in kulturnih vprasanjih. Zelel je, ^a bi se usta-novila na Dunaju slavisticna stolica in slovanska akade-mija, ki naj bi bila sredisce vseh pokrajinskih akaderaij (Patriotische Phantasien eines Slaven, 1810). Na Dunaju se je pozimi 1813/14 seznanil tudi z Vukom KaradZicem, ki ga je vodil potem kot izdajatelja srbskib narodnih pesmi (radi katerih se je Jakob Grimm ucil srbskega jezika), kot slovnicarja in slovarnika ter je postal tako du§evni ofie novosrbskega pravopisa in pisme-nega jezika. Postavil ga je na dosledno fonetiCno podlago Vukovega hercegovskega narecja. Mnogo studija je posvetil tudi staroslovenskemu jeziku. Glavno delo Kopitarjevo na tem polju je »Glagolita C1 o z i a n u s« (1836), v katerem je izdal poleg drugega glagolski spomenik Klocov in brizinske spomenike; v tej knjigi je razlofcil tudi svojo teorijo o panonsko-slovenski domovini staroslovenskega jezika, ki jo je zagovarjal po-zneje tudi Kopitarjev veliki uCenec Fr. MiklosiC. Mnogo se je trudil Kopitar tudi za to, da bi se sloven-Scina poucevala na liceju in v bogoslovju. V Ljubljani je hotel to doseCi ze pred svojim odhodom na Dunaj, povedal je to zeljo tudi v slovnici; a tacas se mu to se ni posre5ilo. Zgodilo se je to sele po preureditvi solstva v avstrijski Iliriji. Prej se je Kopitarjeva fcelja izpolnila — dasi bolj iz zunanjepoliti6nih razlogov — v Gradcu. SredisCe slavi-stifinega zanimanja je bil tu Janez Nep. Pri mi c iz Zaloga pri Smarju na Dolenjskem (1785—1823), pesnik Kratka zgod. »lov. sloystva. 9 brainbovskih pesmi iz 1. 1809. Ustanovil je 1. 1810. slovensko literarno drustvo (Societas slovenica) in zdruzil v njem mladih ljudi, veCinoma bogoslovcev sekovske Skofije in juristov, da bi se izpopolnjevali v slovenscini; druStvo je hotelo pripraviti izdajanje slovarja in nabiranje narodnih pesmi. Ze naslednje leto pa so razpisali Stajerski stanovi konkurz za novoustanovljeno stolico slovenskega jezika na graskem liceju (filozofski fakulteti); dobil jo je 1. 1812. J. Primic.1 S svojo dobro voljo in s svojo ljubeznijo za slovenscino je ugodno vplival na svoje ucence. Kot pisatelj se ni povzpel do veejih del in tudi kot pesnik se ni mogel razviti, ker je kmalu obolel na umu (1814) in potem shiral. Njegova »Nemfhko flovenfka branja« (1813) so zanimiva zato, ker je to prva citanka, ki so se vanjo sprejele izvirne slovenske pesmi (Vodnik, Jarnik) in se-stavki o slovenski zgodovini in literaturi. Izmed Primiceve druzbe je Janez Smigoc izdal nemski pisano slovensko slovnico (1812), Stefan Modri-njak pa je v Malem Stajerju kot pesnik nadaljeval tradicije Volkmerjeve. S Primicem je bil v literarni zvezi tudi koroski pesnik in slavist Urban Jarnik. Rodil se je 11. maja 1784. na Potoku pri St. Stefanu pri Zilji, dovrsil gimnazijo in bogoslovje v Celovcu, prisel 1. 1806. za kaplana v Cajniee, potem v Podkrnos, 1. 1811. pa v Celovec; postal je 1. 1818. zupnik v Smilielu pri Gospe sveti, 1. 1827. pa v Blatnem gradu nad Vrbskim jezerom, kjer je umrl 11. junija 1844. — Do 1. 1811. sega njegova pesniska doba. Prevajal je Schillerja in druge, sodobne in starejse nemgke pesnike in je v preprostih izvirnih pesmicah izrazal svojo ljubezen do rodne zemlje in do narave in svoje domoljubno in narodno navdusenje (Pomlad, Zvezdje, Kres, Moj sedanji 1 To je bil zafietek graske vseudiliske stolice za slavistiko. kraj, Na mojo domovino i. dr.). VeCina jih je ostala v rokopisu, nekaj pa jih je pozneje priobCil v Carinthiji in drugod. Potem, ko je prisel v Celovec, se je posvetil ljudski izobrazbi in znanosti. L. 1814. je izdal knjizico »Sb6r lepih ukov sa riovenfko mladmo«, v kateri je priobfiil razen poucnih sestavkov vee pesmi in prevodov, najvec pa basni, prirejenih po staroslovenskih (slavenosrbskih), la-tinskih in ceskih izvirnikih. Uvod nam kaze, kako je pomagal Jarnik ustvarjati skupni slovenski pismeni jezik. L. 1817. je izdal » S a d j e r e j o«. NajveC pa se je bavil z jezikoslovjem in zgodovino. Sodeloval je pri koroskih zgodovinskih glasilih in izdal veC znanstvenih del, med njimi »Versuch eines Etymologikons der Slo-venischen Mundart in Inner-Osterreich« (1832). Zanimal se je za slovenski jezik starih casov (slovenske fevdne prisege iz 17. stoletja) in si pridobil zaslug tudi kot nabiratelj narodnih pesmi in seg, v cemer je bil uCitelj Matiju Majarju. V poznejsih letih se je nagibal k ilirskemu gibanju in je priobcil v prvi knjigi Vra|Zovega »Kola« (1842) v ilirskem jeziku prvi slovenski dialektoloski spis »Obraz slovenskoga narecja u Koruskoj«. 3. Problem abecede in pismenega jezika. Kopitar je postavil v svoji slovnici nafielo, da naj v vzorni abecedi vsakemu glasu ustreza posebna enotna crka brez znamenj pod crko ali nad njo, latinici bi bilo treba za slovanske jezike dodati se nekaj novih 5rk. In te naloge se je tudi lotil, najprej skupno z Dobrovskim. A lotili so se je tudi drugi in jo resevali na razlicne nacine na Kranjskem in na Stajerskem. Na Kranjskem so se oprijeli Kopitarjeve misli v prvi vrsti janzenisti. Najprej Matevz Ravnikar (rojen na Vacah 1. 1776., profesor bogoslovja v Ljubljani, umrl kot trzaski Skof 1. 1845.), a tega svojega dela ni objavil. PaC pa slovi kot pisatelj. Izdal je 12. in 13. izdajo Mezanguy-Gollmayrjeve »Svete mafhe« ter jo v jezikovnem oziru popravil (prim. Presernov epigram). Najbolj znan pa je njegov prevod Christofa Sehmida knjige »Sgodbe i'vetiga pilma sa mlade ljudi« (4 deli, 1815—1817) z zanimivim jezikovnim uvodom. Trudil se je za cistost pismenega jezika in ga zelel obogatiti iz vseh slovenskih nareCij. Odpravil je tuje konstrukcije, katerih je bilo od Trubar-jevih casov vse polno v nasein literarnem jeziku, in je s tem popolnoma reformiral slovenski jezi-kovni slog. Ravnikarju gre (poleg Kopitarja) tudi za-sluga, da se je ustanovila na ljubljanskem liceju stolica slovenskega jezika (4 lire na teden, obligatne za bogoslovce II. letnika, dostopne tudi dijakom lieeja); zasedel jo je , 1. 1817. Franc Ser. Metelko (1789—1860). Metelko (iz Skocjana pri Dobravi na Dolenjskem) je bil potem glavni sotrudnik Kopitarjev pri sestavi njegove idealne abecede, o kateri so se posvetovali Dobrovsky, Kopitar, Metelko, Ravnikar 1. 1820. na Dunaju, a se niso zedinili. Nato je Metelko sestavil svoj crkopis (pomnozil je latinico z nekaterimi novimi, deloma cirilskimi Crkami) in ga dogovorno s Kopitarjem sprejel v svojo s 1 o v n i c o (Lehrgebaude der slowenischen Sprache, 1825). Metelko je sledil Kopitarjevemu jezikoslovnemu idealu, posnetem po Vukovem novosrbskem jeziku, tudi v tem, da je postavil pismeni jezik na foneticni temelj dolenjskega narecja, kar je bilo za slovenscino, ki je imela ze blizu tristoletno tradicijo, pogresencf. Metelko in njegovi somisljeniki so zaceli siriti novo abecedo takoj po Solskih in naboznih knjigah med ljud-stvom. Spisi Metelkovcev so se odlikovali po cisti in lepi slovensCini. V metelcici je izsla tudi prva izdaja Blaza PotoCnika »Svetih pesmi« (1827) in nekaj ■ prevodov Schmi-dovih povesti. Metelcica je bila sicer znanstveno zelo popolna, a ker je bila nelepa in nepraktifina in ker se je Metelkov pravopis premalo oziral na druga narecja in na zgodovinske oblike, je zadela kmalu ob hud odpor in se je nazadnje (G. novembra 1833) za sole uradno prepovedala. Vsi poskusi Metelkovi, da bi jo resil, so bili brezuspesni. Ista usoda je zadela na Stajerskem danjcico, ki jo je uvedel radgonski kaplan Peter Danjko (1787—1873) v svoji slovnici (Lehrbuch der Windischen Sprache, 1824) se eno leto pred Metelkom. Kakor Metelko na dolenjscino se je Danjko, ki je bil doma iz Sv. Petra pri Radgoni, opiral na vzhodnostajersko narecje. Razvijal je zivahno literarno delavnost; izdajal je nabozne in poucne knjige razlicne vrste, pa tudi pesmi. Najprej »Sto cirkvenih ino drugih poboznih pesmi« (1826), nato se »Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Stajerskem« (1827). Verzi-fikacija teh 100 svetih in 150 posvetnih pesmi je spretna, poeticno obcutje pa zbudi le malokatera, vsebina je veci-noma poucna. Vendar pa se nekatere se zdaj pojo med ljudstvom. Posvetni pesmarici je dodal tudi uganke, slovnici razen ugank tudi basni in zgodbice. Razen Danjka je najvaznejsi danjciCar Anton Serf, ki je razen pridig spisal tudi zbirko pesmi »Cvetenjak« (1839). Vendar pa se Danjku ni posrecilo, da bi s svojo abecedo prodrl, dasi jo je za nekaj casa spravil v sole in je po njegovi slovnici ucil tudi Koloman Kvas, od 1. 1823. Primicev naslednilc na obnovljeni stolici slovenskega jezika v Gradcu. Oviralo jo je prevec dialekticno lice njegovega pismenega jezika. Za slovenscino bi bilo usodno, da bi imela vsaka pokrajina svoj pismeni jezik. Kakor Preseren in Cop metelcici, tako je zadal danjcici Anton Murko smrtni udarec, in sicer s svojo izvrstno slovnico in's slovarjem, ki ju je objavil v bohoriCici in v zapadnoStajersko-kranjskem pismenem jeziku, ki pa je uposteval tudi vzhodnostajerski besedni zaklad. L. 1838. se je tudi danjfiica prepovedala, naslednje leto pa je izsla ze prva slovenska knjiga v — gajici. Medtem ko so se na Kranjskem in Stajerskem vrgili tako zivahni literarni boji, je na Goriskem mirno in skoroda skrito delal Valentin StaniC (Stanich) iz Bodreza ob Soci, kanonik v Gorici (1774—1847). Izdal je »Pefme sa kmete ino mlade ljudi« (1822), »Molitve in premifhlovanja« (1826), katerim je dodal 1. 1826. »Perftavik nekterih zerkvenih in drugih pefem«, 1. 1838. pa se »Drugi perltavik ftarih ino novih zerkvenih ino drugih pe>fega:<-Posebej je izsel se z neko drugo pesmijo prevod Burger-jeve romance »Zel'ar ino prelat«. Sodeloval je tudi se v Bleiweisovih »Novicah«. Njegove pesmi so veCinoma. prevedene z nemskega. 4. Mia j si rod. Cbelica in abecedni boj. Docim je slo starej§i romanticni generaciji v prvi vrsti za znanstvena vprasanja in najbolj za jezikoslovje, stoji pri mlajsem rodu, ki se je zadel gibati proti koncu dvaj-setih let, v ospredju zanimanje za p o e z i j o. Prvo znamenje novega zivljenja, se je pokazalo 1. 1824., ko so nameravali mladi duhovniki Janez Cigler, Ignacij Holzapfel in Ksaver pi. Andriolli z novirn letom 1825. usta-noviti slovenski poucnozabavni tednik »Slavinja« kot prilogo Kleinmayrovi »Laibacher Zeitung«. A predsednik najvisjega policijskega in cenzurnega dvornega urada na Dunaju grof Sedlnitzky ni dal dovoljenja, ker izdajateljem ni zaupal, in je na podlagi porocila skofa Al. Wolfa smatral samoslovenski list za nepotreben. Pet let pozneje se je pojavila »Krajnfka Zhbe-1 i z a«, droben pesniski almanah, Cigar prve bukvice so izsle pomladi 1. 1830. v 600 izvodih. Sledili so jim potem §e trije zvezki. Cbelica je hotela postaviti temelje novi slovenski u m e t n i p o e z i j i, a pokazati tudi lepoto nase narodne pesmi. Namenjena je bila malostevilnim slo-venskim izobrazencem, ki jih je hotela opozoriti na slovenski jezik, zbuditi v njih zanimanje za napredek slovenske poeticne umetnosti. Na ta nacin je hotela dvig-niti vi§ino nase kulture in nasega jezika nad zgolj prak-tiCne potrebe kmetiskega ljudstva. Krogi, ki jim je bila namenjena, so jo sprejeli z velikim zanimanjem. Ko je izsel v zacetku maja 1830. prvi zvezek, se je prodalo 2e v teku prvega tedna par sto in 1. 1834. je bilo treba nove izdaje. Kupovali so jo najbolj uradniki, izobrazeni me-scani, dijaki liceja in duhovniki. Zadela pa je na drug! strani tudi ob odpor. Kopitar, ki mu je bil ideal poezije srbska narodna pesem, se je spotikal ob pesniski obliki CbeliCarjev, pred vsem ob umetni poeziji Presernovi, ki ni odgovarjala njegovemu idealu. Janzenisti so se pohujsevali nad vsebino PreSer-nove ljubezenske poezije (prim. Presernovo Novo pisarijo) in so imeli hkrati vplivno besedo pri cenzuri.1 Ljubljanski 1 Naloga cenzure je bila, da je crtala vse, kar se ji je zdeio, da nasprotuje veri, nravnosti, spostovanju do vladajoce dinastije in do' obstojefie drzavne oblike. Cenzurna centrala je bil ji^t. najvisji policijski in cenzurni dvorni urad na Dunaju; podre-jeni so mu bili poki-ajinski cenzurni dvorni uradi pri dezelnih vladah. Ti pa so odlocevali le pri manjsih spisih, vse drugo, zlasti casopisi in kar je cenzura smatrala za Casopis (tako tudi Cbelica), je romalo na Dunaj. Koncno je odloCil na Dunaju predsednik osrednjega urada, v provinciji pa zbor gubernskih svetnikov. Glavna organa cenzurne organizacije sta bila cenzor in revizor knjig. Pisatelj je vlozil rokopis, ki je moral biti vezan, paginiran in imeti rob, v dveh izvodih pri knjizno-revizijskem uradu; en izvod je ohranil revizor, drugega je dobil cenzor. Ko je dala zadnja instanca svoj imprimatur, je dobil recenzijski rokopis zopet revizor, da si zapise v revizijski roko pis vse, kar je cenzor prefirtal ali »popravil« in Cemur je zadnja instanca pritrdila. Potem je dobil pisatelj recenzijski rokopis in knjiga se je smela tiskati. Revizijski rokopis pa je ostal radi kontrole tiska pri knjiznorevizijskem uradu. revizor knjig Pavsek (Pauschek) je bil eden najbolj vnetih njihovih privrzoncev, na Dunaju pa je bil cenzor za slo-venske knjige janzenist Kopitar. Vendar pa je v zaCetku se nekako slo, ker je bil guverner Ilirije baron Schinid-burg sJovenski knjizevnosti naklonjen. Prva dva. zvezka sta sla sicer v cenzuro se na Dunaj, tretjega pa je cenzu-riral ze Mat. Cop v Ljubljani. Boj se je pricel, ko je po-segel Cop L 1833 v spor radi metelcice s tem, da jo v Ilirskem listu (Illyrisches Blatt) objavil (v nemskem pre-vodu) Celakovskega kritiko Cbelice in v njej tudi pohvalo Presernovega soneta o kasi, kateri je dostavil Ceski pesnik Se priporocilo ceskega Crkopisa; v opomnji se je izrazil tudi Cop zoper metelcico. Metelkovci, veeinoma janzenisti, so smatrali tako kri-liko metelCice za napad na duhovseino, Kopitar se je cutil osebno prizadetega. Metelkovci so odgovorili v Ilirskem listu z napadom na pohujsljivo Cbelico in z obrambo metelcice. Polemika, ki se je vsled tega vnela in v katero je posegel tudi Kopitar, se je koncala s porazom Metelkovcev; vlada je so isto leto odpravila metelcico iz sol. .lanzonisti pa so hoteli uniCiti taCas tudi Cbelico, ka-tere 4. bukvice so bile ravno tedaj v cenzuri. Gubernij je na porociio cenzorja Copa ze dal svoj imprimatur, kar se oglasi revizor Pavsek z obsirnim protestom proti tisku kvant (Sauglockenlauten) pesnika Preserna, Cigar fanta-zija da je cisto pokvarjena, in proti prevodu Burger j eve balade »Der Kaiser und der Abt«; zahteval je za Cbelico zopetno cenzuro, za cenzorja Copa pa grajo. Tudi skof Wolf je pri guberniju protestiral, ker so mu povedali, da hoCejo tiskati nekaj zoper duhovScino. Kopitar, ki je dobil zdaj rokopis v cenzuro, je pritrdil PavSku in oznacil s tem Preserna za zavedno nemoralnega pisatelja, Copa pa za nevestnega uradnika. A Kopitarjeve opomnje v cen-zurnem rokopisu so tako jasno kazale njegovo pristranost in mascevalnost, da so vznevoljile tudi gubernij. Rokopis je §el s primernim odgovorom v za£etku 1. 1834. se enkrat v cenzuro v Ljubljani in na Dunaju (Kopitar je dobil uradno opozorilo radi svojih zaljivih opomenj) in Cbelicarji so v glavnih tofikah, kar se tiCe PreSerna in Biirgerjeve balade, zmagali. Cbelice 4. bukvice so izsle 1. 1834. Vendar pa je ta boj povzrocil, da je Cbelica s tem zvezkom prenehala. Po Copovi smrti (1835) Kastelic ni imel poguma, da bi sam hodil v boj zoper tako brezobzirne nasprot.nike. Pete bukvice so izsle sele v casu tiskovne svobode, 1. 1848. 5. Matija Cop in Cbelicarji. Pol stoletja po Pisanicah je Cbelica zopet zbrala slovensko pesnike pod svojim okriljem. A vse bolj kot Pisa-nice je Cbelica mejnik v slovenski poeziji, ne sarao po Presernovih pesmih, ki ji dajejo za vse case nevenljiv sijaj, ampak tudi po svojem sploSnem kulturnem pomenu; kajti zbrala je okrog sebe vse pesniske sile, ki jih je pre-mogla tedanja Kraniska, in je segla s krogom svojilt sotrudnikov tudi preko pokrajinskih meja na Korosko. Ko pa jc hotel \stopiti v krog Cbelicarjev po Stanku Vrazu tudi vzhodni Stajer, ki je zivel dotedaj svoje zivljenje, je bila Cbelica zal ze — zaspala. Ustanovitelj, urednik in zaloznik Cbelice je bil sicer Miha Kastelic; lijega dusevni voditelj in njen estetik pa je bil M a t i j a Cop, ki mu je sla tudi naloga, da je podjetje literarno branil proti cenzuri in v javnosti. Rodil se je 26. januarja 1797. v Zirovnici na Gorenj-skem. Prvi pouk je dobil od upokojenega duhovnika, Joz. Pogacarja, nakar je stopil 1.1807. v ljubljansko normalko. L. 1809., ko so prisli Fraucozi na Kranjsko, je zbezal do-mov, kjer ga jo pouceval mladi profesor Janez Krst. Kersnik1; jeseni pa se je vrnil zopet v Ljubljano. Na- 1 Stari oce pisatelja Janka Kersnika. slednje leto (1810) je stopil v gimnazijo in jo dovrsil v stirih letih; liceju (dve leti) je dodal na Dunaju se tretje leto filozofijc (estetiko). Nato pa je 1. 1817. materi na ljubo stopil v bogoslovje, a ker se ni Cutil poklicanega za du-hovnika, je napravil 1.1819. profesorski konkurz ter postal 1. 1820. humanitetni profesor na Reki. — V teku svojih dijaskili let se je Cop razen v domacem in v nemskem jeziku izobrazil se v italijanscini (pri Vodniku), franco-scini (okupacija!), v angleskem, spanskem jeziku. Na Reki se je seznanil s hrvascino, z dubrovniskim slovstvom, z glagolsko in cirilsko pisavo; razentega se je popolnoma naucil angleskega ter se seznanil po maloruskem kolegu tudi s poljscino in rugCino. L. 1823., ko je kraljevina Ilirija Hrvaski vrnila reski in lcarlovski okraj, je sel Cop kot 'gimnazijski profesor v Lvov, kjer je ucil poslednji dve leti (1825—1827) kot izreden profesor klasicna jezika na vseucilisfiu. L. 1827. se je vi:nil kot humanitetni profesor v Ljubljano, postal 1. 1828. zacasni, 1. 1830. pa stalni biblio-tekar na licejski knjiznici, a ze 1. 1835. je umrl; utonil je 6. julija v Savi. Ze ko si je Cop med svetom nabiral obsirno literarno znanje — obsegalo je skoro vse evropske literature, naj-bolj pa antiCno in moderno romanticno slovstvo — so mu prigovarjali znanci (Smole), naj zacne tudi pisateljsko delovati. Ta zelja se je izpolnila Sele v Ljubljani, kjer se je lotil Cop 1. 1829. za Safafikovo zgodovino slovanskih slovstev opisa in ocene slovenske literature; delo je dovrsil v dveh letih. Kopitar pravi o njem, da so to krasni prispevki, in da bo Safafik tezko dobil tudi od drugod tako temeljitega dela. Ker se ni vedelo, kdaj bo mogel Safarik Copove doneske porabiti v svoji slovanski slovstveni zgodovini, je sklenil Cop na Kopitarjevo prigo-varjanje, da jih izpopolni in izda tudi posebej; hotel ji je dodati tudi slovensko citanko. Dovrsitev pa se je za- kesnila, kriv je bil med drugim tudi spor s Kopitarjem _ Copovo delo je na veliko skodo izslo sele 1. 1864., po Safafikovi smrti, v prvi knjigi njegove zgodovine jugo-slovanskega slovstva (Paul Jos. Safafiks Geschichte der siidslavischen Literatur. I. Slovenisches und glagolitisches Schrifttum). Vazna je tudi Copova ocena Cbelice (1833), ki jo je priobcil v Ilirskem listu kot dodatek k nemskemu pre-vodu kritike Celakovskega. V njej je Cop opozoril (kot ze prej v pismih na Kopitarja) na kulturno vaznost slovstva za izobrazence; preden takega nimamo, jezik ni sposoben za visje naloge. Ustanovitev takega slovstva pa je nainen Cbelice in zasluga doktorja Preserna; ta je uvedel s svo-jimi pesmimi v slovenscino glavne oblike svetovne ro-manticne poezije. H koncu zagovarja se slovensko na-glasno metriko v heksametru nasproti zelji Celakovskega, da bi verze merili na anticni nacin. Temu clanku so sle-dile potem Copove razprave k slovenskemu abecednemu boju. Bolj skrito, a zelo hvalezno je bilo Copovo delo v krogu Cbelicnih sotrudnikov, ki jih je zbiral okrog sebe in jih, »velikan ucenosti«, bogatil s Krezovimi zakladi svojega duha. Najlepsih sadov pa je prineslo njegovo pri-jateljstvo s Presernom; ta zdruzitev kritifinega' in ustvar-jajoCega duha je podarila nam Slovencem nasega najvec-jega pesnika. V licejski knjiznici je poleg Copa deloval tudi urednik Cbelice Miha Kastelic. Rodil se je v Gorenji vasi pri Sticni 1. septembra 1796; dovrsil je pravoslavne Studije, bil praktilcant pri ilirski upravi domen, nato od 1. 1825. do 1850. skriptor, potem pa do 1865. bibliotekar licejske knjiz-nice ljubljanske. Umrl je 22. oktobra 1868. Kot urednik je z veliko vnemo zbiral, pilil in popravljal prispevke Cbelicarjev, tu in tam je se Preseren sprejel kak Kastelcev popravek. Bil pa je tudi sam najplodovitejsi pesnik Cbelice. Njegovi prispevki so zelo raznovrstni — tudi v heksametru in v oktavi se je poslcusil — po obliki so spretni, vendar pa ne kazejo velikih pesniskih darov. Preseren se je v »srsenih« salil radi njegovih priloznic, „ njegovih anakreonticnih zaljubljenih in njegovih krotkih epigramov. Priobceval je pesmi, vecinoma priloznice, tudi v Ilirskem listu in (pozneje) v »Novicah«. Priredil je tudi izdajo Vodnikovih pesmi, a jih ni izdal. Po Korytkovi smrti je s Kosmacem vodil tisk »(Slovenfkih pefmi kranj-i'kiga naroda« (5. zv., 1839—1844). Licejska knjiznica s Copom in Kastelcem je bila ne-kako zbiralisfie Cbelicarjev, vecinoma duhovnikov, ki so bivali tafias v Ljubljani. Bibliotekarju Copu in skriptorju ' Ivastelcu se je pridruzil tudi knjiznicni sluga Juri Kos-m a fi iz Dan pri Lozu ^1799—1872), razen Preserna in Kastelca edini, ki je sodeloval pri vseh stirih bukvicah — prevedel je tudi dve Schmidovi povesti (Ita, Vezilo) in pozneje nekaj fieskih iger — in neljubljancan I g n a c i j H o 1 z a p f e 1 iz Trzica na Gorenjskem (1799—1868), tafias kaplan v Mengsu, ki je v I. in II. bukvicah objavil nekaj pesmi, ki jih je bil zlozil 2e za nameravano »Slavinjo«. Starina Cbelicarjev-Ljubljanfianov je bil dr. Jakob Zupan iz Prevoj (1785—1852), profesor bogoslovja v ljubljani, ki so ga pozneje (1835) radi spora z duhovsko gosposko internirali v Celovcu. Objavljal je v prvih treii bukvicah svojo ufieno rimano prozo (Krajnfki Neftorzhik, Krajnfki Plutarzhik, Epigrami i. dr.). S prigodnicami je nastopal tudi v Ilirskem listu, v katererfi je objavil tudi zbirko 500 narodnih pregovorov. Z jezikom je eksperi-mentiral precej samovoljno, pisal je pesmi brez s in c, mesal v slovengfiino hrvaske izraze, ki jih je fiesto s slo-venskimi vred se po svoje potvarjal. V Cbelici so se ob-javljale njegove pesmi bolj *radi njihovega domoljubnega navdusenja in iz spostovanja do osebe. Dasi janzenist, je bil Zupan nasprotnik metelCice in se je prvi javno oglasil zoper njo. : VeCjega pomena kot pesnik je bil Cbelicar B1 a I Potocnik. Rodil se je 1. 1799. v Struzevem pri Kranju in bil okoli 1. 1830. stolni kaplan v Ljubljani, od 1. 1833. do svoje smrti 1. 1872. pa zupnik v St. Vidu nad Ljubljano. 2e 1. 1827. je izdal (v metelcici) zbirko »Svete pesmi«, ki je dozivela vec izdaj. Pri Cbelici je sodeloval samo prvo leto. Pozneje pa je objavljal svoje pesmi v »Novicah«, »Zgodnji Danici« in drugod; priredil je tudi vec naboznih in poucnih knjig. PotoCnikove pesmi se odlikujejo po preprostem in poljudnem tonu in ker jim je pesnik, ki je bil hkrati skladatelj, zlozil tudi napeve, so nekatere skoro popolnoma ponarodele (Dolenjska, Zvonikarjeva, Pla-ninar i. dr.). Izmed sotrudnikov, ki so pozneje pristopili Cbelicnemu krogu, je najvaznejsi Janez Cigler, rojen 1. 1792. v ljubljanskem Vodmatu, tacas (1823 do 1832) kaznilniCni kurat v Ljubljani, potem do svoje smrti 1. 1869. zupnik v Visnji gori. Sodeloval je pri II. in III. bukvicah z basnimi v verzih. Med njimi je najbolj znana »Mravlja s kobilico«. Pozneje je nekaj pesmic objavil tudi v »Novicah«. Izdal je tudi vec naboznih knjig. Glavno delo njegovo pa je povest »,Srezha v nefrezhi« (1836), ki je prva samostojna slovenska povest; za zgled so mu bile ocividno Schmidove povesti za mladino. Tri leta pozneje (1839) je priobcil se legendarno povest »Shivlenje ,S. Heme« (1839), po Levsti-kovi pohvalni kritiki v »Slovenskem Glasniku« (1858) pa je spisal »Deteljico« (1863) in priredil po nemskem »Korto-nico« (1866); poslednji dve je izdala Mohorjeva druzba. Pri Cbelici pa so se oglasili tudi razliCni mlajsi pesni-ki, tako na Kranjskem Jozef Zemlja z Breznice (1805 do 1843), Jurij Grabner iz St. Jerneja na Dolenjskem (1806—1862), Emanuel Jozef Kovacic iz Malenc pri Ca-tezu ob Savi (pri Brezicah) (1808—1867), zdravnik dr. Miha Tusek z Martinjega vrha (1803—1843). S KoroSkega pa sta se oglasila Jernej LeviCnik iz Zeleznikov na Gorenjskem (1808—1883), tacas bogoslovec in kaplan na Koroskem, pozneje dekan v Smohorju, inMatijaSnaj-der, kaplan v Zabnicah. Tudi Urban Jarnik je do-volil natisk nekaterih starejsih pesmi. Razen sodobnih pesnikov je prinaSala Cbelica tudi pesmi starejsih pesnikov, tako iz 4. neizdanega zvezka Pisanic in nekaj najlepsih Vodnikovih pesmi. Vazno ine-sto zavzemajo tudi narodne pesmi, slovenske iz Vodnikovega in Sinoletovega zbera, poleg tega tudi srbske »zenske« narodne pesmi ter pesmi iz kraljedvorskega rokopisa in iz Celakovskega »Odmeva ruskih pesmi« v slovenskem prevodu neznanega pisatelja. 6. Di. France Preseren. Kakor velikan nad tropo pritlikavcev se dviguje Pre-sernova orjaska pcsniska osebnost nad malimi Cbelicarji. In to razmerje je toliko bolj cudno, ker je nastopil v na-sem slovstvu kar nenadoma, brez kakrsnihkoli pomenib-nejsih predhodnikov; kajti Vodnika niti po sili jezika, niti po pesniskem vzletu ne moremo imenovati predhod-nika Presernovega. Priprava je bila edinole jezikovno-iormalna. V tem oziru sta Kopitar, zlasti pa M. Ravnikar, ki sta popolnoma prenovila na§ literarni jezik, Presernu pripravila njegovo orodje, pristni narodni jezik kot pesni-kovo izrazilo. Pesnika Preserna je zbudilo novo gibanje evropske romantike, ki je pozivilo tudi zaostale avstrijske narode. Prijatelj Cop pa je pesniku, ljubitelju anticnih in modernih literatur, Se poglobil pogled v literarno umet-nost najvecjih pesnikov evropskili narodov. A. Mladost in dijaska leta (1800—1828). France Preseren se je rodil na god sv. Franciska Ksaverja, 3. decembra 1800 v Vrbi, ki spada v breznisko (tacas se rodinsko) zupnijo na Gorenjskem. Njegova rojst-na hisa, pri Ribicu, stoji na vzhodnem robu vasi, »bliznja soseda« podruzne cerkvice sv. Marka. Oce njegov, Simon, je bil iz iinovite kmetiske rodbine, ki je bila ponosna na svoje duhovnike; ocetov stric in dva njegova brata so bili duhovniki. Njegova mati, Marija, iz Svetinove rodbine v Zirovnici, je znala brati in pisati, slovenski in nemski. Pesnik je bil najstarejsi sin, dve sestri sta bili starejsi oft njega; pozneje je dobil se dva brata, ki sta postala oba duhovnika, in tri sestre. Dom je podedovala pesnikova sestra Mina, ki se je omozila z nekim Volkoin iz Crnivca pri Brezjah, in Volkovi se zdaj gospodarijo na pesni-kovem domu. Rojstni kraj, v katerem je prezivel pesnik svoja mla-dostna leta, mu je ostal za zmeraj v zivem spominu. Lepa, preprosta cerkvica sv. Marka na koncu vasi, prekrasno Blejsko jezero onstran Save, nekaj nad eno uro oddaljeuo, s starinskim gradom na strmi skali in z romarsko cer-kvijo Matere bozje na otoku, sivi Triglav, ki gleda iz ozadja na prostrano gorenjsko planoto,- oddaljeni Bohinj s svojim mirnim jezerom in z mogocnim slapom Savice, vse to se mu je priljubilo, vsega tega nas spominja v svojih poezijah. V sedmem letu je vzel deCka k sebi ocetov stric Jozef Preseren, ki je bil Zupnik na Kopanju pri Racni na Do-lenjskem. Njega moramo najbrze zahvaliti za pesnik a, ker brez njegove podpore najlirie ne bi bil gel v gole. Ker na Kopanju tafias ni bilo sole, ga je stric 1. 1810. poslal v Ribnico, kjer je ostal dve leti; se danes hranijo tam »zlato knjigo«, ki je v njej Preseren zapisan med odliko- vanimi uCenci: dobil je konec prvega Solskega leta drugo, konec drugega leta prvo darilo. Jeseni 1. 1812. ga je poslal stari stric v Ljubljano, kjer je dovrSil tretji razred zacetnih sol (ecoles primaires), ki jirri je bil ravnatelj Vodnik. Jeseni 1. 1813. je stopil potem v gimnazijo. V soli je bil Preseren ves cas svojih studij med najboljsimi, med odliCnjaki - obdarovanci, le v dru-gem tefaju druge sole je bil neobdarovan odlicnjak, prvi za obdarovanci. Po dovrsenih humanitetnih razredih je stopil 1. 1819. na licej in ga dovrsil z dobrim uspehom 1. 1821. . V Casu svojih srednjesolskih studij si je PreSeren pri-dobil temeljito staroklasicno znanje, seznanil pa se je tudi s francoscino (ze v zaCetnih solah za casa francoske oku-pacije), z italijanSCino in najbrze tudi ze z zacetki angle-seine. OdloCno je vplival nanj tudi tri leta (po studijah pet let) starejSi Cop, s katerim sta tovarisevala posebno v pocitnicah. Tudi prvi pesniski poskusi segajo najbrZe v gimnazijsko dobo. Ko je dovrsil licej, je sel Preseren na Dunaj, dasi bi bili starsi radi videli, ko bi bil Sel v bogoslovje. Tu je dovrSil tretje filozofiCno leto in se vpisal nato na pravo-slovni fakulteti. V zafietku so ga podpirali strici, potem jo dobil Knafljevo ustanovo in mesto instruktorja v Klinkow-strdmovem zavodu za plemiske sinove, kjer je pouceval grofa Antona Auersperga, poznejgega pesnika Anastazija Gruna, v grski in rimski zgodovini in ga uvajal tudi v zgodovino domaiSe Kranjske s citanjem Valvasorja. A s Klinkowstromom se je kmalu sprl, ker je bil premalo pobozen in je razen tega bral v zavodu prepovedane pisa-telje, med klasiki ne samo Homerja, Evripida, Sofokleja, ampak tudi Plavta, Terencija in Ovidija, razen tega pa §e Boccaccia in Guarinija (Pastor fido), in je dajal razen tega kljuc do svoje knjiznice tudi grofu Auerspergu. Klinkow- strom ga je radi tega okoli novega leta 1824. odslovil in PreSernu je §lo nekaj casa trdo, ker je prisel tudi pri stricih v zamero in mu nekaj Casa niso poslali podpore. Kmalu pa je dobil zopet sluzbo domaCega uCitelja, eno leto je baje uCil tudi v TerezijanisCu, in tudi zamera pri stricih se je poravnala, tako da je brez tezave v gmotnem oziru dovrsil pravoslovna Stiri leta, in sicer, kakor kaze odpustnica, ki jo je dobil 22. avgusta 1826, z odlicnim uspehom. Nato je sel k stricu Jozefu na Jezico pri Ljub-ljani, kjer se je pripravljal na rigoroze. Po dovrsenih strogih izkuSnjah pa je 26. marca 1828 javno razpravljal o svojih znanstvenih trditvah iz vseh delov pravoslovja in bil 27. marca 1828 promoviran za doktorja. Po izpitih je pripravljal sina nekega moravskega grofa (najbrze Dubskega), ki ga je morda ze prej pouceval, na juridiCne rigoroze in bil i njim tudi na Moravskem (brz-kone pri Lysicah). Jeseni 1. septembra 1828 pa je nastopil sluzbo odvetniskega praktikanta v pisami dr. Leopolda Baumgartena v Ljubljani. Iz dunajskih let so §e nam ohranile najstarejSe Prefer nove pesmi. Prva doslej znana je »Zarjovela d\ica«; izSla je iz Presernovega druzabnega obCevanja z dunajskimi tovarisi, med katerimi je bil tudi Crobatii, njegov poznejsi nadelnik; zlo^il jo je 1. 1825. kot »prorosko« tolazbo tovarisu Jakobu Travnu (poznejsemu advokatu v Mariboru): »Prophetischer Trost fiir Traun 1825«. Ta pescm seveda ni bila namenjena javnosti, zato je Pre-geren . povzel njeno glavno misel in jo prelil v pesem »Dekelzam«, ki je iz§la 12. januarja 1827 v Ilirskem listu kot prva PreSernova tiskana pesem. Kot jurist v 4. letu (1825/26) je predlozil Preseren eel zvezek pesmi Kopitarju v prcgled: pesnik je pravif pozneje o njih, da so bile v metriCnem in jezikovnem oziru priblizno take kot popevke LeviCnikove. Kopitar mu je nasvetoval, da naj jih pusti Kratka zgod. slov. slovstva. 10 ge nekaj let lezati, potem pa nai vzame pilo v roke. Ta nasvet je Preseren ubogal in je pozneje vse pozgal razen »Povodnjega moza«, »Lenore« in »Laznivih pratikarjev«. Iz 1. 1828. pa je ohranjena prva romanca Presernova »Nar boHhi fvet«, poznejsi »Hcere svet«, ki nekoliko spominja na Schleglovo romanco »Die Erhorung«. Ni pa §e zlozena po spanskem naCinu v asonancah, ampak v rimanih kiticah. Presernovo dusevno obzorje je bilo ze v njegovih di-jasluh letih zelo obsezno; poznal je najboljsa dela staro-klasicnih slovstev, potem dela italijanskega in nemskega slovstva in posebej nemSko romantiko. Koliko je obvladal tudi ze francosko in zlasti anglesko slovstvo, ni znano; vemo pa, da je poglobil to svoje znanje pozneje v Ljubljani v prijateljskem obcevanju s Copom, ki ga je opozoril zlasti na bogato anglesko inoderno, na lorda Byrona (1788—1824) in na Thomasa Moore-a (1779—1852). B. Doba Cbelice (1828—1837). Jeseni 1. 1828. je priSel Pre§eren v Ljubljano kot od-vetniski praktikant k dr. Baumgartenu, da bi se pripravil zaodvetniskipoklic. A to misel "je kmalu opustil. Videl je pafi, da je treba za otvoritev lastne pisarne de-narja, ki ga pa ni imel. Zato je hotel stopiti v drzavno sluzbo, kjer mu takega kapitala za zacetek ne bi bilo treba. Zato je prosil naslednje leto aprila meseca pri financni prokuraturi, da bi ga sprejeli najprej za neplacanega konceptnega praktikanta. Njegova pros-nja se je 7. maja ugodno resila; nastopil je sluzbo najprej kot sesttedenski poskusni praktikant in bil nato 7./23. ju-lija imenovan za pravega neplacanega konceptnega praktikanta. V prostih urah pa j» delal se zmeraj v pisarni dr. Baumgartena. V sluzbi so bili predstojniki s Preser-nom prav zadovoljni, vendar pa sta se odklonili njegovi proSnji za plaSano mesto pri celovskem fiskalnem uradu, za katero je prosil avgusta 1829. in aprila 1830., in tudi naslednje leto se mu ni odprlo nobeno placano mesto. Zato je prosil v novembru 1. 1831. najprej za stirinajst-dnevni, potem za sesttedenski dopust za sodnijski in odvetniski izpit, nazadnje pa je vlozil pro§njo za Izstop iz sluzbe, ki se mu je dovolil 17. decembra 1831. Povrniti se je hotel k advokaturi in se pripravljal za odvetniski izpit, ki ga je moral napraviti pri celovskem prizivnem (apelacijskem) sodiscu. Od januarja 1832. je bival v. ta namen nekaj mesecev v Celovcu, kjer je obfieval s spiritualom Slomsekom in z zupnikom Urbanom Jarni-kom v Blatnem gradu ter si dopisoval s Copom v Ljubljani. V aprilu 1. 1832. je izpit prestal, nakar se mu je priznala 1. junija 1832 usposobljenost za samostojno advo-katsko mesto. Ko se je vrnil v Ljubljano, je delal zopet pri dr. Baumgartenu do 1. marca 1834, ko je stopil v pi-sarno bivsega dunajskega sosolca dr. Crobatha, pri katerem je ostal v sluzbi nad dvanajst let. Prva leta, ko je prisel Preseren poveft u pefmi« »(Sedim finov« (1843),' ki je v metru in dikciji neroden posnetek »Kersta per Sa-vici«. Tudi Gregorja Kreka epiCno pesem v treh spevih »Na sveti veCer o polnoei« (1863) stejemo lahko med posnetke »Krsta«, enako Fr. S. Cimpermana »Povest v verzih«: »Boj pri Lemni«. Po Copovi smrti je Cbeliea zadremala. Kastelic se je po PreSernovih besedah mesto s Cbelico raje pecal s ce-belami; zaman ga je skusal Preseren zbuditi iz mrtvila. PriobCeval je v Ilirskem listu pesmi, ki mu jih je bil iz-rocil za Cbelico, z opomnjo »Aus dem noch ungedruckten 5 ten Hefte der krainischen Biene«: sonete o Togenbur-garju, Mojzesu, »OCi bile ...« »Kadar previdi...« »Kam«, vse pesmi, ki so nastale pred »Krsto.m«. Istocasno s Krstom ali nekaj malega za njim je nastala marsikatera izmed pesmi, ki diha iz njih brezupna, odpovedajoCa se ljubezen do Julije, ki se kon5no izlije v obup: »Odp6rlo bo n e b 6«, »Z d r a v 11 o 1 j u b 6 z n i«, »R i b i C« (Ilir. 1.1838). Nazadnje pa se pesnik ohrabri in vda v svojo usodo: bo-lestna odpoved je poetov poklic: »Stanu — Se svojiga spomni, terpi brez miru!« (Olerzhenje - P e v c u , Ilir. list, 1838). Za »Krstom« se je rodila PreSernu misel na novelo v slogu tendencne novele »Die Zerrissenen« (1832) Aleksan-dra barona Sternberg - Ungern, nacrta pa ni izvrsil. Pac pa je nastala 1. 1835. satira na janzeniste »Nebeska pro-cesija« in o tem casu mentla tudi pesem »§marna gora«, zlozena istotako za janzeniste, nasprotnike bozjih potov. V mrtvilu, ki se je lotilo slovenske prosvete po Copovi smrti in ki ga Preseren ni mogel odpraviti, pa se je rodil pesniku sklep, da izda, ce Cbelica ne bi ve5 izletela, zbirko svojih p o e z i j. 7. Ilirizem in Stanko Vraz. Tisto leto, ko je izsel v Ljubljani Presernov »Krst'.<, je bilo na Hrvaskein ustanovno leto ilirskega gibanja. Gajeve »N o v i n e Horvatske« z literarno prilogo »D a ■• n i c a Horvatska, Slavonska i Dalmatinska«, ki so ze leto poprej zacele izhajati v kajkavskem narecju in z madzar-skim crkopisom, so se 1. 1836. prekrstile v »Narodne ilirske novine«s prilogo »Danica ilirska« in so hkrati sprejele Ceski Crkopis pa stokavski pismeni jezik. Isto leto je tudi Babukiceva slovnica polozila jezikovni temelj ilirizmu, ki je hotel zdruziti vse juzne Slovane, v prvi vrsti pa Srbe, Hrvate in Slovence v en pismeni jezik. Nastalo je to gibanje pod vplivom Slovaka Jana Kollarja, pesnika »Slavy dcere« (1824). Ta si-je po zgledu nemske mladine, ki je po francoskih vojskah zbu-jala zavest skupnosti vseh Nemcev, ustvaril svoje misli o literarni vzajemnosti Slovanov; politifine skupnosti ni hotel, ravnotako ne samo enega skupnega jezika; proglasil je nauk o cetverih glavnih jezikih (ce- gkem, poljskem, ilirskem in ruskem), ki naj bi jih znal vsak izobrazenec,'1 in zelel, da bi se Slovani, ki pisejo z istimi pismenkami (z latinico, oziroma cirilico), zedinili glede enotnega crkopisa. Ljudevit Gaj (1809—1872), po rodu Kajkavec, se je seznanil v Pesti s Kollarjem in njegovimi idejami in je izdal 1. 1830. hrvasko - nemsko knjizico »Kratka osnova horvatsko - slavenskoga pravopisanja«, v kateri je pred-lagal, naj se uvede pri Hrvatih in Slovencih ceski pravo-pis. Na Hrvaskem je delal na to, da bi vsi Hrvatje, ki so bili dozdaj razcepljeni v veC pismenih narecij, in z njimi tudi Slovenci sprejeli kot enoten pismeni jezik stokav-scino, jezik dubrovniskega slovstva in Vukovih narodnih pesmi. Gajeve misli so padle na rodovitna tla in so se zafiele 1. 1836. uresnicevati. Od tacas datira enotnost hrva-Skega slovstva. N a Slovenskem razmere fca ilirsko gibanje niso bilo toliko ugodne. Kranjska, h kateri se je nagibala tudi Primorska in juzna Stajerska, je imela ze staro domaco slovstveno tradicijo. Kopitar jo je s svojo slovnico ozivil, Metelko se trdneje zvezal z ljudskim jezikom; v Cbelici se je razgibalo tudi pesnistvo in doseglo v Presernu obcudo-vanja vredno/fasino. Ilirsko slovstvo pa je bilo sele v po-vojih in tud,i pogojev ni bilo, da bi se bilo ljudstvo v solah seznanilo z novim pismenim jezikom. Drugace je bilo na Stajerskem med Muro in Dravo in na Koroskem. Pokrajinsko slovstvo tu se ni imelo stare tradicije, tudi ni bilo se posebno bogato. Mali Stajer je tezil razentega zmeraj bolj v Varazdin in Zagreb kot pa v Ljubljano. Zato je razumljivo, zakaj je bil posebno Grade c, kjer so studirali poleg Hrvatov posebno dijaki s Stajer- 1 Prim. PreSernov epigram »BahaCi cvetero bolj mrioznili Slave rodov«. skega in bogoslovci iz IS^alega Stajerja1, nekako ognjistfe ilirizma med Siovenci, posebno po 1. 1830., ko sta prigla tja Stanko Vraz in Fr. Miklosic, katerima se je pozneje pridruzil se Davorin Trstenjak, vsi iz Malega Stajerja. Med njimi je presel Stanko Vraz sCasom popol-noma k Ilirom in postal glavni pesnik ilirskega gibanja. Rodil se je 3. junija 1810. v Cerovcu pri Ljutomeru. L. 1824. je stopil v mariborsko gimnazijo in jo dovrsil kot Miklo-sicev soSolec 1. 1830. V Gradcu je dovrsil v petih letih dva filozofska letnika (logiko, fiziko) in se nato vpisal na pra-voslovni fakulteti. A juridicnih studij ni dovrsil. Bavil se je rajsi s slovstvom slovanskih in zapadno-evropskih narodov (Francozov, Anglezev, Italijanov, Span-cev); najbolj pa je vplivalo nanj Cesko in poljsko slovstvo in Vukove narodne pesmi. Zlagal je slovenske sonete po Mickiewiczevem in Kollarjevem zgledu, po zgledu Cela-kovskega je pisal »odmeve« narodnih pesmi in po zgledu poljskih in ceskih krakoviakov kratke pesmice, ki jih je pozneje kot »Djulabije« prevedel v ilirscino. Pri Slovencih so bili njegov vzor Preseren in Cbelicarji. — Z veliko vne-mo je nabiral tudi narodne pesmi, posebno po Stajerskem, pa tudi na svojih popotovanjih krizem slovenskih krajev na Kranjskem, Koroskem in zapadnem Ogrskem. NajviSja Selja Vrazova je bila v zacetku, da bi ga sprejeli v CbeliCin krog. A na potu na Kranjsko preko Hrvaskega ga je 1. 1833. pridr2al Gaj in v Ljubljano je prisel sele 1.1834. in se seznanil s Presernom, Kastelcem in Copom, s katerim se je zgovarjal o reformi slovenskega pismenega jezika po sprejemu nekaterih stajerskih oblik. A 5. zvezek Cbelice, za katerega je poslal raznih pesniskin poskusov, ni izsel. Medtem pa je Vraz 1. 1835. obljubil 1 Kranjske d'ijake so vlekle Knafljeve ustanove bolj na Dunaj. r j Gaju, da bo med desetimi kranjskimi napisal eno ilirsko i — mislil je tafias na slovenski almanah »Cvetlice« —, potem pa, ko je izsla(v septembru 1.1835.) prva njegova j ilirska pesem v »Danici«, je dejal ze, da ho5e zloziti med desetimi ilirskimi samo eno kranjsko. To obljubo je se ! vefikrat premenil. L. 1837. je poslal Kastelcu za Cbelico novih doneskov, Preserna pa je prosil, da bi spravil kako njegovo pesem v Ilirski list. Hkrati je mislil na Stajersko-slovenski almanah »MetuljCek«. Cbelica pa je konCno za-spala, Preseren njegovih pesmi ni mogel spraviti v Ilirski l list, ker bi bile obcinstvu nerazumljive — bile so namreC v jezikovnem oziru zelo slabe, pisane v pogreSeni mesanici i vzhodnoStajerskega nareCja in kranjskega pismenega je-! zika, polni slabih tvorb in napacnih naglasov — Metuljcek j tudi se ni razpel peroti: kar zacno po dveletnem presledku 8. sept. 1837. v Danici zopet prihajati Vrazove pesmi — »Djulabije«. Tedaj se je Vraz odpovedal slovensko-kranj-skemu literarnemu delu in presel konfino k Ilircem. L. 1838. se je preselll za stalno v Zagreb, kjer si je z literarnim delom sluzil kruh. L. 1839. je izdal slovenske j narodne pesmi pod naslovom »Narodne pesmi ilir-ske«; to je prva slovenska knjiga v gajici. Isto leto je izdal tudi slovensko odo v slavo nadvojvodu Ivanu (24. junija 1839). Naslednje leto so izsle »Djulabije« (1840) — posebno lepi so v njih opisi slovenskih krajev, zla'sti pesnikove domovine — 1. 1841. »Glasi iz du-brave Zeravinske«, 1. 1845. »G u s 1 e i tambur a«. Iiazentega pa so izsle v »Danici« razlicne Vrazove jiesmi, sonetje, satire, balade, prevodi i. dr. Mnogo jih je izslo tudi sele po pesnikovi smrti. Vraz je bil tudi urednik zbornika »Kolo«, ki je izhajal v posameznih knjigah od 1. 1842. do 1853., in je bil kot tajnik 1. 1842. ustanovljene Matice Ilirske (sedanje Matice Hrvatske) sredisCe literar-nega gibanja v Zagrebu. Slovenske domovine pa tudi v Zagrebu ni pozabil. Zmeraj zopet je popotoval po sloven-skih krajih,*da bi nabiral narodnih pesmi in dobival ilirskil ideji prijateljev; tako je prehodil vse slovenske pokrajine. A svojih zbirk ni mogel izdati, iz§le so §ele v Strekljevij izdaji Slovenskih narodnih pesmi. Umrl je za susico dne 14. maja 1851. Razen Vraza noben izmed prijateljev ilirizma na Sta-j jerskem in Kranjskem ni storil koncnega koraka, da bi popolnoma presel k Ilircem. Dopisovali so si sicer med seboj v slovensko-hrvaski mesanici, navdusevali se za lite-raturo in zbujali narodno zavest, a ostali so y stiku sj slovenskim slovstvom (O. C.af, 1). Trstenjak, Jeran, Macun, Rad. Razlag, Lovro Pintar i. dr.). Mod njimi si je atari Anton K rem pi (1790 1844), zupnik v Mali NedeljiJ s svojo knjigo »Dogodivsine Stajerske z e m 1 e« (1845) pridobil mnogo zaslug za prebujenje narodne za-j vesti v Slovenskih goricah. Prav isto je bilo tudi pri koroskih Ilircih, pri M a t i j u] M a j a r j u in U r b a n u Jarniku, le da sta ta dvaj mimogrede sodelovala tudi pri Vrazovem »K o 1 u«. Matija Ma jar si je pridobil mnogo zaslug za narodno zivljenje koroskih Slovencev. Pridno je tudi nabiral narodne pesmi. SploSna pa je postala pod vplivom ilirskega gibanja zelja po jezik.ovnem zblizanju s Hrvati, ki se sicer ni iz-polnila, a je rodila enoten slovenski pismeni jezik (po M. Majarju in L. Svetcu); izpolnila se je tudi, in sicer za stalno 1. 1846. v »Novicah«, zahteva, da naj se uvede pri nas ceskoilirski Crkopis (gajica). 8. Smole in Korytko. — Slomsek. Ko je prenehala Cbelica, je nastal v ljubljanskem slovstvenem zivljenju nekak premor; snovali so se sicci nacrti, a se dalje Casa niso mogli izvesti. Naj vec nacrtov je snoval Presernov prijatelj A n d r e j S m o 1 e (1800—1840), trgovec in posestnik v Ljubljani in velik prijatelj slovstva. Zanimal se je posebno za narodno pesem in nekaj pesmi iz ijjegove zbirke je objavila v Pre-sernovi redakciji ze Cbelica (v 3. zvezku). Ze 1.1833. pa je mislii Smole na posebno izdajo, ki jo je hotel tiskati v Pragi. A tega ni storil, ker se mu je zdelo nabrano gradivo premalo pravilno in je hotel nabrati se novih pesmi; pozneje pa so mu rokopis raznesli, ostanek je dobil na posodo St. Vraz, iz Cigar zapusCine se je porabil sele v Strekljevih »Slovenskih narodnih pesmih«. Zanimanje za narodno pesem in za narodopisje se je v Ljubljani posebno pozivilo, ko je dosel tjakaj v januarju 1. 1837. Poljak, pesnik in etnograf-zacetnik E m i 1 K o -rytko. Doma je bil v Zezawi v Galiciji (roj. 1813) in je bil v Ljubljani interniran, ker so sumili, da je podpira) revolucijonarno gibanje med Poljaki proti Rusiji po vstaji 1 1830- 1831. V Ljubljani se je zacel uciti slovenski pri Presernu, ta pa se je pri Korytku ucil poljscine. Kmalu se je lotil tudi nabiranja narodnega blaga, pesmi, pravljic in pripovedek, ugank, pregovorov, vraz in seg, narodnih nos itd. Pomagali so mu razlicni nabiravci, zlasti grasCak Jozef Rudez v Ribnici, Matevz Ravnikar-PozenCan, ki je bil tacas najmarljivejsi zapisovavec narodnih pesmi na Kranjskem, in Metelko. Dobil pa je tudi zbirke nar. pesmi od Smoleta, Preserna, Kastelca. Korytko j'e hotel izdati dve obsirni knjigi, zbirko narodnih pesmi in etnografijo Slovencev. Prvo knjigo je hotel natisniti v gajici pri Gaju v Zagrebu, a vsled nesoglasja z Gajem, ki je hotel, da bi se v zbirki poudarjala ilirska tendenca — hotel je, da bi slovensCina prenehala kot pismeni jezik — se je stvar rai'bila. Kmalu nato pa je Korytko umrl (31. januarja 1839) in zbirko je kupil in izdal Blaznik, a v bohoricici; tisk sta vodila M. Kastelic in J. Kosmac. Tudi delo o etno- Kratka zgod. slov. slovstya. 11 grafiji SloArencev je ostalo nedovrSeno, dovrsili so se samo karaer.otiski nekaterih narodnih nos in pisateljev. Po smrti je kupil Korytkovo narodopisno zbirko advokat Crobath in se hrani zdaj ^ ljubljanskem dez. muzeju. Po Korytkovi smrti je bil v ospredju zopet Andrej Smole. Lotil se je s Presernovo pomocjo izdajanja slo-venskih knjig v gajici. Najprej se je lotil Vodnikovih pesmi in Linhartovih dram. Na oboje sta mislila Preseren in Kastelic ze 1. 1833., a vsled pocasnosti Kastelceve se je oboje odlozilo. Smole pa je izdal 1. 1840. najprej V o d n i -kove »Pesmi«, le brez »Ilirije ozivljene«, ki jo je cen-zura firtala, in Linhart ovega »Mati£ka«, ki je izsel v dveli izdajah, v bohoricici in v gajici. Sledil mu je Smoletov prevod Garrickovega »Varha« (The Guardian). Hotel pa je izdati se Linhartovo »2upanovo Micko«, svoj prevod Allinghamove igre »Norenje srece« (Fortuneis Frolic) in pa Malavasicev prevod Kotzebuejeve igre »Sti-ska« (Brandschatzung). Dobil je tudi ze dovoljenje od cenzure, a preden je mogel oskrbeti tisk, je umrl za kapjo 30. novembra 1840. Smole pa je mislil tudi na politiCni casnik; nameraval je izdajati »Ilirske Novice« s prilogo »Ilirski Merkur«, Preseren mu je bil doloCen za urednika; a vlada lista ni dovolila. Sele stiri leta pozneje so se na posredovanje nadvojvoda Ivana dovolile »Novice« kot gla-silo kmetijske druzbe. * * * V casu., ko je v Ljubljani izhajala tbelica, je priCel v Celovcu delovati Anton Martin Slomsek. Doma je bil na Slomu pri Ponikvi (roj. 26. novembra 1800), §tu-diral je gimnazijo v Celju (1814—1819), modroslovje (licej) v Ljubljani, kjer je bil prvo polletje 1819/20 sosolec s Pregernom, v Senju in v Celovcu. Potem je stopil v ce-lovgko bogoslovnico, ki je bila tedaj skupna za krsko in lavantinsko skofijo. Tu je ucil na prosnjo ravnateljstva bogoslovce slovenskega jezika. Se vaznejse pa je bilo nje-govo vzgojno delo, ko je po kratkem kaplanskem sluzbo-vanju 1. 1829. prisel v celovsko bogoslovnico kot spiritual. Bil je bogoslovcem navdusen uCitelj slovenscine, pa tudi za uradnike je ustanovil slovenski kurz v stanovanju pro-fesorja Ahaclja. Svoje ucence je navajal k pisateljevanju, zbiral in pilil je njihove sestavke ter jib od casa do Casa priobceval v posebnih knjigah, najvec nabozne vsebine (n. pr. Kerl'hanfko devifhtvo, 1834); prevajali pa so tudi spise Kristofa Schmida (Perjet-ne perpovedi za otroke, 1832, i. dr.). Ko je prisel 1.1838. kot nadzupnik v Vuzenico in odtod 1.1846. za opata v Celje, je nadaljeval svoje pisateljsko in vzgojno delo. Delokrog pa se mu je §e razsiril, ko je 1. 1846. postal lavantinski knez in skof. Najznamenitejse delo njegovo je pedagogiCna knjiga )>B 1 a s h e in Neshiza v nedelfki Iholi« (1842), s katero je postal Slovencem nekak Pestalozzi. Posebno se je trudil, da bi dobilo ljudstvo v roke dobrega berila; hotel je zato 1. 1845. ustanoviti drustvo za izdajanje dobrih knjig — iz te misli je pozneje nastala Mohorjeva druzba — a vlada ni dala dovoljenja. Zato je se isto leto osnoval letnik »Drob-tinice« (prvic za leto 1846.), ki ga je namenil uciteljem in ucencem, starsem in otrokom v pou£enje in kratek cas. Ko je postal Skof, je sicer s III. letnikom urednistvo pre-pustil drugim, a je se zmeraj sodeloval s pesmimi in po-ucnimi spisi. Izdal je razen tega za verski pouk in za solo celo vrsto porabnih knjig. Posebno lepi in tehtni so nje-govi pastirski listi. Tudi kot pesnik je bil Slomsek v prvi vrsti vzgojitelj. Z vzgojnega stalisca je treba presojati tudi zbirko, ki sta jo izdala z Ahacljem »Pefme po Korofhkim ino >Poezij«. Nekaj novih pesmi je objavil v listu »Carniola< in v Ilirskem listu (K slovesu, Zgubljena vera, 1842, Ukazi, 1843). L. 1843. pa poroCa Vrazu, da zlaga pesmi, ki bodo kmetiskim fantom vsec. Nastale so taca.s pesmi kakor Pod ok nam, Nezakonska mati, Nuna (in kanarcek), Zdravljica, Jiidovsko dekle, Od zelezne ceste, Neiztrohnjeno serce, 2 6 n s k a zvestoba, Orglar. Daljso vrsio pesmi je posvetil umrlim prijateljem in slovstvenikom: V a 1. Vodnik u, Andreju Smoletu, Matiju C o p u ; razen tega so iz te dobe §e razni sonetje, satirifini epigrami i. dr. Sodeloval je tudi dasi ga Bleiweis vf zafietku ni povabil k sodelovanju pri Novicah, posebno 1. 1845., potem ko so bile 1. 1844. ponatisnile »Krst pri S a v i c i«. V zacetku 1. 1846. so bile »Poezije« za tisk priprav-ljene, 14. maja so sle v cenzuro, ki je crtala »Zdravljico« in epigram zoper Murka, — epigram o Novicab je crtal pred tiskom §e pesnik sam — in 15. decembra 1846. so sle PreSernove »P o e z i j e« v 1200 izvodih med svet z letnico 1847. Zbudile so veliko radost pri pravih poznavavcih 1 Znafiilno je za pesnikovo razmerje do Jelovskove, pa tudi za njegovo naziranje o nalogah poezije, da Preseren tega raz-merja ni opeval niti v eni svojih ljubavnih pesmi. In ljubiteljih poezije, ki so se zavedali, da je to za dolgo najznamenitejse pesnisko delo slovensko. Obcinstvo pa, ki je bilo bolj ali manj pod vplivom janzenistov, jih je spre-jelo dokaj hladno. »N o v i c e« so prinesle sicer ob tej priliki vobce pohvalno kritiko MalavasiCevo, a tudi ta je primerjala s Presernom — pesnikom ljubezni — Koseskega, pesnika resnosti in veliCastnosti, in se spotikala nad Presernovim preveC gorenjskim jezikom. Tudi vnanji uspeh-ni bil velik. Do 21. marca 1849 se je prodalo in razdalo 450 izvodov. V tistem Casu, ko je PreSeren pripravljal tisk svojih »Poezij«, se mu je po dolgotrajnem cakanju vendarle po-sreCilo, da je dobil mesto samostojnega odvetnika. Dobil je z odlokom z dne 27. avgusta 1846 advokaturo v Kra-nju, kamor se je preselil v zacetku oktobra. Dusevno je bil tu se bolj osamel kot v Ljubljani; dusevnega zivljenja v malem podeSelskem mestu ni bilo nobenega, zasluzek tudi ni bil velik in poleg tega je bil Preseren ze bolan, ko je dosel v Kranj, in je bolehal bolj in bolj. Le ena luc je prisijala se v Pregernovo zivljenje, pre-den je ugasnilo: priSlo je 1 e t o 1 8 4 8. in videl je prve svo-bodnejSe dihe avstrijskih narodov in svojega ljudstva. C b e 1 i c a je rojila 1. 1848. petifi in zadnjic; tudi Preseren se je oglasil v njej s svojimi pesmimi (Nuna, Zdrav-ljica, V spominj Matija Copa i. dr.): ostal ji je zvest do zadnjega. Ko je Cbelica zadnjic izsla, je bil Preseren ze nevar-no bolan. Septembra 1. 1848. je prisel zadnjic v Ljub-ljano. Od Vseh svetih ni sel vefi iz sobe, imel je vodenico, 6. februarja 1849. je napravil ustno oporoko, dne 8. febiti-arja pa, ob osmi uri zjutraj, je spravljen z Bogom umrl. Naslednjega dne je naznanil zalostno novico v Ljubljani slovenski mrliski list — bil je drugi slovenski, prvega je Preseren napisal prijatelju Smoletu. V soboto 10. februarja 1849 se je vrstil velicasten mrtvaSki sprevod iz mesta proti idilifinemu kranjskemu pokopaliscu. Pesni-kovo truplo so nosili kranjski narodni strazniki, ob rakvi pa so hodili v vrsti studentje ljubljanske akademicne legije v svoji uniformi — po dva in dva sta ves Cas, dokler je Preseren lezal na mrtvaskem odin, kot Castna straznika stala ob straneh. — Tri leta pozneje, 3. julija 1852, so mu postavili nagrobni spomenik iz rezanega domacega ka-mena z napisom iz elegije »V spomlnj Andreja Smoleta«: , Ena se tebi je Zelja spolnila: V zemlji domafii de truplo lezi. S Presernom je legel v grob najvecji dosedanji sloven-ski pesnik. V njem se je zdruzil na samosvoj naCin v organicno enoto duh antike, kla-sicne harmonije, in duh sodobne romantike, hrepenenja po neskoncnem in nedoseZnem. Vseskozi kla-sicna je skladna enotnost in uzavrSenost njegove oblike, romanticna pa je hkrati njegova ljubezen do romanskih metricnih vzorcev, do slovenske narodne pesmi; vseskozi romantifino je bolestno hrepenenje po nedoseznem idealu o Cloveku in o ljubezni, o narodu svojem in o svetu, ki je glavna vsebina njegove poezije, klasiCna pa je hkrati njegova misel o nalogah poezije, ki naj bi bila izraz le lepega in eticno dobrega in naj tudi vodi le k njemu. Preseren je dal slovenski poeziji globoko vsebino, polozil je vanjo svoje najgloblje Cuvstvovanje, izrazil je v njej svoje najplemenitejse misli; ustvaril je slovenski poeziji vzorno notranjo obliko, ki je se do danes nismo doumeli do vse njene globine, ustvari.l je nov pesniski jezik, ki je bil Se desetletja vzor slovenskim pesnikom; uvedel je s tem slovensko slovstvo v krog svetovne literature. To je izrazil Ze Stritar simboliCno v svoji pesnitvi »P r e s i r n o v god v E1 i z i j i« (1868), ko sprej-mejo Homer, Goethe in Petrarka PreSema v elizijsko »pevsko kolo«, in isto je izrazil tudi v svoji znameniti raz-pravi o PreSernovih poezijah (1866), ki jih zavrsuje z besedami: Ko bi se sklicali narodi pred sodnji stol, naj se izkazejo, kako so gospodarili z izroCenimi talenti, kako se je vsak po svoje vdelezil vesoljne Cloveske omike: smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med dru-gimi z drobnimi bukvicami, kterim se pravi: Presirnove poezije. / VII. Doba narodnega prebujenja (1848—1868). 1. Pred revolucijo. »Novice«, Vojske zoper Napoleona za dedne vladarje niso pri-nesle narodom tistega sadu, ki so ga vladarji obetali in narodi zeleli in priCakovali: drzavljanske svobode. Drzav-niki so celo mislili, da je vprav ta svoboda kriva vsega nepopisnega vojnega gorja, ki ga je po francoski revo-luciji dvajset let trpela Evropa, ker jo je bila proglasila prav ta revolucija (egalite, liberte, fraternite). Zato je hotel Metternich, glavni voditelj evropske politike, z ze-lezno roko potlaciti vsako prizadevanje, da bi dobilo ljud-stvo politicnih pravic, posebno pa je bilo treba pri avstrij-skih Slovanih zatreti vsak izraz samosvojega kulturnega zivljenja, ki se je zdelo njegovemu policijskemu sistemu nevarno za drzavo in mir. Da se mu to ni posreCilo, je bilo povsem ^naravno, zlasti se, ker je stal ves njegov sistem na zelo trhlih nogah. Saj je prav radi lene brezbriznosti njegovega fevdalnega absolutizma zmeraj bolj narasCala socialna beda in z njo vred splosna nezadovoljnost: kmete je se zmeraj izkoriscala zemljigka gosposka, obrtno mesCanstvo je pojemalo pod silnim davCnim pritiskom, docim je bil kapital prost vsakega davka, delavstvo je bilo docela brezpravno. Pri avstrijskem izobrazenstvu se je zmeraj bolj sirilo in poglabljalo prepricanje, da bo treba teme-ljitih izprememb. Glasovi nezadovoljnosti so se oglasali zmeraj CesCe, na Nemskem in v Avstriji, zlasti po francoski julijski revoluciji (1830) in po uporu Poljakov zoper rusko silo (1830/31). Nemskim politicnim lirikom in »Mladonemcem« so se pridruzili tudi avstrijski pesniki, v prvi vrsti Anastasius Griin (mladi Ant. Aleks. grof Auersperg) in Nikolaus Lenau. Pri nas se Holzapflova »Slavinja«, Presernova »Ele-gija svojim rojakom« in prekrasna njegova oda o bratstvu narodov »ZdravIjica« niso mogle natisniti. A zmeraj sil-neje se je pojavljala zahteva slovenskega casnika po zgledu »Ilirskih narodnih novin« in »Danice Ilirske«, glasnika slovenskega kulturnega zivljenja. L. 1838. so vlozili prvo prosnjo za politicen list »Slovenske novine« s tedensko literarno prilogo »Zora«; sledile so do 1. 1840. se stiri prosnje za samo »Zoro«; 1. 1840. so odklonili Smo-letovo prosnjo za »Ilirske Novice« z literarno prilogo »Ilirski Merkur«. Nazadnje se je obrnil 1. 1841. tiskar Blaznik na »drustvo za pospefievanje in podporo industrije in obrti v Notranji Avstriji« in iele na dvakratno prosnjo tega drustva, vlozeno v imenu predsednika nadvojvoda Ivana, se je slovenski list dovolil, in sicer kot strokovno glasilo c. kr. kmetijske druzbe: »Kmetijske in roko-delske Novice«. Zacele so izhajati 5. julija 1843. Tudi drustva za izdajanje dobrih slovenskib knjig za mladino in ljudstvo c. kr. dvorna studijska komisija Slomseku 1. 1845. ni dovolila ustanoviti; zato je Slomsek priCel izdajati sam »D r o b t i n i c e«. Glavni namen je bil »Novicam« strokovni pouk, za katerega so se tudi v prvi vrsti prizadevale. A vrSile so poleg tega tudi vazno kulturno nalogo. PrviC je dobil zdaj slovenski kmet v roke casnik, ki mu je nudil pouka v domacem jeziku; slovenski mesCan in izobrazenec je videl, da se more v slovenskem jeziku razpravljati tudi o najrazlifinejsih strokovnih zadevah. Zaceli so se zavedati, da slovenski jezik vendarle ni jezik samo za lilapce in da se ni treba sramovati, ce je clovek Slovenec. Z domoljubnimi pesmimi Koseskega pa so naravnost zbu-jale slovensko narodno zavest. Na p 0 e z i j o »Novice« prvotno niso mislile — ured-nik n. pr. Preserna niti povabil ni k sodelovanju — a kljub temu so se kmalu oglasili tudi pesniki. Pesmi, ki so izsle v njih prvo leto, so bile res veCinoma prav roko-delsko - kmetijske, verzificiran poljedelski pouk, a ko se je 1. 1844. oglasil Koseski in so »Novice« ponatisnile Pre-gernov »Krst«, se je obrnilo na bolje. »Novice« so odprle skromen koticek tudi za poezijo, nic novega sicer — tudi nemski listi, kakor »Illyrisches Blatt« in »Carniola«, so od Casa do casa prinasali slovenske pesmi — a tam so bili slovenski pesniki le gostje, tu domaCini, tam so sle slovenske pesmi med izobrazence, tukaj tudi med ljudstvo. Vendar pa je znacilno za »Novice« in njihov krog, da niso cenile pesnistva kot samostojne kulturne vrednote, ampak v prvi vrsti po njeni poucni misli ali vsaj po njeni vred-nosti za prebujenje narodne zavesti ali za ucenje jezika. »Novice« so sicer v programu povedale, da ne bo njih namen, »famo krajnfhino uzhiti, al kranjfki jesik zhiftiti«, vendar pa je njihov obstoj ze sam na sebi zahteval, da se resi vprasanje enotnega slovenskega crko-pisa in pismenega jezika. Cesar prej Vraz s Smoletom in Presernom ni zmogel, da bi splosno uvelja-vili ceskoilirski crkopis (gajico), so izvrsile »Novice« na Krempljevo in Majarjevo pobudo v dveh letih. Pa tudi enotnost pismenega jezika so »Novice« pripravile, ker so pri njih^sodelovali pisatelji vseh slovenskih pokrajin; vsa-ka skupina je sicer pisala v svojem pismenem narecju, a zbudila se je zavest, da je treba tu reforme; ta zavest pa je pomagala po 1. 1849. ustvariti potrebno enotnost. 2. Starejsi pisateljski rod. Urednik »Novic« je bil d r. J a n e z B 1 e i w e i s (1808 do 1881). Doma je bil iz Kranja; po dovrsenih licejskih studijah je sel na Dunaj, kjer je postgj doktor zdravilstva, zivinozdravnik in uCitelj na zivinozdravniSki Soli. L. 1841. je prisel v Ljubljano kot profesor na kirurgicno in zivino-zdravnisko uCilisCe; ko je to prenehalo, je postal vodja podkovske (in zivinozdravniske) Sole kmetijske druzbe. Ko je 1. 1843. kot tajnik kmetijske druzbe nenadoma postal tudi urednik »Novic«, se ni bil dovolj zmozen slo-venskega pisanja, zato sta mu v prvih letih pomagala pri urejevanju Fr. MalavasiC in L. Jeran. Ustavna doba mu je prinesla kot uredniku »Novic« mesto politicnega vodi-telja slovenskega naroda; kot tak si je pridobil mnogo zaslug za brambo slovenskih narodnih pravic. Ko pa je hotel ostati voditelj v literarnem zivljenju tudi se potem, ko so nastopile nove krepkejse sile, posebno, ker je hotel trajno ohraniti »Novicam« tudi prvenstvo na kulturnem polju, je sel kulturni razvoj po ostrem literarnem boju z Levstikom preko njega in vodstvo je prevzel 1. 1858. mladi rod in njegovo glasilo »Slovenski Glasnik«. Med sotrudniki »Novic« zavzema po svojem vplivu in ugledu prvo mesto Jovan Vesel-Koseski (1798 do 1884); Bleiweisov krog ga je cenil celo vise od Preserna, danes pa je skoraj popolnoma pozabljen. Rodil se je v Kosezah pri MoravCah; po dovrsenih gimnazijskih in filo-zofskih studijah (v Celju in na liceju v Ljubljani) je Studiral v Gradcu in na Dunaju pravoslovje in stopil v finanCno sluzbo. Nazadnje je sluzboval dolgo let v Trstu, kjer je tudi umrl kot upokojen visji financni svetnik. — Kot dijak je zlozil v letih 1817—1821 vec nemskih balad in romanc v Schillerjevem retoricnem slogu, razen tega sonet »D e r T r o s t - P o t a s h v a« v nemskem in slovenskem jeziku. Potem je umolknil. L. 1844. pa je presenetil slovenski svet z mogocnimi verzi in s pateticnim slogom svoje ode »Slovenija cesarju Ferdinandu Pervimu«. V tej slavnostni pesmi, prigodnici »ob ve-selim dohodu Njih veliCanstva v Ljubljano«, se poklanja Slovenija cesarju in hkrati razgrinja pred njim svojo slavo, a tudi svoje trpljenje' za -Grkov in Rimljanov, za preseljevanja narodov in za habsburskih vladarjev. Vsak teh treh glavnih oddelkov pesmi izzveni v ponosni klic »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane!« Prvi pesmi je sledila dolga vrsta raznih prevodov in tudi nekaj izvirnih pesmi. Najboljse so rodoljubne pesmi »Vojaska«, »Bravcam (Novic) h koncu leta (1845) v spo-min«, »Kdo je mar« in himna »OCe nas«. Sodobnike je opajala mogoCna ritmika njegovih ver-zov, posebno njegovih zveneCih heksametrov in penta-metrov, gibcna prozodija, okretno skladje in odkritosrcen, zdrav patos narodnega ponosa; stari in mladi so jih brali s solznimi ocmi. Danes so nam njegove pesmi skoro od-kraja neuzitne; moti nas njegova gostobesednost, kopi-cenje istovrstnih izrazov, zlasti pa nedostatno znanje slovenScine, ki ga vodi v slovnicne napake, v slabo izbiro in samovoljno potvarjanje besed; najhuje pa je, da ni poznal cuvstvene vsebine besed in je tako zabredel casih sredi najvecjega patosa v smesnost. Tudi po misli so njegove pesmi malo originalne, »Slovenija« n. pr. je svobodna prepesnitev Vodnikove »Ilirije ozivljene«. Tacas pa t© napake se niso toliko motile izobrazenih bravcev, ker jih radi preslabega znanja slovenscine niso 5utili, tozili pa so, da je tezko umljiv. Leta 1852. je Koseski nevarno obolel in umolknil za dolgo let. Ko se je 1. 1868. zopet oglasil s prevodom Byro-novega »Mazeppa«, se je videlo, da je njegova pesniska sila Cisto opesala, in mladi rod (Stritar) ga je odloCno odklonil. Skromnejsi, a trajnejsi je bil uspeh, ki ga je dosegel pesnik Francis ek Svet'licic (1814—1881). Rodil se je v Spodnji Idriji; po dovrsenih gimnazijskih, filozofskih in bogoslovnih gtudijah je bil 1.1839. posvecen za masnika, nato je sluzil sedemnajst let kot kaplan in postal 1.1856. zupnik v Sorici, potem v Godovicu, kjer je stopil 1. 1879. v pokoj. Vsled poloma pri banki »Sloveniji« je izgubil vse premozenje in je umrl v skrajnem ubostvu v Ljubljani. — Svetlicic je sodeloval s svojimi liricnimi in pri-povednimi pesmi mi najprej pri »Novicah«, pozneje tudi pri »Slovenskem Glasniku« in Janezic je hotel nje-gove pesmi priobCiti v zbirki »Cvetje iz domaCih in tujih logov«. V SvetliCicevi liriki prevladuje refleksija, zrasla iz zivljenskih izkusenj in bojev, posebno ljuba mu je oblika soneta. Pozna se mu mofien vpliv Presernov, najbolj v literarnih sonetih (Zabavljica, Pesnik). Osebnost pesnikova se zrcali najjasneje v tistih pesnitvah, v ka-terih premislja o cloveskem zivljenju (Zivljenja na-men, Pot skozi zivljenje, Zivljenje, Rupee, Vprasanje i. dr.). Rad se ozira tudi nazaj in premisljuje po zgledu »Slovenije« Koseskega zgodovino Slovencev in slovenske domovine (Na planini, Hru-Sica). Tudi ljubezen do narave ali tozba po izgubljeni mladostni sreCi zazveni casih iz njegovih strun (To-' lazbapozimi, Cud no jezero). V pripovednih pesmih uporablja SvetliCic skoro izkljucno nibelunsko kitico, ki se dobro prilega inirnemu, zainisljenemu tonu njegovega pripovedovanja; po Uhlandovem zgledu rad uporablja srednjeveske zgodovinske in pravljicne motive (Turski kriz, Cirknisko jezero, Ukleti grascak). Bolj druzabni pesnik je bil Miroslav Vilhar (1818—1871). Rodil se je v Planini; gimnazijo je dovrsil v St. Pavlu na Koroskem in studiral nato pravo na Dunaju in v Gradcu; a ker veseljaski dijak studij ni dovrsil, ga je poklical oce domov, kjer je prevzel grasCino na Kalcu pri SenozeCah in se ozenil (1843). Tu je postal na-rodnjak in slovenski pesnik. Udelezil se je tudi gibanja 1. 1848.; pozneje je bil nekaj casa dezelni poslanec. Umrl je na Kalcu. Vilharjevo poetiCno delo je izhajalo iz nje* govega veselega druzabnega zivljenja na Kalcu. Pesmice je zlagal zlahka za zbrane prijatelje; s pesmijo je imel vecinoma pripravljen tudi napev, lahek in preprost, kot pesem sama ne preglobok. Druzba je njegove pesmi rada prepevala in kmalu so postale splosno znane, tako »2alost« (Ko tifiica sem peA^ala), »Planinarica« (Rozic ne bom trgala), »Na jezeru«, »Na goro« i. dr. Objavil jih je v vec pesem-skih zbirkah, deloma v obliki k o 1 e d a r j a (Slovenski koledar za 1851; Sloga, koledar za 1. 1863., Kole-darcek za 1. 1867.), deloma kot m u z i k a 1 i j e (Pesmi, 1852). Sodeloval je tudi pri »Novicah«, pozneje pri »Sloven-skem Glasniku«. Pod vplivom strogega kritika Levstika, ki je bival nekaj casa na Kalcu (1858—1861), je nastala zbirka »Pesmi Miroslava Vi 1 har j a« (1860). V njej se je poskusil v odi, da proslavi lepoto svoje notranjske domovine (Kras, Silni TabOr); na lahek naCin opeva svoje zivljenje in delo (Na Kalcu). Med pripovednimi pes-m imi se odlikujejo posebno nekatere, ki so zlozene v slogu srbskih zenskih pesmi (Bogomila, Jovana); nekaj zgodovinskih snovi mu je dala bliznja okolica senozeska in njena zgodovina (Ljudmila). Nekatere basni spadajo med najboljse slovenske pesnitve te vrste: »Pluga«, »Oe-na«, posebno pa klasifina satira »2upan«. Vilhar je se-stavil tudi vec slovenskih iger, tako srednjevesko roman-ticno melodramo »J a m s k a I v a n k a« (1850), prepleteno anahronisticno s spevi o slovenski svobodi 1. 1848., in nekaj veseloiger (Vilharjeve igre, 1865—1868). Kot nabiravec narodnih pesmi slovi pesnik Anton Zakelj-Rodoljub Ledinski (1816—1868) iz Ledin pri Zireh. Gimnazijo je dovrSil v Karlovcu in Novem me-stu, licej in bogoslovje v Ljubljani; 1. 1842. je postal masnik in je kaplanoval nato po raznih krajih blizu 26 let. Umrl je pri Sv. Duhu nad Leskovcem. — Kot bogoslovec si je dopisoval s Stankom Vrazom in pod njegovim vplivom je nabiral slovenske narodne pesmi; zapisal je nekaj najlepsih, kar jih imamo, in jih priobcil — resda mocno predelane — v V. zv. »Kranjske Cbelice« in v »Novicah< (Mlada Breda, Mlada Zora, SpanjsCice). Njegove lastne pesmi niso vse originalne; najznanejsa »Razne pota« je prosto prirejena po Petra Hebla pesmi »Der Wegweiser«, najboljsa njegova pripovedna pesem (Vilkovo) pa po spevu barona Fr. Gaudyja »Des Sapieha Rache«. Po veCini so premisljujoce vsebine (Pesem o setvi, ZaniCevavcem petja), ined njimi tudi nekaj sonetov, ki kazejo kakor pri Svetli-cicu mocan Presernov vpliv. Izmed manjsih pesnikov je imena vreden FranCiSek MalavasiE (1818—1863) iz Ljubljane, ki je bil radi svojega znanja slovenscine v zacetku nekak sourednik »Novic«. Njegove pesnitve so povefiini le priloz-nostne pesmi. Bil je tudi literarni recenzent; v clanku »Slovensko pesnistvo« (v »Novicah« 1847) je pisal o priliki Presernovih »Poezij« o »£belici« in »Novicah«, o Presernu in Koseskem. Med pesniki »Novic« sta slovela svojcas tudi Matevz Ravnikar-Pozencan (1802 do 1864), ki je zelo zasluZen kot nabiravec narodnih pesmi, in Peter Hicinger (1812—1867), ki je deloval najvec kot zgodovinar. Izmed naboznih pesnikov si je pri-dobil najveC ugleda Luka Jeran (1818—1896), urednik »Zgodnje Danice«. Pesniki SlomSekovih »Drobtinic« so majhnega pome-na; omenijo naj se Valentin Orozen (Kje so moje rozice, Lastovkam v slovo), Jozef Hasnik (Pevec) in Jozef Virk (Slovensko dekle). > 3. Marcna revolucija. Nenadoma je Sinila v predmarCne razmere v Avstriji iskra revolucije, ko je na Francoskem februarski prevrat Kratka zgod. slov. slovstva. 12 odstavil »mescanskega kralja« Louisa Phijippa. Dne 13. marca 1848 je moral Metternich odstopiti in zbezati z Dunaja, z njim tudi Sedlnitzky in drugi stebri samodrstva; v naslednjih dneh je odpravil cesar Ferdinand cenzuro, dovolil narodno strazo in obljubil ustavo. Ustavno pismo, razglaSeno 25. aprila 1848, je v principu prineslo avstrij-skim narodom tudi toliko zazeljeno enakopravnost v § 4.: »Vsakimu narodu je cisto ohranjenje njegove narodnosti in njegoviga jezika z a g otovljen o.« Razen tega je sklenil drzavni zbor odkup desetine in tlake in je tako koncno osvobodil kmetiski stan iz oblasti fevdalne zemljiske go-sposke. Slovenski narod je svobodneje zadihal. Sicer se ni iz-polnila njegova zelja, da bi se zedinile slovenske pokrajine v eno upravno celoto, »Zedinjeno Slovenijo«. A slovensCina je pridobivala veljave v solah in v uradih. Materin jezik se je ukazal kot izkljucni ucni jezik na ljudskih solah — izvedel se je ta ukaz na Slovenskem res le v zelo malem obsegu in v dobi reakcije so ga preklicali — na srednjih solah se je pricela uciti slovenscina kot predmet in mimo-grede smo imeli celo vseuciliske tecaje, najprej v Ljubljani, potem v Gradcu. Tudi v uradih so priceli rabiti slo-venscino, cetudi ne povsod, vsaj v vnanjem obfievanju. Pri-celo se je tudi drustveno zivljenje in s slovenskim petjem in igrami se je budila narodna zavest. Po veseli »pomladi narodov« je nastopila zopet re-akcija; novi vladar Franc Jozef I. je po zmagi nad upor-nimi Ogri in Italijani ukinil ustavo, zavladal je Bachov centralisticni absolutizem. In vendar leto 1848. ni slo brez-plodno mimo nas; v casu prenovljenega absolutizma se je zacel slovenski narod notranje utrjati: kmet se je zacel zavedati, da ni vec tlacan, zacel se je zavedati svoje narodnosti, mladina pa je tiho dorascala za delo v bodocnosti. Njen cas je priSel, ko je 1. 1860. po porazih v Italiji proti zdruzenim Francozom in Italijanom zopet vstala pokopana ustava. Tiskovna svoboda 1. 1848. je pospesila literarno pro-dukcijo tudi pri nas. Nastala je poleg Bleiweisovih »Novic« cela vrsta novih listov. Najvaznejsi je »S I o v e n i j a« (1848—1850); prinesla je v politicno in literarno gibanje novega, mladega zivljenja Ko je prenehala, je nadaljeval njene literarne tradicije vladni list »Ljubljanski 6asnik« (1850—1851); v javneni zivljenju pa je priprav-ljal pot prihajajoSemu absolutizmu in je z ukinjenjem ustave (31. decembra 1851) prenehal. Leto 1848. nam je prineslo tudi prvi slovenski rnladinski list, Navratilov »V e d e z« (1848—1850), ki so ga zalagali zlasti mladi pes-niki; »za podufienje ljudstva« je bil namenjen Malavasicev »Pravi Slovenec« (1849); verskemu zivljenju pa je sluzil »S love n ski cerkveni list« (1848), ki se je 1. 1849. prekrstil v »Zgodnjo D a n i c o«. Tudi drugod, v Celju, Trstu in Celovcu so zaceli izliajati slovenski listi, v Celovcu se je razen tega na Slomsekovo pobudo ustano-vilo d r u § t v o sv. Moliorja (1851). Na Dunaju je pricel izliajati v slovenskem jeziku »0 b c n i d r z a v n i za-konik« (1850), na Kranjskem, Koroskem, Stajerskem in Primorskem pa »Dezelni zakoniki«. Dobili smo Slovenci tacas tudi svoj prvi leposlovni list, celjsko »S 1 o v e n s k o C b e 1 o«. Izliajala je res samo prve tri mesece 1. 1850., a sledila ji je ze v juliju istega leta »Slovenska B c. e 1 a« v Celovcu, kjer je pricel Ant. Janezic svoje plodovito delo. Tudi ta je sicer ze sredi 1. 1853. prenehala radi pomanjkanja narocnikov — kriva je bila nebriznost slovenske javnosti, posebno na Kranjskem, in odpor Bleiweisov, ki se je bal tekmeca za svoje »Novice« — tudi Janezicevega »G la s n i k a s 1 o -venskega slovstva« (1854) je izsla samo ena ste-vilka, a kolo se je zavrtelo, potreba se je pokazala, in ko je mladina dorasla, se je zaCel 1. 1858. razlegati po slovenski domovini klic. »Slovenskega G1 a s n i k a«. Gibanje I. 1848. je dalo tudi povod, da se je izvedla enotnost n a § e g a pismenega jezika. Sloven-SCina se je priCela uvajati v sole in v urade, stevilo Casnikov se je pomnozilo, razcepljenost v ve6 pismenih narefiij se ni mogla veC trpeti, vprasanje enotnosti je dozorelo za reSitev. Pot k zedinjenju je pokazalo ilirsko gibanje, kakor ga je zastopal koroSki duhovnik Matija Majar-Z i 1 j s k i (1809—1892) iz Goric pri Zilji. Hotel je Slovence, Hrvate in Srbe po jeziku zdruziti na ta naCin, da je zgradil iz slovensCine in srbohrva§5ine nov skupen pismeni jezik, ki naj bi se polagoma priblizal tudi ostalim slovanskim narecjem. (Pravila, kako izobrazevati ilirsko narecje i u obce slavenski jezik, 1848.) Te misli se je oprijela v za-Cetku precejSnja vrsta pisateljev, tako Andrej Einspieler, Radoslav Razlag, mladi JaneBiC, Luka Svetec, a bila je neizvedljiva in veCina jo je kmalu opustila. Obveljalo pa jeMajarjevo pravilo, utemeljeno v zivem jeziku, »da se morajo pisati samo take oblike, ki so vseslovenske ali vsaj veliki veCini znane, ker so najbli2je ilirskim in ostalim slovanskim oblikam«. Tudi Studij starosloven-sCine, utemeljen po MikloSifievih delih, je pomagal pri tej reformi. Na podlagi Majarjevega\pravila je Luka Svetec v druzbi z mladimi pisatelji v »Sloveniji« uvedel celo vrsto stajersko - koroSkill, oziroma staroslovenskih oblik.1 Mladina se je teh oblik takoj prijela v svojih casni- 1 Naj-vainejSe so te-le: -ega, -emu, -em (m. prejSnje -iga, -imu, -im), -om, -oma, -om (m. -am, -ama, -am), rod mn. zapo vodi (m. zapoved), junaSka dela (m. junaSke dela), zaljsa cvetica (m. zaljsi cvetica), lovec (m. lovic), da (m. de), najvecji (m. nar-vecji), etimoloske oblike kleSCe (m. kleSe), kukavica (m. knkov-ca), stori (m. stri) itd.; uvedel je se nekaj drugih, ki pa niso stalno zmagale. kih (Slovenija, Vedez, Slovenska Bcela i. dr.), Matej Cigale je uvedel skoro vse v slovenskem drzavnem za-koniku in kljub odporu starih, v prvi vrsti Bleiweisovih »Novic« in Jeranove »Zgodnje Danice«, jih je avstrijsko naucno ministrstvo z odlokom dne 6. februarja 1851 uka- zalo tudi za solske knjige. • 4. Zacetniki novega casa. Leto 1848. je zbudilo v prvi vrsti pesnike narodnega navdusenja in svobodoljubja, neke vrste politic no 1 i r i k o. A mlade moci so se obrnile tudi drugam. DoCim se je gojila dotlej na Slovenskem skoro sama lirika, je hotela mladina ustvariti Slovencem tudi pripovedno slovstvo, novelo in epos; znacilni so za njo tudi priSetki slovenske knjizevne kritike. V najtesnejsem stiku z gibanjem revolucijskega leta je Lovro Toman (1827—1870) iz Kamnegorice, taCas pravnik na Dunaju. Pozneje je postal advokat, najprej v Radovljici, nato v Ljubljani in dezelni in dr^avni posla-nec; bil je tudi eden glavnih ustanoviteljev »Matice Slo-venske«. Umrl je v Rodaunu pri Dunaju. Njegove pesmi, ki jih je zbral v ,»Glasih domorodnih« (1849), ope-vajo svobodo, domoljubje in^slavo bozjo, Casih v pate-ticnih, casih v nekoliko anakreonticnih oblikah. Jezik njegov je preveC odvisen od Koseskega, nasega prvega politifinega lirika. Pesnikova ljubezen do Josipine Urban-ciceve, s katero se je 1. 1853. porocil, je dobila izraza v »M i 1 o t i n k a h«. Njegova zgodaj umrla prva zena J o s i -pina UrbanCiCeva-Turnogradska (1833 1854) se je v »Slovenski Bceli« in Razlagovi »Zori« poskusala s preprostimi povesticami; prva je v slovenski knjizev-nosti porabila inotiv Veronike Deseniske (Nedolznost in pravica, 1851). Rodoljubni pesnik je bil v mladih letih tudi Rado-slav Razlag (1826—1880) iz Radoslavcev pri Ljuto-rneru, tafias pravnik v Gradcu, pozneje advokat v Brefcicah in v Ljubljani, poslanec in dezelni glavar na Kranjskem. Bil je pristaS Majarjevega vseslovanskega jezika. Izdal je zbirko domoljubnili »ilirskih« firtic (Zvezdice, 1851), za-bavni zbornik »Z o r a«-(1852- 1853), sodeloval je tudi pri celovski »Bceli«. Popularne je postalo njegovo ime zlasti po »P e s m a r i c i« (1863), zbirki znanih slovenskih in drugih slovanskih pesmi, ki je dozivela dve izdaji. Nje-gove domoljubne pesmi so preproste v besedi in ritmu, pripravne za napev, tako §e danes znana pesem »D o m o -v i n i« (Bodi zdrava domovina). Dofiim je zrasla politifina lirika bolj iz mladostnega navdusenja, nego iz notranje pesniike sile, sta izmed mladih pesnikov Cegnar in V a I j a v e c ustvarila dela trajne vrednosti. Franc Cegnar (1826—1891) se je odlikoval posebno kot prevajatelj. Rodil se je pri Svetem l)uhu blizu Skofje Loke; po dovrsenih licejskih studijah je bil najprej so-urednik, potem glavni urednik »Slovenije«, nato je stopil v poStno sluzbo in sluzil v Ljubljani, v Trstu in v Pazinu, nazadnje od 1. 1859. do 1890. zopet v Trstu, kjer je po-uceval ve5 let tudi slovensfino na gimnaziji; bil je tudi Clan mestnega sveta (deMelni poslanec) v Trstu, kjer je tudi umrl. Svoje pisateljsko delo je pricel 1. 1848. z raznimi pri-loznostnimi pesmimi in s prevodi iz Schillerja, Uhlanda, Herderja in slovanskih narodnih pesmi, ki so izsli najveC v »Sloveniji« in v »Ljubljanskem casniku«. Lotil se je tudi metricnih prevodov raznili dramaticnih spisov. Jezik teh prvencev nam ka2e ge mocan vpliv Koseskega. Osvo-bodil se ga je, ko je pricel sodelovati pri JaneMiCevih listih, najprej v »Glasniku slovenskega slovstva«. Priobcil je v njem lepo kito prevodov narodnih pesmi, najvefi hrvaskih, srbskih in CeSkih, med njimi lep prevod »Asan-agi-nice«; nadaljeval je to delo v »Novicah« in v Bleiweiso-vem »KoledarCku«. Ob njihovem lahkem in preprostem jeziku in ob PreSernu se je osvobodil Veselovega vpliva in si opilil svoj slog. Tedaj so nastale tudi najboljse nje-gove samostojne pesnitve, ki jih je priobCeval najprej v »Slovenskem Glasniku«, nato pa zbral z daljso vrsto prevodov v posebni knjigi »P e s m i« (1860). Njegove pesmi so nekoliko hladne, a odlikuje jih skrbna oglajenosl jezika in metrifne oblike; nanjo so morali pesniki odslej bolj paziti. Najbolj znane med njimi so »Na grobih«, »Ro-jakom«, »Roza med trnjem«, »Prepirajoci trepetliki«. Po izdaji svojih »Pesmi« se je posvetil Cegnar v prvi vrsti prevajanju. Janefcicev »Glasnik« je priobcil 1. 1861. kot prilogo Cegnarjev prevod Schillerjeve »Marije Stuart«, ki ga je imel pod pilo tudi Levstik. Naslednje leto je izSel v »Cvetju iz domaeih in tujih logov« »V i 1 j e m • T e 11« (1862); najboljsi Cegnarjev prevod pa je Scliillerjev »W a 11 e n s t e i n«, ki ga je zgotovii Se bolj kot prejsnja dva sporazumno z Levstikom. »Valenstajnov ostrog« je izsel 1. 1864. v zalozbi pisateljevi, celotno delo pa je izdala 1. 1866. trzaska »£italnica«. V na§i knjizevnosti so to prvi dobri prevodi vecjih pesnitev iz svetovne literature. Pro-zaiCni prevodi Cegnarjevi jih ne dosegajo (Bozene Nemcove »B a b i c a«, 1862). Sam<)stojnej§a pesniska osebnost nego prevajavec Cegnar je Matija Valjavec-Krafmanov (1831 do 1897). Rodil se je pri KraCmanu na Srednji Beli pri Pred-dvoru. Normalko je dovrfiil v Kranju in priSel jeseni 1. 1842. v Ljubljano na latinske Sole. Za sosolca je imel med drugimi Trdina. Leta 1847. mu je umrl oCe, in ker ga je hotel stric sovaruh siliti v semeniSCe, je v sedmi Soli (1848/49) izstopil iz Sole in do prihodnjega Solskega leta doma kmetoval. Na ta nacin je dovrsil gimnazijo gele l. 1851. in sel nato na Dunaj, kjer je studiral klasidno in slovansko jezikoslovje. Brez podpore od doma je zivel s tem, kar je zasluzil s privatnim pouCevanjem ter (po Janezicu) s prevajanjem za Mohorjevo druzbo. Leta 1854. je postal profesor na gimnaziji v Varazdinu, nato (1876) v Zagrebu, kjer je bil imenovan se isto leto za dopisujo-cega, 1. 1879. pa za pravega Clana jugoslovanske akademije. Leta 1891. je stopil v pokoj. Umrl je v Zagrebu. Valjavec je pred vsem pripovedni pesnik, posebno pesnik legend. Veselje do njih mu je zbudila ze njegova babica, ki inu je pripovedovala domace pravljiee in pripovedke ter ga tako le v zgodnji mladosti za vedno napolnila z .ljubeznijo do te poezije. Ob njih se je razvila tudi njegova pesniska sila: do5im so drugace njegovi prvenci zelo gostobesedni, so se mu legende v narodnem slogu, ki jih je pisal v zaCetku za »Vede£a«, le odkraja po-- srecile; pozneje je nasel ta slog tudi v liriki (Kam in kje). Leta 1855. je izdal svoje »P e s m i«. Iz njegove lirike govori hrepenenje mladega dunajskega dijaka po domacem pla-ninskem svetu (Podonavska riba, Danici); tudi v idili »Z o r i n in S t r e 1 i n a«, zgodbi o ljubezni dveh mladih ljudi, so najlepsi opisi domafiih krajev (opis Kra-nja) in domaCega zivljenja. Najlepse v celi zbirki pa so legeiide in pripovedne pesmi v narodnem slogu (Od ne-be§ke glorije, Znamenja dezja, Tica pivka, Zaprta smrl, Ovsenjak, Zupanja hfii, Blagi sin, i. dr.). Pozneje v »S 1 o -venskem G 1 a s n i k u« se je se izpopolnil; »P a s t i r« je morda nasa najlepsa pravljiCna pesem. Nekaj poseb-nega so tudi ValjavCeve avtobiografiCne pesmi »Tako j e bi 1 o«, »0 C e in mati«, posebno pa »S an j e «. V tej zreli dobi, ko je zbiral in objavljal poleg domacili gorenjskih narodnih pesmi posebno kajkavske pravljiee in pripovedke (Narodne pripovjetke, 1858), je ustvaril tudi slovensko umetno zivalsko pravljico v hek-sametrih. Misel in obliko je dobil pri Goetheju, snov pa v kajkavskih narodnih pravljicah: »Volk Rimljan«, »0 s e 1, kralj z v e r i n«, »Vojska med volkom in p s o m«. Manj se mu je posrecil romanticni epos »Zora in, Sonca« (1867); snov zanj mu je dala na-rodna pesem o »Zoriki in Son£ici«, pa tudi Presernova »Turjaska Rozamunda«. Z njo je hotel ustvariti slo-venski epos, po katerem je v sestdesetih letih hrepenel ves slovenski svet. Pobudo za. tako pesnitev mu je dala pesnitev Schefflova »Der Trompeter von Sakkingen« (1854). Pozneje se je posvetil Valjavec skoro izkljucno znan-stvenemu delu. Stalne znanstvene vrednosti so posebno njegova dela o staroslovenskem slovstvu in njegove te-meljne razprave o slovenskem naglasu. OdliCen talent je bil tudi FraniSisek JeriSa-D e t o m i 1 (1829—1855) iz Smartna pod Smarno goro, eden najbolj' prikupljivih pesnikov »Vedeza«, ki pa se vsled revScine in zgodnje smrti ni mogel razviti; umrl je kot profesorski kandidat na Dunaju za kolero. Tudi jurist Martin Semrajc (1825- 1849) iz TomaCevega pri Ljubljani, pesnik »Triglava« (V gorenjsko oziram se skalnato stran), je prezgodaj umrl. Tudi priCetke slovenske novelistike imamo v prvih letih po revoluciji. Najvaznejsa njena zastopnika sta Luka Svetec-Podgorski in Janez Trdina. L u k a Svetec se je rodil 8. oktobra 1826 v Pod-gorju pri Kamniku; v solo je hodil v Kamniku in v Ljubljani, kjer je 1. 1848. dovrSil licej. Pravoslovje je Studiral v Ljubljani, dovrSil pa na Dunaju (1853). Bil je nato prak-tikant pri dezelnem sodiSCu v Ljubljani, potem (1854) sodni uradnik na HrvaSkem, od 1. 1860. pa na Kranjskem. % Od 1. 1866. do 1869. je bil magistratni uradnik v Ljubljani; j. 1870. je postal notar v Idriji, od I. 1872. pa v Litiji, kjer zivi upokojen se danes. Njegov prvi spis je povestica »Kazen radoved-nosti« (1849), genre-slika bozicnega veCera na kmetih; motiv ponesrecenega bozicnega vedezevanja je iz Valva-sorja.1 Sledila je zgodovinska novela »Vladimir in Kosara« (1851), zajeta iz stare jugoslovanske zgodovine.5 Bolgari so v boju s Hrvati (pravzaprav s Srbi) uniCili hrva-sko (srbsko) vojsko in zajeli hrvaskega (srbskega!) kralje-vica Vladimira; Kosara, h5i bolgarskega carja Samuela, se zaljubi vanj, in ko prispe Vladimirov oce Petrislav z osvo-bodilno vojsko, se vrsi mesto krvavega boja vesela svatba. V povest so vpleteni motivi romantike, narodnib pesmi in Presernovega »Uvoda« h »Krstu pri Savici«. Jezik' je pod vplivom Majarjevim mofino pomesan s srbohrvaskimi elementi (aoristi, besedni zaklad). Pripovedna pesem »P e t e r K 1 e p e c« (1853) je eden izmed tafiasnih poskusov, ustvariti na podlagi narodnib izrocil slovenski epos: Silni Klepec resi grajsko bcerko Vinodolko Zlato iz rok tur-skega junaka Hasan-aga in se z njo zaroci, a pred poroko mu nevesta umre. Tudi kot pesnik si je pridobil Svetec v svojem casu veljave. Mlademu Svetcu gre tudi glavna zasluga za enot-nost slovenskega pismenega jezika. V svojih jezikoslovnih clankih o priliki razprave o slovenskem parlamentarnem jeziku (v sestdesetih letih) je prvi za Vodnikom pokazal na muzikalni znafiaj slovenskega naglasa. V poznejsih 1 Gl. sliko v Grudnovi Zgodovini slov. naroda, str. 1069. 2 Najstarejsi vir za to zgodbo je latinska kronika Popa Dukljanina iz 12. stoletja. Car Samuel, znan iz Krilanove balade »Smrt carja Samuela«, je vladal Bolgarom od 1. 997. do 1005-., Vladimir, sin Petrislavov, pa je bil okoli 1. 1000. knez Dukljo (pokrajine ob Skadrskem jezeru z danasnjo Crno goro). letih se je posvetil politiki, bil je od 1.1863. do 1895. dezelni poslanec, 1. 1867. in 1871. je bil izvoljen tudi v drzavni zbor. Docim Svetec priCetega leposlovnega dela pozneje ni vec nadaljeval, je bilo mladostno delo Janeza Trdina pri-prava za njegove zrele spise, ki jih je pisal v poznejsih letih za »Ljubljanski Zvon«. Janez Trdina se je rodil 29. maja 1830. v Mengsu. Po dovrseni gimnaziji je §el 1. 1850. na Dunaj studirat zgodovino in zemljepisje in si je sluzil kruh s poucevanjem ter z delom za Miklosica in Janezica. Ko je napravil izpite, je sel (1853) kot suplent v Varazdin; 1. 1855. je prise! kot profesor na Reko, a ze 1. 1867. je stopil radi politicnih i*azmer na Hrvaskem v pokoj in je zivel nato v Brslinu in Novem mestu, kjer je umrl 14. julija 1905. Ze »Narodne pripovedke iz Bistriske do-1 i n e« (1849—1850) in druge pripovedke in pravljice, ki jih je objavil v »Sloveniji« in v »Ljubljanskem casniku«, kazejo nekoliko znacaj poznejsih »Bajk in povesti o Gorjancih«. Tudi ce jim je snov cisto narodna, jih Trdina ne pripoveduje v preprostem narodnem slogu — pravljice in pripovedke so mu bile le sredstvo, da je v njih utelesil svoje misljenje in svoje nazore — vecinoma pa jih je ustvaril, deloma sicer po narodnih motivih, Trdina sam. Tako tudi obsirno »P r i p o v e d k o o d G 1 a s an-B o g a« (1850), s katero je hotel na podlagi pesmi in pripovedek o kralju Matjazu, o psoglavcih, Pegamu in Lambergarju, Ravbarju i. dr. in Presernove »Turjaske Rozamunde« po-dati prozaicen nacrt romantiCne epopeje po zgledu kakega Wielandovega »Oberona«. »Pripovedka od zlate h r u s k e« (1850—1851) pa je satira na slovenske .literarne razmere. Trdina je spisal tudi vec kratkih basni in paramitij v prozi (2ena, Prvi sneg, Solze, i. dr.), ki so deloma predhodnice poznejgih »Verskih bajk«. Spisal je tudi zgodovinsko novelo »A r o v in Z m a n« (1850), in sicer na podlagi pripovedek in zgodovinskih izroCil o turskih bojih pri Homcu pred Kamnikom (1528). Do Lev-stikovega »Martina Krpana« je to najboljsa slovenska povest. O svojih pesmih je Trdina pozneje slabo sodil, med njimi tudi o epski pesnitvi »Bran in pogin J a p o d o v« (1851), opevajoci tradicionalno snov, »kako Metulum se Avgustu brani«. Vazen pa je Trdinov obSirni kriti2ni spis »Pretres slovenskih pesnikov« od Pohlina do najnovejsih (1850). Po mladostni dobi je nastal v leposlovnem delu Trdi-novem skoro tridesetleten odmor; pricel ga je zopet z do-zorelo silo v »Ljubljanskem Zvonu«. 5. Fran Levstik A) Mladost in dijaska leta (1831—1855). Najkrepkejga osebnost, ki jo more pokazati nasa knji-zevnost v prvem desetletju po revoluciji, je brez dvoma Fran Levstik. Rodil se je 28. septembra 1831 pri Jozkovih v Spodnjih Retjah pri Velikih Lascah, kjer je imel njegov oce Matevz osminko kmetije. Cista in bogata velikolaska govorica in velika ljubezen do domaeih krajev in ljudi je bil najdragocenejsi zaklad, ki ga je vzel mladi Levstik s seboj, ko je po triletnem obiskovanju veliko-laske Sole 1. 1842. §el v Ljubljano, da stopi v normalko. I,eta 1845. so ga nato sprejeli v gimnazijo. Od druge do pete sole je bil v AlojzijeviScu, pozneje je stanoval zopet v mestu. Napredoval je zlasti dobro v jezikovnih predmetih - - za slovensCino, ki so jo jeseni 1. 1848. priceli pouCevati po dve uri na teden, je slovel v razredu kot najvisja avtoriteta — manj dobro se mu je godilo v realnih predmetih, najslabse v matematiki, ki se je uCila priCensi z 1. 1849/50, ko je bil Levstik v peti soli, po novem uSnem naCrtu, za kar prejsnja nizjegimnazijska priprava ni za-doSCala. Radi matematike na visji gimnaziji ni bil vefi odlicnjak in matematika je dala tudi povod, da je §el I,evstik z gimnazije brez zrelostnega izpita. Leta 1853. je nekoliko pred rokom zbolel na oCeh ii> ko je ozdravel, se drugo leto ni upal oglasiti k izpitu, ker se je bal, da bi mu matematika ne skvarila odlike, a odliko je hotel na vsak naCin. Tako pa je maturo zamudil za vedno. Na gimnaziji se je zafiel razvijati Levstik tudi kot pesnik. Kot Cetrtosolec je objavil v »Sloveniji« (1849) prvo pesem »2elje«; sledila ji je naslednja leta daljsa vrsta pesmi, nekaj balad in literarnih epigram ov (Opomin k veselju,-Prvi pomladni bucelici, Ura, Popotnik; Vile, Povodnja deklica; epigrami o Koseskem in Tomanu). Metelku, ki ga je na visji gimnaziji uCil slovenscine, je izrofial dostikrat pesmi kot domace rialoge (Pervi Casi — »Vvod« Pesmi). Pa tudi druge pesnitve so mu polagoma dozorevale; neprenehoma jih je pilil, pre-delaval in prepisoval iz zvezka v zvezek. Preseren in Vodnik sta mu bila ucitelja, poleg njiju pa najbolj Goethe. Levstik je kazal ze zgodaj veliko samostojnost, kar nam pricajo zlasti njegovi satiricni spisi (Smrt slovenskih easnikov). Stritar poroca tudi o dramaticnih pri-zorih, ki jih je uprizarjal Levstik kot petosolec v AlojzijeviScu. Ko je bival Levstik po dovrSeni osmi soli kot domaCi uCitelj v Ljubljani, je zbral najboljse svoje pesnitve, ki jih je kupil za 35 gld. tiskar Jozef Blaznik in jih v majhni nakladi (500 izvodov) dal na svetlo (Pesmi, 1854). Marsikaj v teh »Pesmih« spominja sicer se njegovih pesniSkih vzorov, zlasti Preserna in Goetheja, a cuti se dovolj jasno tudi ze Levstikov lastni pesniski znacaj; njegovo razm er j e do poezije (Boginji petja, P e s m i m), njegov r e a 1 i z e m , vzrasel iz tesnega stika Ki' . j " z narodoin, in solncen humor, ki nas pozdravlja tu za Vodnikom prvifi zopet v nasem slovstvu (P o v s o d ni s r e c e , Koledniki); poleg brezskrbne mladeniske raz-posajenosti (N a v s i h svetnikov dan, g t u d e n -tovska zdravica) se pojavlja tudi resna refleksija (Razni glasovi, Upanje, Ura); pristno liricno cuvstvo se druzi s pesnikovim realizmom in njegovo lju-•beznijo do refleksije v najbolj dovrseni pesmi te zbirke, v romanci »D e k 1 e in tic a«. Posebno pozornost so zbu-dile Levstikove puScice, zlasti pa njegova dramaticna satira »Jeza na Parnas«; v njej je zdruzil s satiro na lite-rarne razmere svojega casa, zlasti na obozavanje Kose-skega-Oslovskega apoteozo — Preserna-Pevca. Ko so izsle njegove »Pesini«, je bil Levstik ze v Olomucu; stopil je namreC 1. 1854. v neniski viteski red in jeseni' so ga poslali v olomusko bogoslovje. Tu se je lot.il z vso vnemo ceScine in slarocescine in je v kratkem Casu, ze do srede decembra, dovrsil prevod »Kraljedvor-skega rokopisa«. Deceinbra 1854. pa so v Ljubljani njegove »Pesmi« zaprli in zapecatili. Docim je bilo drugo obcinstvo proti Levstikovim »Pesmim« precej hladno, so zbudile med dijastvom zivo zanimanje in suplent Jelenec, duhovnik, jih je v visji gimnaziji z dijaki bral. Gimnazijski katehet Ant. Globocnik je povzrocil nato, da je ravnatelj dijakom vse izvode konfisciral: in.el je Levstikove pesmi za pohujsljive in veri nevarne. S pomocjo urednikov xZgodnje Danice« (A. Zamejca in L. Jerana) je nato prisilil tiskarja Blaznika — pri njem se je tiskala »Zgodnja Da-nica« —, da je nehal s prodajo. Prodal jih je sele — 53 iz-vodov; drugi so ostali v zaporu do 1. 1866. Nazadnje pa so ovadili se pesnika samega pri semeniskem ravnateljstvu, ces da so njegove pesmi razuzdane in bogokletne. Levstik se je branil, da to ni res, in ker svojih »Pesmi« ni hotel preklicati, je moral 25. januarja 1. 1855. iz senienisca. Obrnil se je najprej na Dunaj, kjer je poslusal (kot izreden slusatelj) Miklosiceva predavanja; mimogrede je mislil tudi na tehnicni studij in se vpisal 11a tehniki, za kar tafias ni bilo treba zrelostnega izpita. Ko je posla pot-nina, ki so mu jo dali v Olomucu za pot v domovino, se je prezivljal za silo s honorarjem za prevod »Kralje-dvorskega rokopisa«, ki ga je kupila Mohorjeva druzba in ga izdala jeseni 1.1855. (z letnico 1856). 2e aprila pa je pritisnila sila, in ker ni mogel dobiti ne sluzbe, ne podpore na Dunaju, tudi novega zaloznika za »Pesmi« ne (prosil je za to Hanka v Pragi), se je moral vrniti v domovino. B) Dornaci ufitelj (1855—1861). Napotil se je toliko kot brez scedstev pes preko Gradca in je dobil prvo zavetisCe v Kr.skem pri Aumannovih, ki so mu preskrbeli tudi primeren kruh; medicinec Kajetan Aumann, ki se je tedaj odpravljal na Dunaj, ga je pri-porocil Karlu grofu Pacetu na Turnu pri sv. Krizu, pri katerem je bil doniaci ucitelj, za svojega ilaslednika. Pred odhodom na novo sluzbo je prezivel Levstik se poCitnice v Retjah pri Lascali, kjer je obCeval s kmetiskim ljudstvom in studiral Shakespeareja in Goetheja, Preserna in Vuka KaradziCa. Verzificirana pridiga »N a s v. R o k a da n« nam prica o tedanjem resnem casu — kakor po Evropi je tafias tudi 11a Kranjskem razsajala kolera; dramaticni prizor »J u n t e z«, ki ga je igral pred odhodom na Turn s tovarisi v Lascah, pa govori o neodoljivem humoru pesnikovem. Jeseni 1855. je dosel Levstik k Pacetoviin na grad Turn, kjer je ostal dve solski leti. Po smrti glavnega uCenca, starejSega grofovega sina Viljema, se je preselil sicer jeseni 1857. §e s Pacetovimi v Ljubljano, v zafietkn aprila 1858. pa mu je grof nenadoma odpovedal sluzbo. Ker Levstik tafias nj mo gel dobiti druge podobne slufcbe, se je sredi maja zatekel v Retje k sosedu in prijatelju Jozefu Oblaku, pd. niju — starsi so bili ze jeseni 1855 prodali doraaCijo in se preselili v Precno pri Novem mestu. Jeseni 1858. pa je sel zopet kot domaCi ucitelj k pesniku Vilharju na Kalec pri Senozecah in ostal pri njem blizu poltretje leto, do pomladi 1861., ko je dobil mesto tajnika pri »Citalnici« v Trstu. Na Tumu in v Retjah, kjer je prebival o poCitnicah, je ostal Levstik ves cas v tesnem stiku z ljudstvom, opa-zoval njegov znacaj in se uCil njegovega jezika. Sveto-kriski kmetiSki tipi nas ne srefiavajo. samo v »Popoto-vanju«, ampak celo V njegovih p e s m i h (Diguz, Gregor). Na njegove pesmi pa je vplivala tedaj posebno Levstikova ljubezen do kmetiske deklice, s katero bi se bil rad porocil, ko bi bilo to v njegovih razmerah mogoce. V »Toninih p e s m i h« je Levstik istocasno z Jenkom uvedel v naso liriko razpolozenje, intimno slikanje narave kot ozadje cloveSkemu cuvstvu (Pri oknu, Tiha zalost, 0 t v i). Dozorel je Levstik zdaj kot pesnik balad (Ubezni kralj, Knezov sin) in romanc (Srecni mrak); njegova refleksivna lirika je na viSku (UdomaCitev, Knjizna modrost, oda Resi nas zlega. Pa le malo teh pesmi je v svojem casu zagledalo beli dan v »Vodni-kovem spomeniku« (1859) in v »Glasniku«; nekaj malega jih je prinesla pozneje »Mladika« (1868); veCinoma pa so iz§le sele po pesnikovi smrti v njegovih »Zbranih spisih«. Ko je bival Levstik v solskem letu 1857/58 v Ljubljani in je imel pri Pacetovih manj posla s poucevanjem nego prej — v Celovcu pa je zaCel izhajati »Slovenski Glasnik« — je prineslo njegovo znanje pristne dolenjske govorice plemenite sadove, Levstikove klasicne spise v prozi. »Slovenski Glasnik« je prinesel ze v prvi Stevilki 'za-cetek potopisa »Popotovanje iz Litije do Ca- t e 2 a« (1858). Levstika ni zanimala v prvi vrsti pot sama, ki jo je pac dovoljkrat premeril za casa svojega bivanja na Turnu, ampak zivljenje slovenskega ljudstva po teh vinorodnih krajih in njega znacaj, ki ga nam kaze (na dan sv. Martina!) v posameznih tipih (Bojic, Mrtolaz i. dr.); hkrati pa je razgrnil pred nami sliko slovenskih knjizevnih razmer in kratek nacrt, kako povzdigniti nase slovstvo, posebno na polju dramatike, romana in novele. Sporedno s »Popotovanjem« so izhajale v »Novicah« nje-gove »Napake slovenskega pisanja« {1858), ki so znamenite zlasti po svoji zahtevi stroge, a stvarne in pravicne jezikovne in literarne kritike. TeoretiCnemu nauku je sledil tudi prakticen zgled. Julijski stevilki »Slovenskega Glasnika« sta prinesli klasiCno poyest »Martin Kerpan z Verha« (1858), nekako v kmetiSke razmere preneseno pripovedko o Pegamu in Lambergarju, prepleteno tudi z motivi iz srbske narodne epike; polozil jo je v usta starcu, kmetu MoCilarju, in s tem umetnisko utemeljil kmetiSki znacaj dejanja in jezika. Kot zgled kritike je priob5il istocasno v »Slovenskem Glasnikux oceno Ciglerjeve povesti »S r e C a v n e s r e c i«, v Retjah pa - je dovrSil kot zgled dobre poljudne knjige »B u c e 1 a r c k a«, ki ga je spisal »po skusnjah in besedah retijskega buCelarja Jozefa Oblaka«, svojega prijatelja; a knjiga je ostala v rokopisu. Ti Levstikovi spisi so bili epohalnega pomena za nage slovstvo. 2 njimi nam je podaril Levstik, Cesar se nismo imeli, klasiCno slovensko prozo na temelju naSe pristne narodne govorice in v tej prozi prvi klasicni umotvor: »Krpan« je hkrati vrh dotedanjega razvoja slovenske novele, ki so jo hoteli ustvariti na podlagi narodnih izrocil. »P o p o t o v a n j e« osvetljuje slovstvene naloge bodocnosti, »N a p a k e« pa kafcejo edino pot, ki pelje do cilja, ucenje namrec in kritika. Kratka zgod. slov. slovstva. 13 »Napake« pa so s svojo zahtevo kritike zadele pri starejsih pisateljih okrog »Novic« na strasten odpor; zafiutili so, da je Levstik v »Napakah« obsodil tudi jezik »Novi§kih« pisateljev, zlasti pa njihovega prvaka — Koseskega. Blei-weis je zato pregovoril Hicingerja, da je Levstika v »Novicah« napadel, brezobzirno in vseskozi nestvarno. I.evstikovega resda tudi ostrega odgovora pa »Glasnik« ni mogel prinesti vsega, ker je bil radi te pole-mike proti Hicingerju duhovniku ze v nevarnosti, da ga popusti vecina duhovscine in bi bil moral vsled tega pre-nehati. Levstik je hotel zato odgovor izdati kot posebno brosuro (1859), v kateri bi bil pokazal v pravi luci tudi neoriginalnost Koseskega; a tudi ta brosura ni izgla. »Napake« s polemiko, ki jim je sledila, so bile povod, da je v naslednjih letih pri Levstiku pesnigko delo stopilo v ozadje — iz 1.1860. je oto^na idiliCna pesem »Na Gorenjskem« — in se omejilo skoro na samo literarno satiro (Slovensko slovstvo, Hicingerjeva novoletna noc, 1860). V ospredje pa je stopilo zanimanje za jezik in jezikoslovje. C) L e t a b e d-e (1861—1872). Aprila meseca 1.1861. j^ Levstik nastopil sluzbo tajnika pri »Narodni 5italnici« v Trstu, ki so jo bili tisto leto ustanovili. A v Trstu se ni mogel prav udomaCiti; dohodki so bili bolj piCli in Cutil se je zapuscenega in osamljenega v tujem velikem mestu. Nadaljeval je svoje jezikoslovne Studije; posebno je studiral dela MikloSiCeva. Na podlagi Kopitarjeve in MikloSiCeve teorije o panonskoslovenski domovini staroslovensCine si je postavil za nalogo, refor-mirati oblike slovenskega pismenega jezika na temelju staroslovensCine. Poleg tega je predelaval »Jezo na Parnas«, ki naj bi bila postala satira na literarno poCetje okrog »Novic«, posebno z ozirom na prav do o kritiki; spisa pa v tej obliki ni dovrsil. Hkrati je svetoval in po-magal Cegnarju pri njegovih prevodih. Jeseni 1862. je Levstik popustil svojo trzasko sluzbo in se vrnil v Ljubljano, da bi urejeval Vilharjev politicni poltednik »Naprej«, ki je zacel izhajati z novim letoni 1863.; v njem je zacel svoj jezikoslovni ideal slovenscine izvajati tudi dejansko, a ni prodrl z njim, tudi potem ne, ko je nekaj let pozneje izdal v nemskem jeziku spisano oblikoslovje slovenskega jezika z novimi oblikami (Die slov. Sprache nach ihren Redeteilen, 1866). Najdragocenejsi spis v »Napreju« je njegova globoko-zasnovana, a nedovrsena, napol avtobiograficna povesi »Deseti brat« (1863) s svojim nemirnim ahasverskim ju-nakom. 2e septembra istega leta pa je moral »Naprej (brezplaCno) slovensCino na gimnaziji; 1. 1853. je postal namestni uCitelj, dve leti pozneje pa, ko je napravil profesorski izpit na dunajskem vseuCilisCu, profesor za slovenski in nemski jezik in za zemljepis na celovski realki, poleg tega pa je uCil slovenscino tudi na gimnaziji. Umrl je 18. septembra 1869. Za slovenski pouk je napisal Janezic celo vrsto ucnih knjig: vadnico, slovnico, slovar, antologijo in citanke. Se vaznejsi nego kot ucitelj pa je bil kot urednik. »S love nsk a BCela« (1850—1853), prvi njegov leposlovni list,' je bila se zelo neokretna, njena slovenSCina prevec provincialna in poleg tega pod vplivom Majarjevih jezi-kovnih nazorov, a za slovstvo je bila znamenita, ker je zbrala okrog sebe najvaznejse mlade pisatelje. Njen na-slednik »Glasnik slovonskega slovstva« (1854), ki ga je izsej, res le en sam zvezek, kaze ze lep napredek mimo »Bcele«. Tudi pri ustanovitvi in pri delu »Drustva sv. Mohorja« je Janezic sodeloval. Vendar pa so bile razmere v prvem Casu absolutistiCne reakcije skrajno ne-ugodne. Listi so morali prenehati, Mohorjevo drustvo je hiralo. V tem pel je dorasCala mladina. L. 1854/55. je bila na ljubljanski gimnaziji krasna osma Sola. Dragotin Dezman, ki je bil tacas znan kot slovenski pesnik, je osmosolcem o neki priliki obljubil, da ustanovi slovenski leposlovni list; ker pa se je kmalu skesal, so se zdruzili osmosolci Vaclav Bril, Fran Erjavec, Simon Jenko, Valentin Mandelc, Valentin Zarnik, Ivan Tusek prav po zgledu gottinskega »Loga« (Hain). Skupno so prebirali in ocenjevali svoje spise in napisali tiste, ki so jih odobrili, v svoj casnik »V a j e«. Po maturi so sli veCinoma na dunajsko vse-ucilisCe, kjer se jim je pridruzil pozneje se Mencinger, in se pripravljali za poznejse slovstveno delo. Ko se je jeseni 1. 1857. zopet oglasil klic po ustanovitvi leposlovnega lista, je bila prav ta*dijaska pisateljska druzba glavna opora JaneziCu, ki je zdaj ustanovil »S love nsk i G 1 a s n i k« (1858^-1868). Zdruzeval je okrog sebc najboljse sodobne slovenske pesnike. v zacetku Levstika, Jenka, Cegnarja, Valjavca, v poznejsih letnikih S. Gregorcica, Jos. Stritarja i. dr., priobcil je prve sloifenske novele in povesti trajne vrednosti (Levstika, Erjavca, Jurcica). Tudi poucna proza je dosegla v njem umetnisko visino (Levstik, Erja-vec). — Da bi mogel priobCevati tudi spise vecjega obsega, je Janezic ustanovil »Cvetje iz domacih in tujih logov« (1861—1867); v njem so izhajale zbirke slovenskih pesnikov, poskusi slovenskih epov, prvi slovenski roman in prvi dobri prevodi obseznejsih del svetovne literature. — L. 1860. se je po prizadevanju JaneziCevem in Einspie-lerjevem preosnovala tudi »Mohorjeva druzba« v versko druzbo, ki nabira svoje ude po zupnijah, in je za-cela napredovati nad vse pricakovanje. V JaneziCevem uredniStvu je »K o 1 e d a r« z »V e c e r n i c a m i« postal nekak »Slovenski Glasnik« s »Cvetjem« za ljudstvo. Tako je ustanovil Janezic v Celovcu za svoj cas naravnost vzor-no literarno organizacijo, pri kateri so sodelovali najboljsi slovenski pisatelji. Kakor »B5eli« tako tudi »Glasniku« v Ljubljani niso bili posebno naklonjeni, ker se je Bleiweis bal za literarni ugled svojih »Novic«. To se je pokazalo ze 1. 1858. in 1859. o priliki Levstikove polemike o kritiki, posebno pa 1.1868., ko je bila Stritarjeva povsem opravicena kritika o Ko-seskem povod, da je moral »Glasnik« nenadoma sredi leta prenehati. Janezic je nato nagovarjal Stritarja in Jurcifia, da bi se isto jesen skupno obudila »Glasnik« k novemu zivljenju, in sicer kot strogo literarno glasilo. A docim je sam ustanovil se nekaj mesecev pred smrtjo poljudni kratko-casni .in pougni list »B e s e d n i k« (1869—1878), se je JurciCev poskus z »G 1 a s n i k o m« (1869) ponesrecil in JaneziCeva zelja se je izpolnila sele po njegovi smrti z ustanovitvijo Stritarjevega »Zvona« (1870). 7. Simon Jenko. Izmed ljubljanske osmoSolske druzbe »Vajevcev« je prvi javno nastopil Simon Jenko, ki je bil poleg Lev-stika najvecji pesnik svojega casa. Rodil se je 27. oktobra 1835. na Podrecjem pri Mav-CiCah na Sorskem polju. Ko je bil tri leta star, se je pre-selil z materjo Mino, roj. Kosenina, v Prase, kjer si je bil oce Jozef Jenko kupil majhno kmetijo. 0 Veliki noCi 1. 1842. je zaCel hoditi v Smlednik v solo, nakar je v letih 1843—1847. dovrSil normalko v Kranju. Jeseni 1847 ga je vzel franCiskan o. Nikolaj Jenko, stric njegov, k sebi v Novo mesto, kjer je stopil v gimnazijo. Hrano je dobival lot nekak »famulus« v samostanu; od tretje Sole naprej pa si je sluzil kruh tudi ze s pouCevanjem. Bil je skoro vedno prvi v razredu, zakaj o. Nikolaj, ki je bil do 1. 1851., ko je oslepel, profesor na gimnaziji, je skrbno nadziral njegovo izobrazbo, posebno v modernih jezikih. Leta 1853., ko se je preselil njegov oslepeli stric v kamniski samostan, se Jenko ni veC vrnil v Novo mesto, prestopil je kot sedmo-solec na ljubljansko gimnazijo in jo dovrsil 1. 1855. Zgodaj ze se je zaCel razvijati Jenkov pesniski dar. Prve pesmi je zlozil kot cetrtosolec; ena je nasla pot celo v JaneziCevo »Slovensko BCelo« (BuCelni pik, 1851, porab-ljen pozneje v Obujenki IV.). Posebno givahno pa se je zaCel gibati v Ljubljani, ko se je kosal s soSolci, s Stri-tarjem in s tovarisi »Vajevci«. V »Vajah« so zapisane v prvi obliki nekatere njegovih najlepsih pesmi (Slovenska zgodovina, Samo, Adrijansko morje. P o b r a t i m i j a) in tudi »Novice« so prinesle 1. 1855. vec pesmi pesnika osmoSolca (Mraknjenje solnca, Za-klad, Angel tufcnih, Na grobeh); ostal "je njihov sotrudnik do ustanovitve »Slovenskega Glasnika«. Jenkova gimnazijska lirika kaze bolj pesnikovo umsko, kot pa nje- govo Cuvstveno naravo; na eni strani obsega budnisko pesem in resno premisljujoco poezijo, na drugi pa humo-ristifino parodijo in saljivo popevko; vmes je tudi dokaj ijubezenskih in satiricnih pesmi. Veselo razpoloMenje pre-vladuje nad elegicnim; PreSeren, Levstik, Koseski, narodna pesem, Goethe, Schiller, Uhland so bili njegovi ufiitelji. Jeseni 1855., ko so njegovi tovarisi odsli na Dunaj, Jenko ni mogel z njimi, ker mu je nedostajalo sredstev; zato se je zatekel v celovsko bogoslovnico. Tu je sodeloval pri pisanem listu »Venec«, ki so ga pisali bogoslovci za vajo. Ker-pa Jenko ni cutil veselja do duhovskega poklica, je izstopil iz bogoslovja in se obrnil naslednjo jesen (1850) na Dunaj. ZaCel je studirati staro jezikoslovje, potem zgo-dovino; ker pa mu niti eno niti drugo ni ugajalo, je pre-stopil jeseni 1. 1857. k pravoslovju, ki ga je poslusal do 1. 1861. Ves ta cas ni mogel dobivati od doma nobene pod-pore; izhajal pa je s Knafljevo Stipendijo (tafias 150 gld.) in s privatnim poufievanjem precej dobro; vsled tega pa so trpele njegove studije, posebno ker se ni odtegoval veseli dijaski drazbi. Ko je dovrsil juridiCni kvadrienij, §e ni bil pripravljen za izpite, in ker v takem slufiaju tudi vir dijaske ustanove usahne, je Jenko prevzel mesto domafiega ucitelja pri preinozni rodbini Reinlein na Dunaju. Tu je zivel sicer v prav udobnih razmerah, a zapletel se je v srcne zmede — zaljubil se je v mater svojih ufiencev — in njegove studije so zaostajale; da bi se pa iz neskrbnega zivljenja povrnil v dijasko revScino, tega poguma ni imel. Pesmi iz tega fiasa pretresljivo slikajo njegovo notranjo zdvojenost (Trojnogorje,2elje,Vbrezupnosti). Ze je obupaval nad samim seboj, a zmagala je vendar njegova zdrava gorenjska narava. Izprevidel je, da je »ne-spamet, kaj nemogocega Meleti, neposteno pa, gostoljubje zlorabiti«; odlocil se je in jeseni 1. 1863. je §el domov, da se pripravi za izpite. Na Dunaju je dozorel Jenko kot clovek in kot pesnik. Slovo od doma, brepenenje po domacih krajih in ljudeh, posebno pa notranji boji poslednjih dveh let so poglobili njegovo cuvstvovanje in razsirili njegov pogled v svet, v grenki soli odpovedi pa se je izcistil in poglobil njegov znacaj. — Na Dunaju je prestal tudi najvecjo krizo kot pesnik. Tu se je seznanil poblize s Heinejem (Buch der Lieder) in njegova* sanjava, sentimentalna poezija, ki ga je zalotila v podobnem dusevnem razpolozenju po slo-vesu od doma in dragih, ga je naravnost opojila. Dostikrat sta se mu zivljenjski in literarni dozivljaj zlila v enega in iz takega razpolozenja je nastalo mnogo pesmi, ki jasneje ali temneje spominjajo na Heineja, tako sanjave »Obu-jenke«, nekateri izmed »Obrazov«, posebno pa tiste pes-nitve, v katerih Jenko posnema Heinejev cinizem, da n. pr. na koncu sarkasticno razrusi razpolozenje cele pesmi (Obraz XIV). Vendar se umakne ta hladna manira pri Jenku kmalu odkriti satiri (Macek). Tudi sentimentalnost Heinejeve poezije mu ni bila veC nevarna, ko so v letih 1861.—1863. notranji boji do dna razburkali njegovo duso, ko se je v boju s strastjo in udobnostjo povzdignila njegova volja do odpovedi. A v Heinejevi soli se je razvila v Jenku tudi njegova najveCja, samonikla moc, globoka ljubezen do narave, da je Cutil in givel z naravo in slutil njeno skrivnostno zivljenje. Najbolj dovrseni izraz je dobilo to cuvstvovanje v »Obrazih«. V formalnem oziru pa se je naucil Jenko pri Heineju tiste melodioznosti in lahkote v verzu, ki tako odlikujeta njegove pesmi. Svoje pesmi je objavljal Jenko do 1. 1857. v »N o-v i c a h«, med drugimi pesmi kakor »Mati«, ».Pomlad«, »Noc«, romanco »Zimski ve6er« in parodijo »Pogreb«. Leta 1858. pa se je oklenil »Slovenskega Glasnika«. Njegove najlepse pesmi in balade so izsle v njem: »Knezov zet«, »Obrazi«, »Nasa zgodovina«, »Samo«, >Adrijansko C morje«, »Pobratimija«, »Molitev«, »Naprej«, >Trojno gorje«. Nekaj jih je prinesel tudi hrvasko-slovenski zabavnik »Leptir« za 1. 1859.: »Obujenke«, ^>Moja pesem«. V »Glasniku« se je Jenko poizkusil tudi kot novelist; objavil je v letniku 1858. troje povesti. Docim upo-rabljajo »S p o m i n i«, ki segajo ze nazaj v dobo »Vaj«, romanticni motiv maScevanja skrivnostne ciganke, sta povestici »Tilka« in »Jeperski ucitelj« zajeti iz kmetiskega zivljenja in dejanje je zgrajencs- na znafiaju glavnega junaka. V Jeperskem ucitelju in organistu, zrtvi svoje loterijske ucenosti, je upodobil pesnik nekoliko tudi svojo loterijsko strast. Jeseni 1. 1863. se je vrnil Jenko domov, da se pripravi za izkusnje, ki jih je nameraval delati v Gradcu. Priredil je hkrati tudi svoje pesmi za natisk, da bi si na ta naCin dobil potrebnih denarnih sredstev; pripravljal pa je bil izdajo Ze na Dunaju. Dne 25. januarja 1864. je po Lev-stikovem posredovanju res dobil zanje zaloznika, J. Gion-tinija, ki mu je obljubil 300 gld. honorarja in mu nekaj precej izplaCal. 2e 29. januarja je prestal v Gradcu prvi rigoroz, 13. junija istega leta drugega. Nato je stopil s skromno placo meseCnih 15, pozneje 20 gld. v pisarnico notarja Stergarja v Kranju. Novembra 1864. so izsle Jenkove »P e s m i«, ki jih je bil poprej se Levstik opilil, z letnico 1865. in so zbudile splosno pozornost. Jenkove prikupljive* otoznosanjave in njegove domoljubne pesmi, posebno pa »Obrazi« s svojim lahkim, navidezno igravim metrom, ki ga je sprejel od Vrazovih »Djulabij«, so prijale posebno mlademu pesni-skemu naraSCaju, ki je bil ves pod vplivom Jenkovim. Ko je odprl 1. 1866. dr. Val. Prevec v Kamniku odvet-nisko pisarnico, je priSel Jenko 3. avgusta k njemu kot koncipient in prebil potem 28. februarja 1867. tretji rigoroz. V teh pisarniskih letih, ko se je pripravljal hkrati tudi za izpite, je pesnisko delo Jenkovo docela zastalo; zadnje pesmi v njegovi zapusCini imajo letnico 1864. Krrva je bila temu pac tudi pesnikova. bolehnost, ki ga je zaCela treti posebno v Kamniku vedno bolj in bolj. Zato se tudi za Cetrti rigoroz, ki so ga morali tacas juristi se delati, ni mogel veC pripraviti. Ko se je preselil julija 1869. z dr. Prevcem in njegovo pisarnico v Kranj, je bil ze tezko bolan, 8. oktobra je moral leci, vneli so se mu bili mozgani in 18. oktobra 1869. je umrl. Pokopan je na pokopaliscu v Kranju, kjer pociva tudi Pre§eren. Stiri leta pozneje so mu postavili lep nagrobni spomenik z reliefnim portretom in z napisom po 3. kitici njegove pesmi »Gori«. Trajen literaren spomenik mu je postavil Stritar z lepo elegijo »Na Jenkovem grobu«. 8. Sotrudniki »Slovenskega GIasnika«. Razen S. Jenka se ni nihce izmed nekdanjib »Va-j^vcev« povzpel do pesniske slave — mnogo obetajoCi Vaclav Bril je umrl ze med maturo — pac pa'so gojili slovensko novelistiko. Prvi med njimi je bil Fran Erjavec. Rodil se je v Ljubljani, na Poljanah, 9. septembra 1834. OCe, paznik v mestni klavnici, mu je zgodaj umrl, mati se je vnovic omozila, zato je skrbela zanj stara mati. Gimnazijo je dovrsil v Ljubljani v letih 1847.—1855. in sel potem na Dunaj studirat naravoslovje; 1. 1859. je napravil izkusnje in sluzil potem eno leto na Dunaju, nato enajst let na realki v Zagrebu, od 1. 1871. pa na realki v Gorici. Leta 1875. so ga imenovali za rednega profesorja na zagrebskem vseuciliSCu, a Erjavec se je iz raznih vzrokov tej sluzbi odpovedal. Umrl je v Gorici 12. januarja 1887. Erjavec je poleg Levstika najodlicnejsi prozaist sta-rejse Glasnikove dobe. Odlikoval se je po svojih slikah iz narave, posebno iz zivalstva, po potopisih in po povestih. Ob svoji smrti je bil najbolj poljudni slovenski pisatelj. Ze prvi prirodopisni spis Erjavcev, »M r a v 1 j a« (1857), je zbudil obCno pozornost. 2 njo nam je ustvaril Erjavec vzorno povest iz zivljenja narave. Golemu opisovanju se je ognil, kjer je le bilo mogoce, izpremenil je opis v dejanje prav po Homerjevem zgledu. Prav tako tudi v naslednjih spisih, tako v posameznih razpravah, v katerih je opisal velbloda (1860) ali zabe (1863), rastlinske svatbe (1877) ali raka (1881) ali kaj drugega, pa tudi v poljudnib knjigah kakor v »DomaCih in tujih zivalih« (1868—1873) in v »Nasih skodljivih 2ivalih« (1880—1882). Posebno kaze to svojstvo naravoslovni po- • topis »Kako se je Slinarju iz Golovca po svetu g o d i 1 o« (1859). Prvi njegov potopis je »Pot iz Ljubljane v S i s k o« (1859), satira na povrsne potopise iz tistega Casa. V pravih potopisih ga je zanimalo v prvi vrsti ljudstvo, dasi je imel oko tudi za pokrajino. NajdragocenejSi so: »JednanoCn a K u m u« (1862), »N a kraski z e m 1 j i« (1877), »M e d S a vo in D ra vo«, potopisni vtiski s Hrva-skega (1878—1879). Kot pripovednik je priSel Erjavec s »C r t i c a m i iz zivljenja Schnackschnepperleina« (1858), naravoslovca-cudaka; nedovrseni »Avgustin Ocepek« (1866) je genljiva slika dusevnega ubozca iz pisarne, na-slikana z veliko ljubeznijo. V noveli »N-a s t r i 5 e v e m d o m u« (1860) so se mu najbolj posrefiili idilicni prizori iz zivljenja na kmetih; prizori na vasi so tudi najboljSe v »H u z a r j i h n a P o 1 i c i« (1863). V povestih za Mohor-jevo druzbo je poskusil z dejanjem umetnisko zdruziti pouCno misel, tako v povesti »H u d o b r e z n o ali Go-zdarjev rejenec« (1864); naravnost vzorna pa je v tem oziru povestica »N i vse zlato, kar se sveti« (1886), naj-boljsi Erjavcev pripovedni spis. Kot prirodopisec je bil Erjavec priznan strokovnjak. Pridobil si je tudi obilo zaslug kot nabiratelj slovenskega slovarskega gradiva in narodopisnega blaga (I z p o t n e torbe, 1875—1883). Docim je pisal Erjavec v vseh svojih pripovednih spisih iz svojega casa, se je poskusil Valentin Man-dele (1837—1872) tudi v zgodovinski noveli. Rodil se je v Kranju, sel po maturi (1855) na Dunaj studirat ldasicno in slovansko filologijo, a izpite je vsled bolehnosti dovrsil sele leto pred smrtjo (1871). Leta 1859. je dobil suplenturo v Varazdinu, 1. 1864. pa v Karlovcu, kjer je tudi umrl. — V Ljubljani so se na njegovem stanovanju shajali tovariSi »Vajevci« na literarne pogovore. Po prvih pesniskih po-skusih v »Vajah« se je kot vseucilisCnik v »Glasniku« poskusil tudi kot pripovednik? Iz prvih Casov protirefor-macije je zajel snov za romanticno zgodovinsko novelo »Jela« (1858); druga njegova novela »Ceptec« (1859) pa je slika iz zivljenja na kmetih. Pozneje se je lotil pre-vajanja, posebno francoskih dramatiCnih spisov, a tudi pesmi in povesti; njegov prevod Goethejevega »Fausta« (tragedije 1. del) je ostal v rokopisu. Nekoliko pozneje je nastopil Valentin Zarnik (1837—1888). Rodil se je v Repnjah, mladost pa je prezivel v Ljubljani, kamor se je bil preselil njegov oce kot preprost delavec. Na Dunaju je studiral eno leto zgodovino, potem pravoslovje. Posvetil se je advokaturi in politiki. Umrl je v Ljubljani. — Kot vseuCilisCnik je objavil 1. 1862. v »Slov. Glasniku« noveli »Ura bije, cloveka pa ni« in »M a -scevanje usode«. V prvi je na poseben naCin zdruzil realno sliko vaskega zivljenja na ljubljanskem barju s pravljiCnim motivom povodnega moza, v drugi pa tvorijo poljski upori in hrvasko narodno gibanje 1. 1848/49. ozadje romanticni ljubavni zgodbi. Zarnik je pisal tudi potopise in karakteristike, prepojene z nekoliko drasticnim hu-morjem. Na Dunaju se je pridruzil Vajevcem Janez Men-cingor, ki je bil na gimnaziji dve leti za njimi. Rodil se je 26. xnarca 1838 na Brodu blizu Bohinjske Bistrice; po dovrseni gimnaziji je studiral na Dunaju najprej kla-sieno filologijo, potem pa pravo. Ko je dovrsil izpite, se je pcsvetil advokaturi, bil je. koncipient pri dr. Razlagu v Brezicah, potem advokat v Kranju, od 1882 pa v Ki*skem, kjer je umrl 12. aprila 1912. Mencingerjeva novelistika v Glasnikovi dobi je zani-miva zlasti radi tega, ker je Mencinger prvi med sloven-skimi pripovedniki zajemal snovi tudi iz mescanskih krogov, ne samo iz kmetiskih. V »J e r i c i« (1859) je po-stavil izobrazence v nasprotje s kmeti, »V e t r o g o n t i c« (1860) je slika mesCanskega zivljenja iz casa narodnega prebujenja, »Skusnjave in skusnj e« (1865) pa ka-zejo, kako neizkusen dijak dozoreva v zrelega moza. Cisto iz kmetiskih krogov je zajel Mencinger snov za povest »Clovek toliko velja, kar p 1 a c a« (1'861) in za povest iz bohinjskih hribov »Z 1 a t o pa s i r« (1860), ki je se nedozorela predhodnica »Hoje na Triglav« (1897). »Bore mladost« (1862) je poskus zgodovinske novele, zgrajene na psiholoskem problemu. — Po Glasnikovi dobi je nastal v leposlovnem delu Mencingerjevem daljsi pre-mor, ko se je posvetil posebno studiju gospodarskih in narodnopoliticnih vprasanj. Oglasil se je kot dozorel, sarnorasel umetnik zopet v »Ljubljanskem Zvonu«. Pa ze v mladostnih spisih se kaze v glavnih potezah poznejsi, zreli Mencinger, ki ljubi salo in dobrovoljno satiro in rad odstopa od pripovedovanja, da pokramlja z bravcem o tej in oni kulturni ali socialni zadevi s stalisCa svojega jas-nega, dela veselega idealizma, Kratka zgod. sloy. slovetva. 14 Med ljudskimi pripovedniki Mohorjeve druSbe je bil prav priljubljen AndrejCkov Jo2e-Podmilsak (1845—1874), u5enec JurCiCev, iz Kragnje, nazadnje postni uradnik. Sodeloval je pri raznih listih, za Mohorjevo druzbo pa je napisal med drugim svojo najbolj znano povest »Z a 1 o s t i n v e s e 1 j e«. Med manjsimi p e s n i k i »Slovenskega Glasnika« je bil najbolj na glasu formalist Anton Umek-Okiski (1838—1871) iz Okica pri Bostanju ob Savi, nazadnje gim-nazijski profesor v Celovcu. Njegove »Pesmi« (1865) so danes pozabljene razen ene, ki jo je resil napev (Bodi mi zdrava, roEica zala), prav tako njegova epifina spisa »Slo-venska blagovestnika« (1862) in »Abuna Soliman« (1865). Gregor Krek (1840—1905) s Cetene ravni v LoSkih bribih, je razen »Pesmi« (1862) priobCil tudi epiCno pesem v treh spevih »Na sveti veCer o polnoc5i« (1863). Pozneje, kot vseucilisCni profesor v Gradcu, si je pridobil ime kot znanstvenik (Einleitung in die slawische Literaturge-schichte, 1887). Skromno je tudi delo duhovnika J a n e z a B i 1 c a (1839—1906) iz Ilirske Bistrice, ki se je poskusil razen z liriko (Prvenci, 1864) tudi z epsko pesmijo o mu-Cenici »Tarbuli« (1868) in je prevedel Mazuranicev spev »Smrt Smail-age Cengida« (1870). Vaznejsi jelvan Vesel —Vesnin (1840—1900) iz Mengsa, ki je umrl kot dekan v Trnovem pri Ilirski Bi-strici. Najprej se je poskusil kot pesnik in pripovednik — novela »Bojmir« pripoveduje o padcu Metula — a ze zgodaj je zafiel prevajati, predvsem ruske pesnike: »Ru-ska antologijav slovenskih prevodih« (1901), ki jo je po njegovi smrti izdal A. Askerc, je zreli sad tega dela. Pa tudi svetopisemsko poezijo je presajal na slovenska tla; izdal je v lepem metrifinem prevodu »Psalme« (1892). Bil je v tem oziru predhodnik GregorCiCevega »Job3.«. 9. Josip JurSl£. A) Mladost in dijaska leta (1844—1868). Poleg bolj ali manj uspelih poskusov zacetnikov slo-venske novele hranijo poznejSi letniki »Slovenskega Glas-nika« in tacasne knjige Mohorjeve druzbe tudi ze drago-cene spise Josipa JurciSa, klasika nase poljudne povesti in zacetnika slovenskega romana. Josip JurCicseje rodil 4. marca 1844 na Muljavi pri Krki. Njegov oce, Marko JurCiC, je bil doma v Jablanici pri Kostanjevici in se je kot stiski koCijaz prizenil na Cetrt kmetije, ki mu jo je prinesla v zakon zena, Marija Janko-viCeva na Muljavi. V Solo je hodil najprej na Krko, potem v Visnjo goro, L 1855. pa je prisel na normalko v Ljubljano, kjer je stanoval pri teti. Tu je dovrsil tudi gimnazijo (1857—1865) — od druge sole do dovrsene sedme je bil v AlojzijevisCu. Ko je delal maturo, je bil JurCiC ze priznan slovenski pisatelj. Ze kot cetrtoSolec je 1. 1861. v Slovenskem Glas-niku priobcil »Pripovedko o beli ka£i«. Slisal jo je bil paC iz ust svojega deda, materinega oCeta, ki * mu je rad pripovedoval pravljice in pripovedke o carov-nicah in strahovih, dogodbe iz casa turskih napadov in francoskih bojev, o hrvatskih tibotapcih in o stiskih me-nihih in je s tem zbudil vnukovo domisljijo; umrl mu je bil osemdesetleten 1. 1858. V prvih spisih Jurcicevih vidimo, kako se je uCil pri-povedovanja od svojega starega oceta. Kot sestosolec pa mu je v Novicah postavil trajen spomenik s »S p o m i n i n a d e d a«, v katerih je zbral nekaj zgledov dedovega pripovedovanja, med drugimi tudi spisa »Zakrpana Visnja gora, raztrgan 2uzemberk« in »Pozimski vecer na slovenski preji.« Pa tudi z literarnimi studijami se je pripravljal JurciC za pisateljski poklic. V Alojzijeviscu se je seznanil s spisi slovenskih pesnikov in pripovednikov in z raznimi tujimi pisatelji; vodil ga je pri tem posebno stari prefekt, bivsi Cbelicar, Jurij Grabner. Odlocilno pa so vplivali nanj romani Angleza Walterja Scott a. Ko so mu prisli 1. 1862. prvic v roke, jih je bral skoroda noc in dan; pod vtiskom njegovih del se je odlocil, da postane tudi sam pripovednik. Se vecje 'vaznosti pa so bili zanj Levstik o v i spisi »Napake slov. pisanja«, »Martin Krpan«, »Deseti brat«, posebno pa »Popotovanje iz Litije do Cateza«. JurCic se je odloCil, da izvrsi literarni program, ki ga je bil Levstik tam postavil, v kolikor se tice pripovednega slovstva: za ro man naj bi bil zgled Goldsmithov »2upnik YVakefieldski«, z domacimi osebami, saj imamo posebno za epizode izraziti tip R i b n i £ a n a in dovolj pripovedek o vojaskih beguncih, rokovnjacih in desetih b r a t i h , tudi za n o v e 1 o »imamo dovolj gradiva, dovolj pravljic, vzlasti i z t u r § k i h b o j e v«. Levstikov vpliv se je se poglobil, ko se je 1. 1865. seznanil z njim tudi osebno. _ Prav take »pravljice« iz turskih bojev, kot jih je pri-poroCil Levstik za novelo, kot mu jih je pripovedoval stari oce,so mu dale snov za najpopularnejso njegovo povest »Jurij Kozjak, slovenski janigar«, zgo-dovinsko povest v Scottovem slogu. Izdala jo je 1.1864. Mohorjeva druEba. »2ivahno dejanje, postavljeno nazaj v strasne Case turskih vojska, krepko risani znaCaji in zna-meniti, zlasti Dolenjcem obce znani kraji, kakor staro-slavni grad Kozjak, velevazni samostan stiski, slovefia bozja pot na Krki in cerkev Matere bozje na Muljavi — vse to je zbujalo zanimanje za izborno, s krepkim reali-stiCnim peresom pisano povest. Stari stiski zupnik Hinek je tri nedelje zaporedoma pri krsfianskem nauku pridigal samo o Juriju Kozjaku in iz vse okolice so ljudje kar vreli v cerkev« (Levee). IstoCasno s Kozjakom je napisal sedmoSolec Jur£i5 za »Slovenski Glasnik« domaco povest iz prejsnjega vieka »D o m e n« (1864) in crtico »J e s e n s k o n o 5 med sloven ski mi pplharji« (1864). Kot osmoSolec je pri-obCil skupno s Fr. Marnom in Fr. Celestinom prvi (in edini) zvezek leposlovnega zbornika »S 1 o v e n s k a V i 1 a« (1865) in v njej razen nekaj pripovednih pesmi, kakrsnih je posiljal tudi v »Glasnik«, »izvirno povest iz Casov lu-trovske reformacije« »J u r i j K o b i 1 a« in novelo »D v a p r i j a t e 1 j a«. V »Glasniku« beremo tisto leto med dru-gimi njegovimi spisi povest »Tihotapec«, za »Vecer-nice« pa je priredil Jurcic slovite Pajkove »Spomine starega Slovenea« (1865) o pobodu Napoleonovem na Rusko. Konec sedme sole je bil Jurcic izstopil iz Alojzijevisca in si je sluzil svoj kruh s pisateljevanjem. Janezic mu je posiljal za njegove spise vsak mesec toliko, da je mogel skromno ziveti. Upal je, da se bo na ta nacin prebil tudi na vseuciliscu. Jeseni 1865 se je zato napotil na Dunaj in se vpisal na filozofski fakulteti; hotel je studirati kla-sifino filologijo. Dunajska leta so bila prvi visek Jurciceve pisa-teljske delavnosti. L. 1866. je objavil v »Glasniku« in »Ve-cernicah« vec zgodovinskih povesti (Grad Rojinje, Klosterski zolnir, Hci mestnega sodnika), hkrati pa se je lotil kot prvi slovenski pisatelj velikega pripovednega dela, romana. Spomini na W. Scotta, pisateljevo lastno raz-merje do grajskih na gradu Kra'Vjaku nad Muljavo, kjer je bil grajski hceri uCitelj slovenscine, in vpliv Levstiko-vega skrivnostnega »Desetega brata« so ga vodili, ko je pisal svoj prvi roman »Deseti brat«, ki je izsel potem v JaneziCevem »Cvetju« (1866). Dejanje je sicer v glavnili potezah posnel po Scottovem romanu »S t a r i n a r«, a v slikanju kmetiskega zivljenja in zlasti vaskih poseo- nezev (Krjavlja, strica Dolfa) je pokazal Jurfiifi tako silo ustvarjanja — Levstik v »Popotovanju«. mu je bil v tem oziru edini predhodnik — in toliko grotesknega humorja, da je postalo delo na mah popularno. " Naslednje leto se je lotil novega romana »C v e t in s a d«, kot oddih pa je priobCil v »Glasniku« med drugim humoresko »Kozlovska sodba v Visnji gori«. Novi roman je osnoval in spisal sporazumno s Stritarjem, ki mu je bil tudi model za profesorja Vesela. Dejanje je zgrajeno na isti nacin kot pri »Desetem bratu«; glavno in stransko dejanje, ki se nazadnje zdruzita, sta zajeti iz izobrazenih krogov; prepletajo ju epizode iz kmetiskega Zivljenja, ki pa stoje po sili karakteristike in po svojern originalnem humorju vi§e od glavnega dejanja. — Delo je bilo ze dogotovljeno in je ze priCelo izhajati v »Cvetju« (1867/68), kar mu poslje Levstik (7. febr. 1868) v pismu iz Ljubljane svojo oceno »Desetega brata«; v njej je pohvalil vrline romana, a opozoril je JurCida odlo&no tudi na njegove napake; da je ljubavna zgodba preveiS konvencionalna in radi premladega junaka malo verjetna in da je kmetisko zivljenje narisano prevec enostransko, skoroda zgolj groteskno - humoristiCno, premalo z resne plati. Na podlagi te ocene je hotel JurCiC §e nenatisnjeni del romana vnovi5 predelati (1868), saj je imel ta roman prav iste napake kot »Deseti brat«. A delo mu ni slo od rok in zato ga je odlozil. Poskusiti je hotel svoje sile rajSi na kmetiski povesti, ki bi bila po dejanju in znaCajih brezhibna. Zasnoval je »Sosedovega sina«, »Cvet in sad« pa je ostal za zdaj odlomek. Dovrsil ga je sele devet let pozneje (1877), pri Cemer je izpremenil konec Veselovega dejanja, ki naj bi se bilo po prvotni zasnovi konCalo tra-giCno. »S o s e d o v sin« (1868) pa je postal res najboljSa JurciCeva povest, verna slika kmetiskih ljudi in selskega zivljenja na Dolenjskem. Ta povest ni veC iz§la v »Glasniku« ali v »Cvetju«, ampak v prvem (in edinem) zvezku leposlovnega zbornika >;Mladika«, ki sta ga izdala JurCiC in Stritar s sodelo-vanjem Levstikovim jeseni 1868. »Cvetj e« je bilo zastalo pomladi 1868. z odlomkom romana »Cvet in sad«, »Glas-nik« pa je moral prenehati sredi 1. 1868. Zalostna usoda teh dveh JaneziCevih podjetij je bila usodna tudi za Jur-CiCa. Jane^iCevih nagrad ni bilo vec in JurCiC, ki je bil vztrajal na Dunaju tri leta kljub veliki bedi in stiski, je zdaj omagal. Opustil je Studije in stopil v uredniStvo »Slovenskega Naroda«, ki so ga bili aprila tistega leta ustanovili v Mariboru. Yin. Doba nove romantike in realizma (1868-1895). 1. Kulturni pregled. Ko je vsled Bachovega absolutizma grozil Avstriji firianCni in politicni polom, je bilo zopet treba poklicali narode na pornoc, da bi drzavo resili. Pri novi ureditvi ustave sta se borila stari princip centralizma, ki so ga zastopale razne nemske stranke, in novo nacelo federa-lizma, ki je stopilo v ospredje ze 1. 1848. in ki so ga hoteli v razliCnih oblikah — po naravnem pravu narodnosti ali . po zgodovinskem pravu dezela — uveljaviti razni ne-nemski narodi, a tudi del Nemcev. Ogri pa so hoteli dose5i zgolj personalno unijo z avstrijskimi dezelami. Ponagodbi z Ogrskoseje nato 1. 1867. razdelila habsburska monarhija v zmislu ogrskih zahtev v dve samostojni drzavni polovici; pri ureditvi avstrijske po-lovice je zmagal z omejeno dezelno avtonomijo nekoliko omiljcni centralizem: decembrska ustava (1867) je naro-dom sicer priznala pravico, da goje svoj jezik, ni jim pa zagotovila enakopravnosti; tudi pozneje se jezi-kovno pravo ni postavno uredilo; vsled tega so se narod-nostni boji se poostrili, zlasti ker so se narodi vedno bolj zavedali svoje narodne individualnosti, docim so si Nemci se zmeraj prizadevali, da bi ponemCili vso drzavo. Narodnemu boju se je pridruzil se boj med svetovnimi naziranji (liberalci — konservativci), ki se je bil posebno. ostro v zacetku sedemdesetih let (odpoved konkordata, konfesionalne postave). Na kulturnem polju je utemeljila liberalna doba z ljudskosolskim zakonom (1869) sirso ljudsko izobrazbo, na gospodarskem polju pa je priCela z industrializacijo drzave; hkrati pa je kapitalizem, ki mu je odprava protioderuskega zakona (1868) dala prosto pot, zavladal delavcu, obrtniku, zlasti pa kmetiskemu stanu, ki se je razen tega priCel razkrajati vsled odprave starega nasledstvenega prava (1868). Nasledek je bil, da je kme-tiSko prebivalstvo pricelo popuscati domaco grudo in se seliti v inozemstvo (Ameriko). To je usekalo tudi nasemu narodnemu telesu tezke rane. V obrambo proti kapita-lizmu so zaceli ustanavljati zadruzne hranilnice in po-sojilnice, delavstvo se je pricelo organizirati. Po padcu liberalnega sistema (1878) se je pricela tudi zakonodaja zanimati za varstvo delavskega, obrtnega in kmetiskega stanu. Slovene! so se v ustavnem boju potegovali Casih za zedinjeno Slovenijo, v zvezi ali brez zveze s HrvaSko, casih za nekak kompromis med naravnim narodnostnim liace-lom in med zgodovinskim nafielom dezeld, zahtevajoCi, da se zdruzijo Slovenci v »Iliriji«, oziroma v notranje-avstrijski skupini. Zgodilo pa se je drugace: Nagodba z Ogrsko je odtrgala od naSega narodnega telesa okrog 80.000 ogrskih Slovencev, ze prej pa smo v vojski 1. 1866. izgubili okrog 40.000 Slovencev na Beneskem. A v ustavnih bojih so se Slovenci zavedeli, da so svobodni drzavljani in so se priCeli zivo udelezevati javnega zivljenja (ljudski tabori). Socialna razlika med mescanom in kmetom se je zmanjsala, narodna zavest je zmagala tudi v mestih in trgih,. kjer so citalnice pospesevale narodno izobrazbo in druzabno zivljenje. Pojavilo pa se je tudi med Slovenci na-sprotje med takozvanim liberalizmom in konservatizmom. Splosna ljudska izobrazba je odprla slovenski knjigi pot med siroke ljudske sloje.1 Knjizevnost je dobila trd- 1 Najbolje se to vidi pri Mohorjevi druzbi, ki je imela 1.1860: • 1116, 1. 1867. ze 7086, 1. 1877 25.863, 1. 1887 35.010, 1. 1897 71.540, 1. 1918. pa 90.512 clanov. nejso oporo v ljudstvu in se je pricela bogato razvijati. Resila se je vloge sluzabnice in je stopila tudi v tesnejSi stik s svetovnim slovstvom, zlasti s francosko romantiko. Vplivali so nanjo tudi Anglezi, Nemci in Italijani ter slo-vanske literature. V •glavnem se uveljavljata v slovenski knjizevnosti te dobe dve literarni smeri, novoromantifini ide-alizem, ki je po svoji obliki hkrati formalizem, glavni zastopnik mu je Stritar, ustanovitelj in urednik dunajskega »Zvona«, in nekoliko romantiino na-dahnjeni realizem JurfiiCev, ki preide pri nje-govih naslednikih vpoetiCni realizem. 2. Josip Stritar. A) Mladost in dijaska leta. Josip Stritar je Levstikov rojak; njegova rojstna vas Podsmreka le2i pol ure od Las5. Tu se je rodil 6. susca 1. 1836. in prezivel svoja otroSka leta. S sestro in sosedovo rejenko, Zorinovo »Delo«, je pasel oCetove krave in hodil v Iasko solo (1842—1846). V Ljubljani je dovrsil se tretjo normalko in stopil 1. 1847. v prvi gramatikalni razred latinskih sol. Stritar se je z vso vnemo lotil ufienja in je bil vseskozi odliCnjak, dalje 5asa prvi v razredu. Posebno temeljito se je izobrazil v klasifinih jezikih, a tudi modernih jezikov se je ucil ze na gimnaziji. Kot drugoSolca so ga sprejeli (jeseni 1848) v Alojzijevis6e. Pravo dusevno sredi§6e dijaSkega zivljenja v zavodu je bil Levstik, s katerim sta drugovala pozneje posebno o poCitnicah. Dijaki, spod-bujeni po gibanju 1. 1£48., so se vadili tudi v slovenskem pisateljevanju, AlojzijeviSce je imelo svoj rokopisni tednik >.Dani5ica«; Levstik je prav tisto iolsko leto v »Slove-niji« objavii svojo prvo pesem. Pri »Dani5ici« je kmalu zafiel sodelovati tudi Stritar, ki je bil tafias v Cetrti Soli. Kot sestosolec je stopil v »Zgodnji Danici« tudi pred Sirse obCinstvo s stirimi soneti (Luna, Danica, Zora, Marija) v slavo Marijino (1853), »Novice« so prinesle 1.1854. njegovo zalostinko »Josipini Turnogradski na prerani grob«. Vendar pa se Stritar kot osmosolec, dasi je bil tedaj ze izstopil iz AlojzijeviSCa, ni pridruzil »Vajevcem«. Po dovrseni osmi soli (1855) je Sel studirat na Dunaj klasicno filologijo. Najbolj se je oklenil pedagoga in filo-loga Herm. Bonitza, ki je imel nadarjenega uCenca posebno rad. Doma o pocitnicah pa ga je uCil Levstik spo-znavati slovensko kmetisko ljudstvo, ljubiti stare slovenske sege in obCudovati srbske narodne pesmi. Ko je dovrSil filozofski trienij, je vzgajal na Dunaju sinove bogatih rodbin in se pri tem izobrazil v modernih evropskih jezikih in literaturah. Tudi je prepotoval Svico, Francosko — v Parizu se je mudil dalje casa —, juzno Nemsko, Cesko in gorenjo Italijo. V tem casu si je utrdil tudi svoje nazore o este-tiki; zamislil si je nekako filozofijo svetozalja: dis-harmonija med idealom, ki si ga je clovek ustvaril o svetu in zivljenju, in med realnostjo navdaja ze navadnega clovek a z globoko zalostjo; se mnogo bolj kot druge ljudi pa boli to pesnika, ki Cuti bolj zivo kot drugi in ki ne Cuti samo svojega gorja, ampak tudi gorje svojega bliznjega. Ta bol je pesniku vir poezije. Zato pa je ena glavnih nalog poezije, da daje izraza prav tej zalosti, izvirajoCi iz disharmonije med idealom in svetom (s v e t o b o 1 j e). Temelj Stritarjevi filozofiji svetozalja je Rousseau s svojo teorijo o kvarnem vplivu kulture, cuvstveno ozadje sta mu dala v prvi vrsti Rousseaujeva »Nova Heloisa« in Goethejev »Werther«. V istem zmislu je vplivala nanj tudi francoska in angleSka romantika (V. Hugo, A. Musset, G. Sand, lord Byron); nekoliko tudi sentimentalna nova ro- mantika pri Nemcih (Redwitz); pa tudi v antiCni knjizev-nosti (pri Sofokleju) in v Presernovi poeziji je nasel opore za svoje svetozalje, ki ga je kot svetovno naziranje uCil nemski filozof Schopenhauer (1788—1860). Francoska romantika s svojimi idealizira-nimi junaki je doloCila tudi smer Stritarjevega literarnega dela; a mnoge vezi ga druzijo tudi s starejso nemsko ro-mantiko, tako njegova ljubav do Rousseauja in Goetheja, Goldsmitha in Petrarka; znaCilno romantiCna je tudi Stri-tarjeva misel o svetovnem poklicu Slovanov, da naj po njih zavlada v svetu ljubezen in bratoljubje; nasel jo je pri Herderju in pri slovanskih romantikih. Po svoji formi pa je vplivala na Stritarja tudi nemska novoklasicistiCna sola monakovskih pesnikov (Em. Geibel, Friedr. Boden-stedt »Lieder des Mirza Schaffy«). B) Prvi nastop (1866—1870). Temeljito izobrazen je stopil Stritar v javnost s svojo epohalno razpravo o Presernu v Levstikovi izdaji Presernovih pesmi (v »Klasju« 1. 1866.). Pokazal je Slovencem, ki so Koseskega precenjevali, da so na Presernove pesmi lahko bolj ponosni kot na vse drugo, kar imajo. V analizi je oznacil glavne ideje Presernovih poezij in hkrati razvil prviC svojo teorijo o svetozalju. Naslednji dve leti je pisal v »Glasniku« »KritiCna pisma«. Na celo jim je postavil zahtevo kritike, stroge in pravicne na vse strani: Ce hoCemo Slovenci imeti svojo knjizevnostpo zgledu drugih narodov, nam je treba kritike, Ce je pa noCemo, pa pustimo to igraCo in semarijo ter se lotimo potrebnejsih reCi. Nato pa je zaCel razlagati glavne toCke iz poetike; opozoril je zlasti na vaznost, ki jo ima v poeziji lepa o b 1 i k a. Pozitivnim naukom je sledil negativni del, kritika Marnovega pouka o slovenski literaturi (zlasti o Presernu) in glasoviti ob- racun s Koseskim in nj ego vim prevodom Byronovega »Mazeppe«, ki ga je na slovesni protest v »Novicah« za-pecatil se z dovrsenim prevodom prvih osmih odstavkov »Mazeppe«. Zasluga Stritarjevih kritiCnih pisem — vsled katerih je moral »Glasnik« prenehati — je ta, da so pri-peljala do zmage Levstikov princip kritike in da so razsi-rila podrocje kritike preko Levstika, ki se je oinejeval v glavnem na kritiko jezika, tudi na snov in ideje pesniskih umetnin. Ko je Stritar razdrl slavo stare noviske literature, je bilo treba zaceti tudi s pravim literarnim delom. Zato je izdala trojica Jurcic — Stritar — Levstik jeseni 1868. »M 1 a d i k o«. V njej je nastopil Stritar kot novelist in kot pesnik. S povestjo »S vet in ova Metka« je uvedel v naso knjizevnost cuvstveno novelo v slogu Rous-seaujeve »Nove Heloize«; liricni vlozki spominjajo na no-vele romantikov. V saljivoresnem prizoru »Presiren v E 1 i z i j u« slave slovenski pisatelji nebescani Presernov god, a Homer, Goethe in Petrarka ga sprejmejo v kolo svetovnih klasikov. V b a 1 a d i o mladeni£u-samomorilcu »I z g u b 1 j e n i s i n« je upodobil Stritar jasno svojo idejo svetobolja; manj jasno tudi v monologu »0 r e s t«. V sku-pini pesmi »Pomlad in jesen« in v »Popotnih pesmih« pa se otozni temeljni ton na znacilen nacin zliva z mla-dostno - lahkomiselnim klicem »uzivajmo!« V »Pesmih«, ki jih je izdal 1. 1869. Stritar pod ime-nom Boris Miran, se priblizuje ta lahkomiselni ton casih celo frivolnosti (Kaj mi mar je domovina — Ti [dekle] si moja domovina!) — Stritar je tiste pesmi obsodil s tem, da jih ni sprejel v »Zbrane spise« — temeljni znacaj pa daje tudi njim — svetobolje: poetova naloga je, da v srcu »nosi Clovestva neskonfino gorje«, »on trpi, da se mi veselimo«. Znacilno za Stritarja pa je, da izvira otoznost njegovih pesmi bolj iz uma kot pa iz cuvstva. Ljubav do do ma je izrazena posebno lepo v novih »Po p o t n i h pesmi h«, ki opevajo vrnitev v slovensko domovino, in v odi »Mojemu narodu«. Med pripovednimi pesmimi se odlikujeta najbolj »B o 1 n i k«, spomin na umrlega pri-jatelja, in velikolaska legenda »Turki na Sle.vici«. »Pesmi« Borisa Mirana so oCarale obCinstvo posebno s svojo skrbno oglajeno obliko; znacilna za celo vrsto pesmi je oblika ogovora, ki se nahaja Cesto pri francoskih ro-mantikih Hugoju in Mussetu, in je pozneje postala Stri-tarju nekako tipiCna; tudi vsebinsko se opaza vpliv teh Francozov. C) Na vigku. »Zvon« (1870—1880). Ze 1. 1867. je zbral Stritar na Dunaju okrog sebe druz-bo vseufiiliSCnikov, ki so se hoteli izobrazevati in vaditi v literaturi. Clani tega literarnega drustva so bili razen Stritarja Josip JurciC, Fr. Celestin, Josip Ogrinec, Fr. Levee. Hoteli so kot nekak uredniski odbor povzdigniti »Slo-venski Glasnik«, da bi postal dober list, neodvisen od Bleiweisove prekonservativne struje. Ko je nato Glasnik vsled Stritarjeve kritike o Marnu in Koseskem nenadoma sredi leta 1868. prenehal, je naprosil JaneziC Stritarja, naj v druzbi z Jur5i5em »Glasnik« nanovo ozivi, a kot s t r o g o literaren list; sam je hotel osnovati leposloven list za ljudstvo (Besednik), doCim naj bi »Matica Slovenska« ustanovila list za znanost. Ker pa se jeseni J. 1868. JurCiC ni vefi vrnil na Dunaj, si Stritar sam ni upal priCeti; tudi Jurci5ev poskus, da bi v Mariboru ozivil »GlaSnik« (1869), se je ponesrecil. Sele proti koncu 1. 1869. se je Stritar na mnogo prigovarjanje prijateljev odloCil, in novo leto 1870. je prineslo Slovencem prvo stevilko dunajskega »Zvona«. Bil je to prvi strogo literami list v nasem slovstvu. Glavna opora pri urejevanju lista mu je bil Levstik, ki ga je Stritar poklical iz Ljubljane, nekoliko je sodeloval tudi Jur5i5, z GoriSkega se je oglasil Simon GregorCic; razen teh pa so sodelovali pri »Zvonu« najveC Stritarjevi uCenci vse-uCiligCniki. Eden glavnih namenov, ki jih je imel Stritar, tudi kot pisatelj v najglobljem bistvu vzgojitelj, s svojim »Zvo-nom«, je bil tudi ta, da bi vzgojil mladih pisateljev. V »L i t e r a r n i h p o g o v o r i h« se je lotil zato Stritar, ko je postavil dostojen spomenik umrlemu S. J e n k u in z gorkimi besjedami ocenil pesmi prijatelja Levstika, takoj nauka o poeziji. Najobsirneje razpravlja o liriki, in sicer po svojem formalistiCnem principu v prvi vrsti o njeni vnanji obliki, o pravilnosti jezika, o lepoglasnosti verzov (apostrof!), o Cistosti in pomembnosti rim. Zani-mive so tudi razne Stritarjeve pole mike (odgovor »Da-nici«), ki se jim pridruzujejo Se »Popotna pisma«, »T r i g 1 a v a n s P o s a v j a« i. dr. S temi spisi je uvedel Stritar pri nas duhoviti slog francoskega listka (feuille-tona); Sele njegov izbrani, okretni jezik je priboril slo-vensCini dostop v slovenske izobraSene kroge. Stritarjev roman »Z o r i n« — glavni spis »Zvona« — je pozen potomec Goethejevega »Wertherja«. Zorin je kakor Werther Clovek samih Cuvstev, visoko izobrazen, prijatelj narave in otrok, ki pa bolestno preobilega Cuvstva ne zna izravnati z resnim deiom, in ker ni poet, tudi s pesniskim objektiviranjem svojega duSnega bitja ne more ozdraviti svoje bolezni. Tudi iz ljubezenskega dejanja veje Cisto Wertherjev dih. Marsikaj pa je v romanu tudi 6isto Stritarjevega. S Cisto cuvstvenostjo Wertherjevo se je spo-jilo Stritarjevo teoretiCno svetobolje, Zorinovi .umetniski nazori so Cisto Stritarjevi. Vnanji okvir za roman je dalo Stritarju njegovo popotovanje po Francoskem. Obliko ro-mana v pismih je sprejel Stritar od Rousseauja in Goe-theja; slog — Cuvstveni slog »Svetinove Metke« — je izpiljen in dovrsen do najmanjsih podrobnosti. t Foramina dovrsenost je tudi glavni znak pesmi Stritarjevih. Snov jiin je po vecini soCutje s trpecim Clo-vestvom (n. pr. V i s o k a pesem) in s trpeCo naravo (P t i c i). Lirsko - epska skupina »V s o 1 z n i d o 1 i n i« slika z usodo posameznega nesrecnika »del neskonenega svetovnega gorja«. Gorko oseben ton pa zveni iz njegove elegije »N a J e n k o v e m g r o b u«. Lirifnega znacaja sta v bistvu tudi Stritarjev dramaticni prizor »R e g u -I o v o s 1 o v o« z znacilno Stritarjevo idejo »Sveto sluzimo sveti domovini!« in monolog »M e d e j a«. V prizornih spisih iz modernega zivljenja (Kita, Pis mo) razlaga Stritar. svoje nazore o rodbinskem ziv-Ijenju; obliko dialogov imajo tudi »K 1 a s i C n e p o d o b e« in sarkasticni »P a s j i pogovork Napadi in sumnicenja, ki so letela radi Levstikovih satir (v Pavlihi) in poleinik tudi na Stritarja, so mu za-grenili delo. Zato je konec 1. 1870. Zvon ustavil. Z nasprot-niki pa je obracunil s satiricnimi »Presirnovimi pismi iz Elizija« (1870) in z ostrimi »Dunajskimi soneti« (1872), ki jim je bilo treba pol leta pozneje druge pomnozene izdaje. Ko je izhajal »Zvon«, je bil Stritar §e doinaci ucitelj, poleg tega pa nekaj casa tudi pomozni urednik slovenskega drzavnega zakonika. L. 1873. pa se je ozenil, napravil nato izpite in nastopil suplentsko sluzbo na Dunaju; av-gusta 1875. je postal profesor na piaristovski gimnaziji v VIII. dunajskem okraju. Zdaj se je bolj brez skrbi lotil zopet slovstvenega dela in na novo leto 1876. je zacel vnovo izhajati »Zvon« in je izhajal do 1. 1880. Dasi so ustanovili med tem v Mari-boru drug leposloven list, »Zora«, — urejeval ga je najprej Dav. Trstenjak, pozneje profesor Janko Pajk, je prevzel »Zvon« na mah .zopet vodilno mesto. Najboljsi slovenski pisatelji so bili med njegovimi sotrudniki, izmed starejsih zlasti Erjavec, med mlajSimi JurciC, Tavcar, GregorCiC, Levee. Pravi znacaj pa dajejo listu vendarle spisi urednikovi, ki prevladujejo tudi po stevilu. »Pogovori« niso ve6 tako sredisfie lista kot poprej, a razSiril se jim je delokrog. Razen o literaturi in umet-nosti razpravlja Stritar v njih tudi o drugih kulturnih zadevah, o domoljubju, o svetovnem poklicu Slovanov, in razlaga svoje idealistiCno svetovno naziranje bratoljubja. Podobnega znacaja so tudi razne Stritarjeve kritike, clanki, saljivi govori, kramljanja (»Zona«) in tudi njegovi »Spomini« (1880). Z romanom »G o s p o d M i r o d o 1 s k i« (1876) je pre-nesel Stritar Goldsmithovega »2upnika Wakefieldskega« na slovenska tla. Sledovi originala se poznajo se dobro v zasnovi dejanja (Olivia: Thornhill = Zora: Etbin), nekoliko tudi v znacajih, ki so po vecini vendarle Stritarjeva last (Olivia: Zofija = Zora: Breda). Zivljenje, ki ga zivi Miro-dolski, je Stritarjev osebni ideal, njegovi so tudi nazori o druzabnem in druzinskem zivljenju, o literaturi in umet-nosti. Za »R o s a n o« (1877) mu je Mignon v Goethejevem romanu »Wilhelm Meisters Lehrjahre« in v Thomasovi operi (Mignon, 1866) dala podobo junakinje, ki jo njen neznani oCe re§i iz suzenjstva potujocih igravcev; dejanje je romantiCnega znaCaja; lepo je orisano zivljenje na kme-tih (sejem v Zabrezju!). V svojem zadnjem, najbolj samo-stojnem romanu »S o d n i k o v i« (1878) je upodobil Stritar Rousseaujevo misel o pogubnosti kulture. V slikanju kme-tiskega zivljenja se je priblizal realizmu Jurcicevemu, docim so znacaji kakor doslej idealizirani. Stritar je napisal tudi nekaj manjsih povesti iz mest-nega zivljenja (Priletnega samca sveti vecer, Moz z maCico, Odpusti); vzgojnega znacaja je otroska povest »Hudi stric« (1880), satiriCna je »Deveta dezela« (1878). Prizorni spisi so veCinoma didaktiCnega znacaja, slike iz socialnega zivljenja v mestu in na kmetih z jasno Kiatka zgod. slov slovstva. 15 izrazeno vzgojno tendenco: Klara, Najemnina, Zapravljivec i. dr. Boji na Balkanu so dali snov za dramatiCne slike Kosana, Iz Bosne, OCetovo pismo. NajoriginalnejSi Stri-tarjev spis v dramatiCni obliki je »Zorko« (1877), podoba iz dijaskega zivljenja. Stritar j eve pesmi so postale v tej dobi v prvi vrsti znanivke pesnikovih idej. V obliki ljubavnega sonetnega venca (Slovo) je upesnil svojo svetovno bol; povzdignil je glas za visoki poklic in za dostojanstvo poezije v pesmih, posveCenih Presernu (SreCa, Poezija in PreSeren i. dr.), uCil nas je pravega domoljubja in Clovekoljubja (Du-najske elegije, PreSirn'ova oporoka), usmiljenja do trpeCih ljudi (Delavcu, Prava sirota, Hromemu otroku, cikel Sa-motar, Pisarjev sin, ki spominja Coppejeve »Stavke ko-vaCev«, La grfeve des forgerons, i. dr.); klical je na pomoC zatirani krsCanski raji (Dunajske elegije, Raja, 1876), a veselje nad njeno resitvijo izpod turskega jarma mu je kalil dvom o iskrenosti Avstro-Ogrske, ko je zasedla Bosno in Hercegovino (V Bosno). Pesmi iz otroskega zivljenja (Pri pastirskem ognju, Prvo jabolko, Pozimi iz Sole) uva-jajo ze pedagogiSno smer Stritarjevega starostnega pisatelj evanj a. C) PoznejSaleta (od 1. 1881.). V novoustanovljenem »Ljubljanskem Zvonu« (1881) je imela glavno besedo realistifina struja, ki se je bila osvo-bodila Stritarjevega idealiziranja. Stritarja v zaCetku k sodelovanju niti povabili niso; poklicali so ga sele pozneje. A bil je taCas ze preko svojega viska. Med »Pogovori« so najvaznejsi tisti o naturalizmu (1885). Med pesmimi je ena najlepgib oda »Nazaj« (1882), pristno Stritarjevega duha je: »Kje si miru obljub-ljena de2ela?« V letih 1887—1888. je izdal Stritar kot nekak zakljucek svojega literarnega dela v Sestih zvezkih svoje »Zbrane s p i s e«. L. 1899. jim je dodal se sedmo knjigo s spisi iz poznejSega casa; najvaznejsi med njimi so epigrami »D r o b i z«, idilicna novela »0 1 g a« (1893), gorko osebno berilo o Levstiku (1889), nadaljevanje pogovorov >;N o v a p o t a« (1894), »D u n a j s k a p i s m a« (1895 do 1896), ki jih je napisal ob nastopu moderne, in drama »L o g a r j e v i«. Ko si je »nova struja« priborila vstop in odloCilni vpliv v »Ljubljanskem Zvonu« (1895), je Stritar zaCutil, da je njegov Cas minil in je posvetil svoje moci mladin-skemu slovstvu. PriobCil je pri Mohorjevi druzbi v teku let stiri zbirke: Pod lipo 1895, Jagode 1899, Zimski v e £ e r i 1902, L e s n i k i 1906. V pestri izpre-membi si slede v njih pesmi, basni, uganke, epigrami, dramaticni prizori, povesti in givalski pogovori. Otroski ton je zadet zlasti v pesmih »Pod lipo« (Mladi vojaki!), v basnih »Zimskih vecerov« in v povestih »Griski gospod« (Pod lipo) in »Janko Boze« (Jagode); lepi so njegovi spo-mini na mlada leta in na prijatelja Levstika. V »Le§nikih«, ki so izSli ob njegovi sedemdesetletnici, se je poslovil tudi od mladinskega slovstva: »Predno se mu zacne roka tresti od starosti in slabosti, odlozi pero pameten pisatelj. Tako tudi jaz!« Ze nekaj let poprej (1901) se je bil poslovil tudi od solske sluzbe; svoj pokoj uzivana Dunaju in v Aspan-gu na Nizjem Avstrijskem. Stritarjev nastop je bil za razvoj nasega slovstva epo-halnega pomena. Svoboda kritike, ki nam jo je priboril, je ustvarila temelje za zdrav razvoj; prvi je gojil v nasem slovstvu leposlovno kritiko, uvedel je pri nas psihologki druzabni roman po evropskem zgledu in je s svojimi povestmi in pesmimi visoko povzdignil formalno dovrsenost nase knjizevnosti. Po njegovih duhovitih pogo-vorih je postal nas jezik gibCen in prozen, sposoben za izobrazeno obCevanje in razpravo. Hkrati je bil Stritar vzgojitelj pisateljske in izobrazene mladine; s svojo vi-soko mislijo o poeziji je povzdignil spoStovanje do pisa-teljskega dela in zavest, da se je treba vsestransko izobra-ziti zanj. Enostranost njegovega teoreticnega svetobolja in pretiranega idealiziranja je vplivala le v zacetku, a bodoCa generacija jo je kmalu premagala. 3. Simon Gregorcic. Pesniski obliki, ki jo je Stritar tako izpopolnil, je dal vsebino Simon GregorciC. Rodil se je 15. oktobra 184-4 pri'PomolCku v Vrsnem pod Krnom, kjer je imel oce Jernej majhno kmetijo. Detinska leta, ki jih je prezivel v rojstnem selu, visoko nad sosko dolino, so mu vdihnila za vse zivljenje tisto ljubezen do idiliCnega planinskega zivljenja, ki je temeljna poteza njegove poezije. Na Libus-njem je spoznal pesnikov sorodnik Anton GregorCifi, vikar in ucitelj, deCkovo nadarjenost in je pregovoril oceta, da ga je poslal v Gorico. Tu je dovrsil normalko in stopil 1.1856. v gimnazijo. Prvi razred je moral radi rhatematike ponavljati, a drugo leto je postal odlicnjak in.sprejeli so ga kot drugoSolca v malo semeniSce. Na gimnaziji se je razen v klasicnih jezikili temeljito izobrazil tudi v slo-vens6ini pri profesorju Ivanu Solarju, pri katerem se je navzel tudi gorke ljubezni do svojega naroda. S soSolci se je ucil Cescine in srbohrvascine. Zanimal se je tudi za slovstvo — posebno je ljubil PreSerna — in se vadil v pesnistvu. Iz te svoje gimnazijske lirike je poslal Gregorcic po maturi (1864) »Iskrice domoljubne« Ja-neziCu za Slovenski Glasnik — med njimi so v prvi, se okorni obliki nekatere najlepsih domoljubnih GregorCi-Cevih pesmi: Zvezda milo je migljala, Mojo srcno kri skropite, Ti osreciti jo hoti i. dr. Jeseni 1. 1864. je stopil GregorCic po daljsem notranjem boju v bogoslovje — rad bi bil namrec studiral klasiCno jezikoslovje, Cesar pa mu gmotne razmere niso dopusCale, — pa tudi v bogoslovnih naukih je odlicno napredoval. Slovenski bogoslovci pa so se vadili tudi pisateljeva-nja in so izdajali rokopisni list »Sloga«; pri njem je sode-loval tudi GregorCic (Cvetice na gomi'li). Iz bogoslovnih let je razen drugih pesmi (V celici, Na sveti vecer i. dr.) tudi akrostihicna, sonetu podobna »Daritev« s prav Gre-gorciCevo eticno mislijo; zlozil jo je prijatelju za novo maso (1866); nekaj jih je natisnjenih v »Glasniku«. Jeseni 1. 1867. je pel Gregorcic na Libusnjem novo maso, naslednje leto pa je nastopil kaplansko sluzbo v Kobaridu, kjer je ostal pet let. Cas, ki ga je prezivel tu pod domacim Krnom ob zeleni Soci, je bil najlepsi cas njegovega sluzbovanja. Tu je nasel prijatelja za vse ziv-ljenje v Ignaciju Gruntarju; z njim se je z zivo vnemo udelezeval narodnega dela; ustanovil je citalnico, vodil drustveno petje, prirejal ljudske igre. Ljudstvo ga je imelo rado, dekan A. Jakse pa je bil bolehnemu kaplanu pravi oCetovski prijatelj. Iz Kobarida je poslal Gregorcic februarja 1870 nekaj pesmi Stritarju za »Zvon«. Stritar se ga je silno razveselil: »To je vendar enkrat prava poezija!« A hkrati je opozoril pesnika na nekatere nedostatke v obliki. Za Gregorcica je bil to zacetek Stritarjeve sole; v njej si je prisvojil tisto uglajenost in melodioznost, ki je znacilna za njegove verze. Tudi vsebinsko je postal Gregorcic, ki je pel doslej skoro samo o domoljubju, mnogovrstnejsi in bogatejsi. Mocno je vplivalo na Gregorcica tudi Stritarjevo sveto-zalje (Ne tozim, V mraku), posebno po »Zorinu«, in to toliko bolj, ker je zapela ob njem v njegovi dusi sorodna struna; saj se je moral mladi duhovnik se zmeraj boriti za notranji mir v svojem stanu. A abstraktno svetobolje Stritarjevo je dobilo pri Gregorcicij oseben pomen, postalo je izraz njegovega lastnega trpljenja in se poglobilo po njegovih notranjih bojih. Najlepse se zrcali dusevna bol po dvomih in bojih izmucenega pesnika v krasni odi »Cloveka nikar«. Gregorci5 pa ni obtifial v sami tozbi; iz boli mu je vzrastla zavest dolznosti, vzrastel mo ski pogum: Na bregu, Sam, Kupa zivljenja. Razen Stritarjevega vpliva zacutimo v GregorCicevih pes-mih casih se kak spomin na Preserna, Levstika, Jenka, Goetheja, posebno pa na preprosti slog narodne pesmi (Njega ni, Izgubljeni cvet), aiz vseh tell vna-njih vplivov je v lepih kobariskih letih dozorela prava lastna pesniska osebnost Gregorciceva. Oznacuje jo eticna temeljna misel dolznosti do ljubezni in dela za trpecega brata, neutesno hrepenenj e po domacih hribih in po izgubljeni selski in detinski idiliCni sreCi, ozarjeno z bolestjo moza, ki se je varal v svojih idealih o svetu in o ljudeh, in globoka, nezlomljiva ljubezen do teptanega slovenstva in slovanstva. Ta osebnost nam go-vori iz cele vrste pesmi te dobe: Cloveka nikar, Na bregu, Veseli pastir, Pogled v nedolzno oko, Pri zibelki, Mavrica, Siromak, Pri mrtvaSkem odru, Jeftejeva prisega, Ra-beljsko jezero, Hajdukova oporoka, SoCi i.- dr. Sodeloval je GregorciC razen pri »Zvonu« tudi pri »Besedniku« in »Zori«. L. 1873. je prisel GregorCic kot kaplan v Rifenberg, v solncno Vipavsko, kjer pa se ni mogel prav udomaciti (Nazaj v planinski raj!). Tudi je bila zupnija obsezna, sluzba tezavna, pesnikovo zdravje pa sibko; razen tega mu zupnik ni bil naklonjen. Prava uteha je bila zato pesniku, da je mogel casih v dobre tri ure oddaljeno Go-rico, kjer ga je druzilo iskreno prijateljstvo s pisateljem Erjavcem; casih se jiqja je pridruzil se Gruntar, ce je o priliki prisel iz Kobarida, v poznejsili letih tudi pesnik Jos. Pagliaruzzi - Krilan. Prva tri leta v Rifenbergu za pesnika Gregorcica niso bila kaj bogata. Ne v »Zori« ne v »Besedniku« ni izsla v letih 1873—1876 nobena njegova pesem. Sele proti koncu 1. 1876. se je oglasil v zopet ozivelem »Zvonu« (Na bregu, Zaostali ptiC). Naslednja leta pa so bila toliko bolj plodovita. Dasi ga je mucila bolestna melanholija — po-sledica telesne bolehnosti in neprijetnih zivljenskih raz-mer — in mu casih po cele mesece onemogofiila pesnisko delo, je nastala do leta 1881. razen pesmi prvega zvezka GregorCicevih »Poezij« tudi ze dobra tretjina drugega zvezka. In pesmi, ki so nastale v Rifenbergu, so med naj-lepsimi, kar jih je kdaj spesnil: Sveta odkletev, V pepelnicni noci, Na potujceni zemlji, Do-movini, Svetis5e, O nevihti, Pozabljenim, Zivljenje ni praznik, Izgubljeni raj, Roma r i c a in druge. — Iz mnogih pesmi te dobe pa go-vori tudi tisti temni »Savlov duh«, ki mu je mucil in zdvajal duso (Ti veselo poj, Lastovkam, Moj ctni plasc), najrezkeje iz pesmi: Ujetega ptica tozba, Pastir itd. A z odpovedjo in samozatajevanjem je naposled nasel notranji mir (S a m o s t an ski vratar). Vtiski vojnih mesecev 1. 1878. so mu vdihnili misel na krasen niz vojnih pesmi, pogosto z zavednimi spcrmini na narodno pesem: Cesarski razglas, Oj z Bogom. ti planinski svet, Vojaci na poti, Za dom medbojni grom, 0 bitvi, Dekletova molitev, Vojakove neveste poroka. Prijateljstva prekrasen spomenik je »Slovo in narocilo« (Ign. Gruntarju ob odhodu v Logatec 1878) in z njim vred »Grobni spo-Itienik prijatelju« (Ivanu N. Stresu). Jeseni 1. 1877. se je daL Gregorcic vpisati na vseuci-liscu, da bi Studiral klasicno filologijo; vendar pa vsled obilih stanovskih poslov in rahlega zdravja ni dosegel smotra. Ponujale so se mu tudi razne sluzbe, tako sluzba kateheta na koprskem uciteljiscu (1881) in domacega du-hovnika pri knezu Windischgratzu na Planini; pesnik jih je odklonil; zal pa mu je bilo pozneje, da se ni odlocil prositi za sluzbo tajnika pri Slov. Matici, ki mu je bila zagotovljena, ako bi se bil oglasil (1881). Ta neodlocnost je bila nasledek pesnikove bolezni (srCne hibe), ki se je izpremenila v novembru 1881 v resno nevarnost. Zato si je zelel lahke sluzbe in ko te ni dobil, je stopil o bozicu 1881 v zacasni pokoj, ki ga je prezivel v Rifenbergu in pri Gruntarju v Logatcu. Bolezen pa je pospesila tudi .izdajo Gregorcicevih »Poezij«. Ker je pesnik bil preprican, da ga bo bolezen prej ali slej nagloma pobrala, je zacel pripravljati rokopis, »da bi vsaj ta stvar ostala za njim kolikor moCi brez velikih napak«. Izbral je kakih 50 prejsnjih pesmi in dodal se nekaj novih, med njimi prekrasno odo o miru, »0 1 j k i« (susca 1. 1882.), in za Veliko noc 1882 so izsle GregorciCeve »P o e z i j e«, I. zvezek, v 1800 izvodih. Slovensko ljudstvo je pozdravilo to »zlato knjigo«, kot jo je nazval Levee,' z velikim veseljem, v pol leta je bila skoro vsa razprodana. Vendar pa je bif" ta zvezek »Poezij« usoden za na-daljnji razvoj Gregorcicev. Dr. Anton Mahnic, tafias prof, bogoslovja v Gorici, jih je sodil s stalisca mladin-skega slovstva; pesmi kakor Izgubljeni cvet, Dekletova mplitev i. dr. so se mu zdele nevarne nezni mladini; pesmi kot Cloveka nikar, Lastovkam i. dr., ki so bile izraz bolestnega cuvstvenega razpolozenja, je imel za odsev pesimisticnega filozofskega naziranja in zato za na-sprotne krscanski veri. Gregorcic se je branil proti ocitkom v daljsi vrsti pesmi »V obrambo«, vendar pa se je velik del njegovih stanovskih tovarisev postavil na Mahnicevo staliSce. Ze prej je pesniku bolestna otoznost in dusevna po-trtost veckrat za cele mesece onemogocila pesnisko delo; to bolestno razpolozenje se je zdaj se poslabsalo in pesnika je minilo veselje do dela, ginila mu je pesniska sila. Krive pa so bile temu tudi skrbi za vsakdanji kruli. Pesmi, ki jjh je priobceval Gregorcic zdaj (1882—1886) v »Zvonu« in v »Slovanu«, po vecini ne dosezajo vec poezij iz prve dobe, le casih se se povzpno do prvotne moci, tako v krasnili budnicah za narodno delo Nas narodni dom, N a & colnic otmimo in v Odlikovanju; v pozdravnik pesmih »S 1 o v e n i j a s v o j e m u cesarju« (ki je prisel ob seststoletnici habsburske vlade na Slovenskem, 1. 1883., v Ljubljano) je mosko in lepo izrazil svojo ponosno slovensko narodno zavest. Po veliki nofii (aprila) leta 1882. je nastopil Gregorcic vikarsko sluzbo na Gradiscu pri Prvacini; ob odhodu so mu Rifenberzani oCitno pokazali, kako so ga imeli radi (Slovo od Rifenberga). A prisel je na to mesto brez dekreta — imenovan je bil sele januarja 1887. — in brez stalne place, dobodki od ljudi pa so bili zelo picli in neredni; prvi zvezek »Poezij« mu je prinesel sicer okrog 1000 gl., a podaril jib je veCinoma ocetu, da bi resil rodni dom dolgov. Jeseni 1. 1882. si je kupil nekaj zemljisca in se pri tem sam zakopal v dolgove, zato mu je prisla en-kratna pisateljska ustanova, ki jo je dobil 1. 1883., zelo prav, se bolj pa honorar za zopetni natisk prvega zvezka »Poezij«, ki mu je dodal se baladi »Drazba«, »Nevesta« in dve lirski pesmi; izsel je 1. 1885. pri Kleinmayru in Bambergu. Kmalu nato, leta 1887., se je radi bolehnosti odpovedal sluzbi in prosil za pokojnino (ki so mu jo pa dovolili sele 1. "1899.); §e isto leto (1887) si je sezidal na svojem zem-lji§cu hisico; stroske je pokril s bonorarjem, ki mu ga je placal veletrzec Jos. Gorup kot zaloznik II. zvezka Poezij (1888). S pesmimi iz 1. 1882—1886. je zdruzil GregorCic v njem tudi starejse pesmi, ki jih 1. 1882. ni sprejel v I. zvezek. ObCinstvo pa je sprejelo ta zvezek »Poezij« dokaj hladno in pesnik je odslej dalje Sasa za javnost umolk-nil. Zivel je kot »kmet-poet« v zatisju svojega posestva do 1. 1903. — zopetni poziv, da bi pri§el h knezu Windisch-gratzu, je odklonil. Kot urednik pesniskega dela pri »Slo-vanu« (1887) se je bil seznanil s prevajavcem psalmov Iva-nom Veselom in ga je podpiral pri konCni dovrsitvi »Psal-mov« (1892), za katere je prevedel 118. psalm (Hvala Bozje postave in besede) v 22 pesmih Gregorcic sam. Prevajal je tudi iz ruskih pesnikov (Puskin) za Veselovo »Rusko antologijo« (1901) in se bavil s svetopisemsko poezijo. Enolicno zivljenje je prekinilo pomladi 1. 1889. popo-tovanje v Dalmacijo in Crno gpro, na katerem si je nekoliko utrdil svoje zdravje, in tu in tarn kak daljsi obisk prijateljev na Kranjskem in Stajerskem. Leta 1901. je GregorciC zopet nevarno obolel; slutil je, da se mu bliza poslovilna ura, vendar pa je za silo se ozdravel. Misli in cuvstva pa, ki so ga navdajala pred pragom vecnosti, je zlil v poezijo »P r e d s m r t n i c« in »P o s m r t n i c«, ki so izsle kot t r e t j i zvezek »P o e z i j« 1. 1902. V bolezni je pesnik tudi zaCutil, da mu je potrebna blizina zdravnika, zato je 1. 1903. prodal posestvo in se preselil v Gorico. Tu je dovrsil metricni prevod »J o b a« (1904), ki mu je dr. Fr. Sedej, sedanji nadskof goriski, napisal uvod. Potem je prevajal zalne pesmi Jeremija preroka, ki jih je kratko pred smrtjo dovrgil. Umrl je za kapjo; dne 16. novembra 1906, med maso v domaci kapeli, ga je zadel mrtvoud in 8 dni pozneje (24. novembra 1906) je nehalo utripati srce »goriskega slavca«, kakor ga je nazivala mladina. Pokopali so ga, kakor je zelel sam, pri Sv. Lovrencu na Libusnjem. Devet let po pesni-kovi smrti pa je zadivjala preko njegovega groba vojska, ki jo je videl ze v svoji pesmi »S o c i«. 4. Romanticni pripovedniki. Proza. Razen Gregorcica in Levstika ni med sotrudiiiki Stri-tarjevega »Zvona« in Pajkove »Zore« nobenega imena vrednega pesnika; Pagliaruzzi, Askerc, Cimperman, Ker-snik, ki so se oglasili v njih s svojimi pesnitvami, so se razvili sele pozneje. Bolj se je razvilo pripovednistvo; in sicer se je uveljavila najbolj tista romanti5no - sentimental n a s m e r, ki jo je zastopal Stritar s svojo »S v e -tinovo Met k o« in »R o s a n o«. Se bolj zastopnik stare Glasnikove sole je J o s i p Ogrinec (1844—1879) iz Podgorja pri Kamniku, prof, naravoslovja v Vinkovcih na Hrvaskem. PoskuSal se je v povestih in v drami. Najbolj znani spisi njegovi so veselo-igra »V Ljubljano jo dajmo« (1868) in povesti »Vojnimir« (1871), »Setev in zeiev« (1875), najbolj si pa so njegovi »0 b -r a z i i z n a r a v e« (1870) in »Obrazi iz narod a« (1872). — Dr. Fr. Celestin (1843—1895), profesor najprej na Ruskem, potem v Zagrebu, je zaCel kot pesnik in pripovednilc v slogu Vajevcev (v Slov. Vili in Slov. Glas-niku), pozneje pa si je dobil sloves s svojimi literarno-kulturnimi eseji (Nase obzorje, 1883). . NajodliCnejsi zastopnik romanticne novele med Slo-venci pa je dr. Ivan Tavfiar. Radii se je L 1851. v Poljanah nad Skofjo Loko, obiskoval gimnazijo v Novem mestu in v Ljubljani (1871), nakar je studiral na Dunaju pravoslovje. Po dovrsenih izpitih se je posvetil advokaturi in se nastanil kot odvetnik v Ljubljani (1884). Nastopil je politicno kariero kot dezelni, nekaj casa tudi kot drzav-ni poslanec; zdaj je Eupan ljubljanski. Tavfiar se je pojavil prvic v casu, ko ni bilo »Zvona«, v prvem letniku Trstenjakove »Zore« (1872). Ostal je njen sotrudnik do 1. 1876., dolcler se ni njen urednik (Janko Pajk) sprl z ljubljanskim pisateljskim krogom: z Levcem, Levstikom, Jurcicem in s Stritarjem. Izredni dogodki, inofine strasti poleg neznega 5uvstvovanja so snov njego-vih romanticnih novel, ki spadajo med najboljse v nasem slovstvu (Antonio Gledjevic, 1873). Vpliv Stritarjevega »Zorina« se pozna pogosto v obliki, ki ljubi pripovedo-vanje v prvi osebi, pa tudi v vsebini (Bolna ljube-zen, noveleta v pismih, .1874). A razvijati se je zacela tudi ze znacilna posebnost Tavcarjeva — podobna roman-tifini ironiji — da se sredi pripovedovanja ironieno po-smehne zdaj tej, zdaj ojii sodobni napaki. Romanticni so tudi poznejsi pripovedni spisi Tavcarjevi, ki jih je priob^ ceval v dunajskem, v Ljubljanskem Zvonu in v Hribar-jevem Slovanu, vazno vlogo imajo v njih priljubljeni gradovi romantikov s svojimi prebivaLci (01 o k in Struga, V Karlovcu i. dr.) — a romantiki se je pridruzil ze tudi realisti5ni moment realnega pokrajin-skega ozadja, rodnih krajev pisateljevih in njihovih ljudi. Tako v »Ivanu Savlju« (1876), v slikah iz loskega pogorja »M e d gorami« (1876—1888), med katerimi se odlikujeta po svoji preprostosti zlasti »Posavceva e e s n j a« (1887) in »S a r e v 6 e v a s 1 i v a« (1887). Ena* najlepsih novel TavCarjevih je slika iz verskih bojev v lo§kih hribih »V i t a vitae m e a e« (188^), pravtako tudi-novela v obliki kronike — po Raabejevem zgledu — »G r a j s k i p i s a r« (1885). V noveli iz casov Leopolda I. "Ivan S o 1 n c e« (1885—1886) se kaze tudi ze satiricna nrav Tavcarjeva, ki se je prav razvila v sodobnem romanu »M r t v a s r c a« (188$), zlasti pa v satiri5ni utopiji »4 0 0 0« in v obSirnem zgodovinskem romanu »Izza kongre-sa« (1906—1907). Z novelo »Cvetje v jeseni« (Lj. Zv. 1917) in s kulturnozgodovinsko povestjo »Visoska kronika« (Lj. Zv. 1919) se je povrnil zopet v priljubljeno logko pogorje. TavCarjevim mladostnim novelam so podobni tudi prvi pripovedni spisi Pavline Doljakove, omozene P a j k o v e (1854—1901). Rojena iz napol poitaljanCene rodbine v Paviji, je §ele kot sirota pri stricu v Solkanu postala Slovenka. L. 1876. se je poroCila z urednikom »Zo-re« prof. Jankom Pajkom in zivela i njim v Mariboru, Gradcu, Brnu in Dunaju, nazadnje v Ljubljani. Svojo pi-sateljsko pot je nastopila Pajkova v »Zori« s pesmimi, ki jih je izdala 1. 1878. v posebni zbirki. Kmalu pa se je po-svetila pripovednistvu. UCila se je pri .Stritarju; v »Od-lomkih iz zenskega dnevnika« (1876) se pozna jasno vpliv »Zorina«. V romantifinem ozracju se gibljejo tudi njene novele, priobcene v »Kresu« (Roka in srce, Pripovednik v sili i. dr.), njena individualnost pa se javlja v slikanju zenskih znacajev, ki jo zmeraj najbolj zanimajo. Podob-nega znafiaja so tudi njeni romani, ki jih je objavljala v »Kresu«, »Ljublj. Zvonu« in v »Domu in svetu« (Arabela, Spomini tete Klare, Dusne borbe, Judita i. dr.). Za Mo-horjevo druzbo je napisala vec poljudnih povesti, zani-mala se je tudi teoreticno za eticna vprasanja (Aforizmi o zenstvu, liubezni, prijateljstvu i. dr.). Iz Rti'itarjeve i*omantike je izsel tudi Anton Koder (1851—1918), a vplival je nanj tudi Jurcic. Doma je bil iz Radomelj pod Kamnikom, zivel je kot postni uradnik na Tirolskem in nazadnje v pokoju v Ljubljani. Najprej se je poskuSal v verzih, nato pa se je posvetil v prvi vrsti pripovednistvu (Marjetica, 1878; V gorskem zakotju, 1883 i. dr.). Bil je glavni pripovednik celovskega »Kresa«. V svojih mladih letih je napisal dr. Jakob Sket (1852 do 1912) s Sladke gore na Stajerskem vec povesti, med njimi roman »Milko Vogrin« (1883) in poljudno povest »Miklova Zala« (1884), pozneje si je pridobil obilo zaslug za slov. Solsko literaturo. Najznamenitejgi prozaist iz Stritarjevega kroga in hkrati najvplivnejsa osebnost v knjizevnosti svoje dobe je Fr. Levee. Rodil se je na JeZici pri Ljubljani 1. 1846., svoja mlada leta je prezivel v Radomljah in pod Rozni-kom. Ko je dovrsil ljubljansko gimnazijo, je studiral na Dunaju slavistiko, nemscino in zgodovino, potem je ucil v Gorici, kjer sta bila njegova ucenca med drugimi J6s. Pagliaisuzzi in Karel Strekelj, in na realki v Ljubljani, kjer je bil ucitelj Ivana Cankarja. Zatem je postal ravna-telj uciteljisca, nato dez. solski nadzornik; upokojen je umrl 2. decembra 1916 v Ljubljani. Kot gimnazijec in vseuciliscnik se je poskusal s pes-mimi, najbolj znana je »Cerkvica«, kot uCitelj slovensCine pa se je razvil kmalu v nasega prvega slovstvenozgodo-vinskega biografa in esajista. Najznamenitejse so njegove biografije Vodnika, Preserna, Co pa in Jenka (v Zvonu, 1879), enakovredno se jim pridruzujejo 2ivljenje-pisi Erjavca, Levstika, Valjavca, Koseske-ga. Prelepi so njegovi gorki prijateljski »Spomini na Kersnika«. Vazno je tudi njegovo organizatoricno delo v slovenski knjizevnosti. Ko je prevzel urednistvo novo-ustanovljenega »Ljubljanskega Zvona«, ga je dvignil kot urednik do izredne literarne visine. Iz Letopisa Slov. Ma-tice je napravil prvo slovensko znanstveno glasilo in po-zivil tudi zanimanje Slov. Matice za leposlovno knjizevnost zlasti kot njen dolgoletni predsednik (Zabavna, Knezova knjiznica). 5. Josip Jurcic. B) Mo ska doba (1868—1881). Nasproti Stritarjevemu romantiCnemu idealizmu je zastopal ljubljanski pisateljski krog, ki se je zbiral okrog Levstika, Levca in Jurcica, bolj realisticno smer. Josip JurciC je bil po triletnem bivanju na Dunaju obupal, da bi mogel pri svojih razmerah dovrsiti studije, in je dal junija 1868 za stalno slovo podonavski prestolnici. Poiskal si je kruha pri novoustanovljenem »Sloven-s k e m N a r o d u«. L. 1870. je sel zopet na Dunaj, da ni Stritarju pomagal pri »Zvonu« in dovrsil studije, a go-dilo se mu je slabo in proti koncu leta je sel v Sisek kot sourednik casnika »Sudslawische Zeitung«, ki je zafiel o novem letu 1871. tarn izhajati. Ko pa je maja 1871 umrl glavni urednik »Slov. Naroda«, so izbrali Jurcica kot nje-govega naslednika. Sredi julija je dospel JurfiiC v Maribor, ze naslednje leto pa se je v oktobru preselil z listom vred v Ljubljano. Ves ta Cas do 1. 1875. je leposlovno delo JurCiCevo skoro pocivalo, posebno odkar se mu je 1. 1869. ponesreCil poskus z »Glasnikom« in je konec naslednjega leta »Zvon« prenehal. Pripovedni spisi tega Casa so spisani naglo in imajo skoro vseskozi znacaj »listkov«, tako tudi vecji po-vesti »Sin kmetskega cesarja« (1869) in »I v a n Erazem Tatenbach« (1873). Leta 1876., ko je zaCel na Dunaju zopet izhajati »Zvon«, je ustanovil JurCiC v Ljubljani »Slovensko knjiznico«. V njej sta izSla se tisto leto dva JurCiCeva romana, »Doktor Zober«, »Mej dvema stoloma« in tragedija »Tugomer«. »D o k t o r Z o b e r« je zgrajen po naCinu »Desetega brata«, tudi imfr-ima od glavne osebe stranskega dejanja, ki tvori nekako ozadje glavni, ljubavni zgodbi. Bolj znacaj novele ima »M ej dvema stoloma«, realistiCna slika iz Zivljenja izobraZencev na kmetih. Snov za tragedijo »Tugo-m e r« je zajel iz smrtnega boja polabskih SlovanQv z nemskimi Franki in Sasi. Zaeel ga je pisati Ze 1. 1870.. v trohejih in ga dovrsil najprej v prozi; po Levstikovem na-svetu in z njegovo pomoCjo pa ga je nazadnje prelil v jambe in izboljsal marsikaj tudi v gradnji in karak-terizaciji. Naslednje leto je »Slovenska knjiznica« zastala; zato je iz§la »L e p a V i d a« (1877) v Stritarjevem »Zvonu«. Spisal jo je po motivu narodne pesmi; realistiCna umet-nost JurCiCeva se kaZe zlasti v markantnem risanju zna-Cajev in okrozja — kraSke obali pri Devinu. V tem je JurCiC dovrSil tudi »C ve t in sa d« (1877), ki mu je pred devetimi leti zastal, in ga je izdal v naslednjem zvezku »Slovenske knjiznice«. TragiCni konec je izpremenil v po-voljnega, ne da bi bil dejanje kaj drugaSe zastavil. Snoval je naCrte za veseloigro »01ikani Slovenec«, za roman »Nem-ski naseljenec«, za »Veroniko Deseni§ko«, zbiral je gradivo za roman »Baron Paravic« in pisal zgodovinsko povest v treh knjigah »Slovenski svetec in u6itelj«; do-vrSil pa je samo prvi del. Za Mohorjevo druZbo je napisal humoristiCno Crtico iz bosenskih bojev »K a k o j e Ko-tarjev Peter pokoro delal, ker je krompir k r a d e 1« (1879) in lepo pougno povest »P o n a r e j e n i b a n k o v c i« (1880). Jeseni 1879 je vedno bolehni JurCiC nevarno zbolel, vnela se mu je rebrna mrena; v zaSetku su§ca 1880 je toliko okreval, da se je peljal v toplejge kraje, v Gorico in v Benetke in je aprila zopet nastopil svojo sluZbo. Stritarjev »Zvon« slovenSkim literarnim razmeram ni ve5 zadoSCal — pisatelji so se bili njegovemu idealizmu in njegovemu svetoZalju odtujili; Stritar se je tudi Ze na-veliCal uredniSkega posla in je hotel konec leta 1880. »Zvon« ustaviti — tedaj je sklenil Jur£i£ v druzbi s Ker-snikom, Levcem in TavCarjem, da ustanovi v Ljubljani nov leposloven list »L j u b 1 j a n s k i Z v o n«. Prva §te-vilka je izsla o novem letu 1881. v dvojnem obsegu dunaj-skega »Zvona«. Urednik je bil Fr. Levee. Pod njegovim urednistvom je postal novi list vodilni literarni casopis za dolga leta, dasi mu je vstal ze 1. 1882. v Celovcu tekmec v Trstenjakovem in Sketovem »K res u«, ki je zbiral okrog sebe najve£ bivse »Zorine« sotrudnike in je prenehal 1. 1886., in naslednje leto se v Ljubljani v politiCnem in literarnem listu »S 1 o v a n« (1884—1887). Decembra 1880 se je Jur£i£ zopet mofino prehladil in vnovi£ zbolel, imel je suSico. Delal pa je se zmeraj z ne-zmanjsano silo; za »Ljubljanski Zvon« je spisoval — deloma pod vplivom Gerstackerjevih »Flufipiraten des Mississippi® — roman »R o k o v n j a 5 i« (1881), ki ga je loka-liziral v kamniskem okraju; dodelal pa je samo prvih 11 poglavij; ostala je spisal po Jur£i£evem nacrtu Janko Kersnik. Hkrati je pisal zgodovinsko tragedijo »Vero-nika Deseniska«, zajeto iz zgodovine poslednjih celj-skih grofov; dovrsil jo je — a ne vec opilil — na smrtni postelji. Aprila se je ulegel in 3. maja 1881 zve£er je umrl. Josip Stritar in Simon GregorSic sta se poklonila njego-vemu duhu s spominskimi pesmimi. »Pomnik tvoj prvi tvoja dela — Ki vek ne vnici jih noben!« te besede Gre-gorCiCeve so se uresnicile, ko so pod LevCevim urednistvom izSli njegovi »Zbrani spisi« v 11 zvezkih (1882—1892),1 zlasti pa, ko je Mohorjeva druEba ob tridesetletnici njegove smrti poslala ilustriranega »Desetega brata« v zadnjo slovensko ko£o. 1 Zdaj izhaja poleg nove izdaje izbranih leposlovnih spisov Jurfiifevih (Jugoslov. knjigarna) tudi prva popolna izdaja vseh njegovih »Zbranih spisov« (dr. Prijatelj). Kratka zgod. slov. slovstva. 16 6. Pripovedniki realist!. Pod vplivom JurciSevih spisov se je slovensko pripo-vednistvo razvijalo zmeraj bolj v smeri realizma. V slov-stvu naj bi se zrcalilo resniCno narodovo zivljenje brez pretiranega idealiziranja. Hkrati pa so Jurgicevi nasled-niki snovno izpopolnili delo svojega mojstra; doCim je risal JurCiC v prvi vrsti kmetisko zivljenje in se mu risanje znaCajev in zivljenja izobrazencev vobCe ni tako posreCilo, so Kersnik, Mencinger, Detela v na§i pripovedni umetnosti pokazali meSCana in podezelsko inteligenco, dasi tudi kme-tiSkega zivljenja niso zanemarjali. V formalnem oziru pa so se uCili tudi pri Stritarju. Glavni pripovednik malome&Canstva je bil Janko Kersnik. Rodil se je 4. septembra 1852 na Brdu kot sin sodnega -aktuarja Josipa Kersnika in Berte roj. Hoffernove. Leta 1862. je stopil v ljubljansko gimnazijo in jo dovrSil 1. 1870. kot eksternist. Po maturi se je posvetil pravnim Studij am najprej eno leto na Dunaju, potem tri leta v Gradcu. Nato je vstopil kot koncipient pri financni prokuraturi v Ljubljani, leta 1877. pa je prestopil k notarijatu, napravil juri-diCne izkusnje (1878) in notarski izpit (1880) in dobil nato notarsko mesto na Brdu, kjer je bila njegova mati posest-nica gradu; po njej ga je podedoval on. L. 1895. se je Kersnik na nekem lovu mocno prehladil, prijela se ga je jetika v grlu, za katero pa se je premalo menil in 28. julija 1897 je na poti iz Gleichenberga proti domu v Ljubljani umrl. 'S I : - j Kersnika je za slovensko slovstvo pridobil njegov domaCi ucitelj Fr. Levee. Ko je zasledil, da piSe nemSke pesmice, mu je nasvetoval, naj poje rajsi slovenski, in uCenec ga je slusal. Leta 1866. je prinesel »Glasnik« prvo njegovo pesem; sledila ji je v »Glasniku« in v Stritarjevein »Zvonu« se daljsa vrsta; Jenko in Heine sta bila njegova vzora. Po odhodu z vseuCilisca se je posvetil Kersnik 1 e p o -slovni prozi. Preko politicnih in leposlovnih listkov je dospel do romana. Prvi roman njegov, »N a Zeri-njah« (1876), hodi se po stopinjah »Desetega brata«; a Jurcicevo delo je vplivalo nanj bolj po svojem romanticnem ljubavnem dejanju kot pa po realisticno slikanem kmeti-skem okviru. — Slikarji, castniki, plemiCi igrajo kakor pri romantikih svojo vlogo tudi se v povesti »L u t e r s k i 1 j u d j e« (1882). Kot notar na Brdu pa je Kersnik zrneraj bolj spoznaval kmetiSke ljudi in hkrati tudi podezelske in trske izobra-zence z njihovimi vrlinami in napakami. V njegovih pri-povednih spisih se zrcali vsled tega zmeraj bolj in zmeraj jasneje resnicno zivljenje, ki ga je obkrozalo, dokler se ni jasno zavedel naloge poeticnega realizma, ki naj slika »resnico pod zlato, prozorno tenCico idealizma«. Na to pot ga je privedlo ze nadaljevanje Jurcicevih »Rokovnjafiev« (1881), podpiral ga je tudi studij realistiCne umetnosti Turgenjeva. Ze v romanu »Na Zerinjah« vidimo, da se giblje Kersnik v izobra2enih krogih vse bolj spretno od Jurcica. Ker se je rodil v izobrazeni uradniski rodbini — ze ded njegov, bivsi uCitelj Presernov, je bil profesor na ljubljanskem liceju — in ker je bil v tesnem stiku s plemiskimi sorod-niki, sam uradnik med uradniki, trzani in kmeti, je bil Kersnik pred vsemi drugimi poklicani slikar slovenske malomestne in podezelske inteligence, katero je Jurcic slikal le bolj povrsno, navadno kot nasprotje kmetiskemu zivljenju, v katerem je bil doma. V romanu »Ciklamen« (1883) in nadaljevanju »Agitator« (1885) nam je Kersnik prviC v veliki sliki pokazal ta zivljenjski sloj v trgu in na grascinah, kazal nam ga je doma, v gostilni in v citalnici, z njegovim na-rodnim in politiCnim misljenjem v Casu, ko se je —vCital-niski dobi — zaCel zavedati svojega slovenstva. »Roslin in Vrjanko« (1889), zasnovan kakor »Lepa Vida« po motivu narodne pesmi, slika sodobno inteligenco na kme-tih, podobno tudi novela »G o s p o d J a n e z« (1884), »J a -ra gospoda« (1893) pa nam rise s turgenjevskimi bar-vami druzabno omejenost in moralno mizerijo uradnistva, propadajofiega vsled dolgega <5asa v duSevnem brezdelju malega podezelskega mesta. Nadal-jevanje Jurcicevih »R o k o v n j a C e v« (1881) je prisililo Kersnika prviC, da je slikal prizore in tipe iz kme-tiskega zivljenja, in ze naslednje leto je Kersnik s »P o n -krCevim oCetom« (1882) pricel vrsto realisticnih »K m e t s k i h s 1 i k« (1882—1891); spofietka so to preproste Crtice in povestice iz zivljenja, kakor ga je videl v svoji bli^ini (Rojenica, Mohoricev Tone), nekaterim se se pozna, da jih je dozivel pri svojem uradnem poslovanju (Otroski dohtar, V zemljiSki knjigi), pozneje so to slike z globokim tipiCnim pomenom (Mackova oCeta, Kmetska smrt). Kersnik ni gledal na kmeta s tistim ocesom, kot JurCic, ki mu je bil kmet kot edini stan slovenskega naroda vse-skozi simpatiCen v nasprotju s tujim in potujeenim urad-niStvom, gledal ga je objektivno z njegovimi vrlinami, a tudi z njegovimi napakami, med katerimi je najusodnejii pohlep po blagu in zemlji. In prav ta pohlep je glavni motiv Kersnikovih veCjih kmetiskih povesti. Pohlep zaslepi bogatega Topolovscaka, da zataji testament umirajocega tujca in si pridrgi premo2enje r^vne rejenke (Testament, 1887); pohlep je tudi vzrok, da KaCon v noveli »0 C e t o v g r e h« (1894) s prisego zataji svojo nezakonsko hfierko. Za realistiCno umetnost Kersnikovo je znaCilno, kako rad in kako zvesto je slikal v svojih kmetiskih povestih realno pokrajino, najrajsi bliZnjo in daljSo okolico Brda. Da igra v njih tako pogosto vazno vlogo — rejenka, je ostanek Stritar j eve romantike. Kersnik je napisal tudi veC humoresk (Nova zeleznica, Kolesarjeva snubitev) in vec ljudskih povesti za Mohorjevo druzbo; najlepsa med njimi je»Znojil£evegaMarka b o z j a p o t«. Iste zivljenjske sloje kot Kersnik ljubi tudi dr. Fran < Detela, le da je v njegovem temperamentu — kakor pri TavCarju — tudi dokaj satiriCne hudomusnosti. Doma je v Moravcah na Gorenjskem (r. 1850), 1.1871. je dovrsil ljub-Ijansko gimnazijo, studiral na Dunaju klasicno filologijo in francosCino, postal 1876. profesor v Dunajskem Novem mestu, 1890. ravnatelj v Novem mestu in zivi upokojen v Ljubljani. V svoji prvi povesti »Malo zivljenje« (1882, nova izdaia 1908), ki jo je opilil pred tiskom §e Janko Kersnik, je pokazal Detela zivljenje svojih domaCih dolin-cev in hribovcev v polpretekli dobi; motiv vojaskega uha-jaCa je porabljen mimo JurCiCa na nov na£in. Risanju miljeja je posvetil po zgledu francoskih realistov posebno skrb. Nato se je lotil romana iz slovenske zgodovine; posebno ga je zanimal junaski, a razuzdani zadnji celjski grof Urh II., ki je zapustil sledov tudi v slovenski narodni pesmi (o kralju Matjazu). Njega samega nam Je opisal Detela v »V e 1 i k e m grof u« (1885), docim nam ka/e »I' egam in I, a m b e r g a r« (1891) boj za celjsko dedi->cino. Pozneje je v krajsih zgodovinskib povesticah risal razmere med reformacijo na Slovenskem (TakSni so) in za casa francoske »Ilirije« (Hudi Casi); francoska okupacija tvori ozadje tudi veseloigri »Dobrodusni 1 j u d j e« (1908). V naslednjih povestih Detelovih — iz selskega ziv-Ijenja — se pridruzuje pripovedniku polagoma tudi kritik zivljenja, ki vidi zlo v tem, da brezobzirni sebicnezi rusijo sreco mirnega vaskega zatisja; odoleti more temu vplivu le staroselska skromnost, trdna volja in vztrajno delo (Prihajac, 1888, Gospod Lisec, 1894). Najzrelejsi plod Detelovega peresa je roman »T r o j k a« (1897). Vodilna misel »Prihajaca« in »Gospoda Lisca« se ponavlja tu v poglobljeni obliki; obzorje se je razsirilo in obsega vse nase slovensko zivljenje z vsemi vaznejSimi njegovimi problemi; v sredisfiu zanimanja vsled tega niso veC kmetiski znacaji, ampak selski izobrazenci, ki se sli-kajo zlasti v znaeilni trojici bivsih dunajskih sosolcev; posebno lepa je tragedija mladega doktorja Dragana. PoznejSim spisom je dala satiricno - humoristifina na-rava pisateljeva, ki se je pojavljala ze v prejsnjih povestib, svoj posebni znacaj, tako predvsem karakterni komediji ;>U 5 e n j a k« (1901), pravtako tudi obSirnejsim povestim, —- vecinoma so izsle v »Domu in svetu« — v katerih je slikal Detela naso podezelsko in mestno inteligenco, pa tudi nase delavce, kapitaliste in kmete (R o d o 1 j u b j e n a d e z e 1 i, 1908, Delo in denar, 1910, S o 3 o 1 c i, 1911, Tujski promet, 1912); najjasneje pa se javlja satira v krajsih humoristicnih spisih (2rtva razmer, 1912, Spominskaplosca, 1914). Med Detelovimi ljud-skimi povestmi se odlikuje posebno »Svetloba in s e n c a« 1916), delo modrega, v zivljenju dozorelega moza. Po Kersnikovih stopinjali je hodil Josip Stare (1843 do 1907), ki je sluzil kot profesor in ravnatelj v Zagrebu in umrl upokojen v Ljubljani, pisatelj poljudne »0 b f n e zgodovine« (1874—1888). Med njegovimi povestmi iz mescanskega zivljenja sta najboljsi »Vanda« (1886) in »Lisjakova h c i« (1892). Zdravnik in politik d r. J o s i p Vosnjak (1834—1911) je orisal v »Pobratimih« (1889) narodno prebujenje v Malem Stajerju in napisal daljSo vrsto povesti za ljudstvo. Poskusil se je tudi v dramatiki (Lepa Vida, 1893, Doktor Dragan, 1894, Svoji k svo- jim, 1889 i. dr.). Za zgodovino nasega javnega zivljenja so vazni njegovi »S p o m 1 n i« (1905—1906). Dokaj snovi je dala nasim pripovednikom okupacija Bosne 1. 1878., ki je privedla tudi mnogo Slovencev, vo-jakov in uradnikov, na slovanski jug in razsirila tako tudi nase obzorje. I go las (1853—1911)., ki se je kot castnik udelezil zasedanja In bival dalje casa v Bosni in y Dalma-ciji, je risal v svojih nekoliko romanticno nadahnjenih »Dalmatinskih povestih« (1891—1892) razne pastirje, ribiee, seljake, tihotapce in vstase iz juzne Dalmacije od Sinja do Krivosije. Bosensko zivljenje je risal tudi Franc Ma-selj-Podlimbarskiiz Spodnjih Lok pri Krasnji (1852 do 1917), ki ga je tudi vojaski poklic privedel v okupirane dezele (Handzija Mato, Markica, Iz starih zapiskov, G o -spodin Franjo i. dr.); risal page rad tudi domace in vojasko zivljenje (Plaznik in kirazir Martin, Povest Ivana Polaja). Podobno- tudi Rajko Perusek iz Ljubljane (1854—1917): Nesrecna junaska kri, Pop Pero i. dr. Ucite-ljica Marica Nadliskova iz Stivana na Goriskem (r. 1869) je pisala povesti iz trzaskega velikomestnega mi-ljeja in iz uciteljskega zivljenja (Moja prijateljica, Na obali, Strte peruti, Pod streho, Fata morgana i. dr.). Prav samostojno, odlifino stalisce zavzemata v krogu mlajsih realistov dva pisatelja iz Bleiweisove in JaneziCeve dobe, ki sta se po dolgem molku v »Ljubljanskem Zvonu« nanovo oglasila kot dozorela moza, Trdina in Mencinger. Janez Trdina je na svpjih dolgih in pogostih sprehodih po dolenj skill dolinah in gricih spoznal ta-mosnje ljudstvo in ga zaCel upodabljati v svojih spisih. Najprej je objavil »Verske bajke na Dolenj ske m« (1881), ki jih je deloma nabral iz narodovih ust, deloma pa spisal po narodnih motivih. Narodne legende in pri-povedke so tudi podlaga za »Bajke in povesti o G o r j a n c i h« (1882—1888), ki pa so drugaCe popolnoma Trdinova last. Nekatere izmed teh 40 »bajk« so prave umetne legende, zgrajene na preprosti nravni ideji, polne poezije (Cvetnik, GospodiCna, Jutrovica i. dr.), in prave umetne pripovedke (Volkodlak, Ptica Zlatoper, Vila); tudi take povesti, ki jim je sredisCe kaka resniCna ali izmisljena osebnost, imajo Casih znaCaj prave »bajke«, tako »Doktor Prezir« in »Zaklad«, v katerih je pretvoril pisatelj Preserna in Julijo, oziroma samega sebe v prav-ljicne osebnosti, Casih pa se priblizujejo tudi ze noveli (Gospod Vedez, Hudobica). Cesto dobivajo »bajke« tudi znaCaj anekdote (Velikani) ali zbirke pripovedek o istem predmetu (Zagovorniki, Divji moz i. dr.) ali narodopisne razprave (Pod hrusko, Strazani). Bajke pa je prepojil Trdina cesto s svojo posebno tendenco, da bi pomnozil stare narodne nazore »z idejami napredujoCega Casa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, s hrepe-nenjem po prosveti«. Glavni namen pa mu je bil, da po-kazevnjih dolenjsko ljudstvo in njegovo zivljenje. »Bajke in povesti«, ki so izsle sele po pisateljevi smrti, so nekako nadaljevanje »Bajk in povesti o Gorjancih«. Za-nimivi so tudi Trdinovi spomini (Bahovi huzarji, 1903) in potopisi. Dr. Janez Mencinger je priCel svoje novo pisatelj sko delo s humoresko in s satiro. HumoristiCna povest »M e § a n a g o s p o d a« (1881) slika malomestno uradniSko zivljenje; »iz kanibalsCine prestavljeni izvirni roman:< wCmokavzar in Usperna« (1883) je drasticna satira na sirovosti »irharskih« povesti'v slogu Kodrovem. V sa-ljivem govoru »Vodnikov ,Vrsac' potlej pa se nekaj« (1885) je parodiral Mencinger nesreCno MahniCevo kritiko o Gre-gorCicevih pesmih. Glavno delo Mencingerjevo v tej dobi je filozofski roman »Abadon, bajka za starce« (1893), kritika modernega pesimistiCnega in materialistiCnega na-ziranja sploh, tudi kritika javnih razmer v Evropi, posebno pa na Slovenskem. Dejanje se vrsi — podobno kot v Grill-parzerjevi drami »Der Trauin ein Leben« — v sanjah po-vestnega junaka, ki je zbolel vsled neurejenega stiva mo-dernih pesimistiCnih filozofov. Junak zapade oblasti zlega duha pesimizma,, Abadona (ki je kakor Mefisto personifi-kacija slabe strani junakovega znacaja), gleda zdanjo in bodoco zgodovino Slovencev in bodocnost evropskih naro-dov (ce se bodo se dalje pogrezali v svoje napake); ko se junak nazadnje osvobodi Abadona in njegovih nazorov o svetu, vemo:*pot, po kateri dospemo do boljse bodocnosti, je pot pozitivnega krscanstva, krscanstva dela in ljubezni. Zabavnega in spretnega kramljavca se kaze Mencinger v svojem zadnjem vecjem delu v Dickensovem slogu »M o j a hoja na Triglav« (1897), umetnini prav posebne vrste, hkrati povesti, potopisu in kulturnohistoricnem eseju. Mencingerju nekoliko soroden je pisateljski znaCaj sodnega nadsvetnika dr. Hinka Dolenca z Razdrtega (1838—1908), ne sicer po Crticah, ki jih je kot Krikec pri-obCil v »Ljubljanskem Zvonu«, ampak po njegovih lovskih in drugih spominih, ki se odlikujejo po plaStiCnem risanju narave in so polni krepko zarisanih ljudskih tipov, tako »Spomini o Cerkniskem jezeru« (1881) in »Izza mladosti« (1882). Prav klasicen pa je njegov spis »0 gozdu in neka-terih njegovih ljudeh« (1903), ki se jim vredno pridruzu-jejo tudi »Crtice o burji« (1906). Od realistov okrog »Ljubljanskega Zvona« so se ucili tudi starejsi pripovedniki v »Domu in svetu«, ki ga je leta 1888. ustanovil profesor bogoslovja v Ljubljani dr. F r a n 5 i § e kNL ampe (1859—1900) iz Zadloga pri Crnem vrhu nad Id^ijo in ga povzdignil iz lista, ki naj bi sluzil »pouku in zabavi«, ze v nekaterih letih do veljave ugled-nega leposlovnega glasila. Pridobil si je mnogo zaslug tudi kot filozofski in bogoslovni pisatelj (Vvod v modroslovje, 1887, Duseslovje, 1889—1890, Zgodbe sv. pisma, od 1.1894.). Eden najstarejsih pripovednikov »Doma in sveta« je bil Peter Bohinjecz Visokega pri Kranju (1864 do 1919), nazadnje zupnik v Dupljah. Pricel je kot bogoslovec s pripovednimi crticami v »Ljubljanskem Zvonu« (Sirota Jerica, Vragometov student, 1887. i. dr.) in se posvetil potem v »Domu in svetu«, pri »Slovenski Matici« i. dr. pred vsem zgodovinski in kmetiski povesti. V zgodovin-skih povestih ljubi posebno srednjeveske snovi (Najmlajsi mojster, 1896, Zadnji gospod Kamenski, 1898, Za staro pravdo, 1901, Glagoljas Stipko, 1912, i. dr.)? BohinjCeve kmetiske povesti (Jarem pregrehe, 1895, Na nepritrjenib mostnicah, 1902, Kovac in njegov sin, 1907) tvorijo prehod od Kersnikove kmetiske povesti do novejse kmetisko-socialne novele. Najzrelejsa povest Bohinjceva pa je ziv-ljenjskofilozoficna povest »Volja in nevolja« (1898). Fran J a k 1 i c iz Podgorice v Dobrepoljah (r. 1868), po poklicu ucitelj, je dospel do povesti preko napol narodopisnih, napol leposlovnih slik in studij — najboljsa med njimi je »S i n« (1896)fc V svojih povestih — tudi v zgodovinskih (Luka Vrbec, 1890, Ljudska osveta, 1892) — je risal naj-rajsi svojo dolenjsko domovino, Suho krajino, njene ljudi in njihovo zivljenje (Lepi Toncek, Vojvoda, 1895, O ta testament, 1900, Od hise do hise, 1901, i. dr.). Sodeloval je tudi pri »Ljubljanskem Zvonu« (Tkalcav Anton, 1891, Svat-ba na Selih, 1894) in pri »Slov. Matici« (Za mozem, 1900). UCitelj je ,tudi Ivo Trostiz Oresja tik Cola na Notranj-skem (r. 1865); tudi njemu je dala najvec pripovednih snovi njegova ozja domovina, Notranjska, s svojimi vasmi in trgi (Med valovi zivljenja, 1893, Selanov zet, 1894, Ma-terina obljuba, 1896, Stari dolg, 1897, i. dr.); risal pa je tudi delavsko in uCiteljsko zivljenje (Druzina socialistova, 1898, Vodiski samotar; UCitelj Gregor, 1895, i. dr.). Pozneje se je posvetil z vnemo mladinskemu in poljudnemu slovstvu. Socialna tendenca prevladuje v povestih sociologa in politika dr. Janeza Ev. Kreka (1865—1917), ki je spisal tudi veC iger za ljudstvo (Turski kriz, Tri sestre, 1910). 7. Pripovedni pesniki. Anton Askerc. Realisticna smer, v katero je krenila literatura osem-desetih let, je povzrocila, da je lirika, ki jo je gojil se Stritarjev »Zvon« v prvi vrsti, stopila nekoliko v ozadje, v ospredje pa je stopilo pripovedno pesnistvo. Najbolj je pospesil ta razvoj urednik »Ljubljanskega Zvona« Levee, ker je privabil na polje balade in romance Pagliaruzzija in Askerca. Josip Pagliaruzzi-Krilan seje rodil 1. 1858. v Kobaridu iz ugledne rodbine, v kateri je prijateljski ob-Ceval tudi S. Gregorcic. Na goriski gimnaziji (1870—1878) je mofino vplival nanj mladi Levee kot ucitelj slovensCine. Po maturi je studiral na Dunaju pravoslovje in prakti-ciral po drzavnih izpitih (1883) pri dez. sodiscu v Gorici; nato se je posvetil advokaturi, a ze 1. 1885. je v Kobaridu umrl. — Kmalu po maturi se je oglasil v dunajskem »Zvonu« z lirskimi pesmimi, ki se jim pozna Stritarjev in Gregorcicev vpliv (Na planine!). Pozneje pa se je posvetil pripovedni pesmi. Po vzoru narodne pesmi je pesnil balade in romance iz idilicnega selskega zivljenja (Ljubica, Kupci, Lovceva nevesta, Dekle in ptice i. dr.). Posebno rnocno so vplivali nanj boji na Balkanu za osvoboditev jugoslovanske raje proti dednemu sovrazniku krscanstva. Balkanska vojska 1. 1876—1878, zasedanje Bosne sta mu z boji Slovanov proti Bizantincem in Turkom dala najveg snovi za njegove balade: »Na boji§ci«, »Stara mati«, »Trije grobovi«, »Rada«, posebno pa za najlepso balado njegovo, »Smrt carja Samuela«. Pagliaruzzi je spesnil tudi ve5 daljsih pripovednih pesnitev (Smrt IndZa vojvode i. dr.). Nekaj svojih pesmi in balad je objavil v »Ljubljanskem Zvonu«; zbrane pa so izsle Pagliaruzzijeve »P o e z i j e« sele po njegovi smrti (1887—1895). Kmalu za Pagliaruzzijem je nastopil najvecji nas pesnik balad in romanc Anton Askerc. Rodil se je 9. januarja 1856 v revni ko5i v Globokem pri Rimskih Toplicah. S slabim gospodarstvom je njegov ofie posestvo kmalu za-pravil in v tretjem letu se je preselil decek s starsi vred v Senozeti nad Rimskimi Toplicami k strini Agati, ki je kupila s svojimi prihranki tudi Askercev rodni dom. Tu v prosti visini z razgledom po soteski Savinje in po brdih in gricih, ki jo spremljajo na obeh straneh, je dorascal in zacel hoditi v solo (pri Sv. Marjeti). Nadarjenega decka je poslala strina Agata, ki je bila kot kopaliscarica v Rimskih Toplicah precej premozna zena, v celjske sole; v Celju je dovrsil tudi gimnazijo (1869—1877). Po maturi je stopil v mariborsko bogoslovje, dasi do duhovniskega po-klica ni imel pravega veselja, in je bil 1. 1881. posveCcn za masnika. Kot kaplan (zacasno tudi kot pro vizor) je sluzboval v Podsredi (do 1883), v Smarju pri Jelsah (do 1889), pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah (do 1891), v Vitanju (do 1892), v Rimskih Toplicah (1892), v Mozirju (do 1894) in nazadnje v Skalah pri Velenju. L. 1898. je stopil v pokoj in postal kmalu nato arhivar pri ljubljanskem mestnem magistratu. Umrl je 10. junija 1912 v Ljubljani. S svojimi pesmimi se Askerc ni oglasil tako zgodaj kot vecina nasih pesnikov. Se v bogoslovju njegovi sosolci niso slutili, da je Askerc pesnik. S stiriindvajsetimi leti je objavil v dunajskem »Zvonu« (1880) s psevdonimoxn Gorazd svojo prvo pesem, domoljubno romanco »T r i j e p o p o t n i k i« s tradicionalnim trodelnim stopnjevanjem, kot ga je ljubil tudi Pagliaruzzi (prim. Uhland, Der Wirtin Tochterlein!). Sele kot kaplan v Podsredi se je resneje posvetil po-eziji, in sicer najprej liriki. V tradicionalnem slogu, ki se mu pozna Jenkov, Stritarjev, GregorCiCev vpliv, je izrazal najrajsi svoje rodoljubno misljenje in svojo ljubezen do narave, a Casih se pojavljajo tudi ljubavna cuvstva in verski dvom. Ko pa je Askerc 1. 1882. Levcu prviC poslal pripovedno pesem, romanco »Madona« (poznejso »Slikarjevo sliko«), je ta takoj spoznal njegov odlicni epski dar in mu sve-toval, naj se posveti pripovednemu pesnistvu. In res so se zacele od decembra 1882. v »Ljubljanskem Zvonu« vrstiti prekrasne balade in romance iz Askerceve prve, v pravem pomenu balad'ne dobe: Vaska lipa (1882), Svetopolkova' oporoka, Poslednje pismo, Najlepsi dan, Mutec osojski, Stari gTad, Anka (1883) itd. S kratko potezo zarisana ekspozicija, dramatiCen razvoj dejanja, najveC-krat z markantnim dialogom, krepak in kratek sklep, te znafiilne lastnosti dramaticne, junaske balade se jasno zrcalijo v Askercevih klasicnih baladah te mla-dostne dobe (Brodnik, Kronanje v Zagrebu i. dr.). Bolj na siroko so osnovane mnoge njegove romance — Cesto-krat v srbskem desetercu — a risane v Cistih in jasnih po-tezah, brez motece gostobesednosti (Svetopolkova oporoka, Mutec osojski, Anka i. dr.); vmes med obema tipoma pa je §e polno stopenj in prehodov! Metricni slog Asker-cev se je zdaj osvobodil mehke uglajenosti Stritarjeve in Gregorcifeve liricne dikcije; realist ASkerc je ljubii krep-ke, Casih celo trde, a znaCilne ritme, ceprav na skodo blagoglasnosti (Mejnik!). Motive za svoje balade in romance je zajemal ASkerc najrajsi iz burnih casov slovenske preteklosti: Ilirska tra-gedija, Atila in slovenska kraljica, Brodnik, Stari grad, Slovenska legenda, Napoleonov vecer; posebno se odlikuje med njimi venec balad, »Stara pravda«, tragedija slovenskih kmetiskih uporov. Zgodovina slovanskih in drugih narodov mu je podala snovi za mogocno romanco »Svetopolkova oporoka«, za »Mutca osojskega«, za »Ju-dito«. Bogat vir so mu bila narodna izroCila (Mejnik, God-£eva balada i. dr.); pa tudi sodobno zivljenje, druzinsko, socialno in narodno, polje zivo v njegovih baladah in ro-mancah (Na sedmini, Svatba v Logeh, Zimska romanca, Svetinja i. dr.). Posebnost AskerCeva so njegove parabole, v ka-terib se odkriva njegova zivljenjska filozofija (Casa ne-smrtnosti, Dvorski norec, Kristus in Peter); najbolj zna-cilna za bodoci njegov razvoj pa je parabola »Prva mu-cenica«, v kateri izpoveda svoje svobodomiselno svetovno naziranje. Ze 1. 1882. je v pesmi »ZveCer« izrazil verski dvom, pravtako v »Baladi o potresu« (1885); nezadovoljnost s svojim stanom je izrazil Askerc v baladi »Pevcev grob« (1881) in v paraboli »Solus« (1885); v »Prvi mu6enici« pa se je ofiitno priznal k svobodni misli, »ki si bo osvojila ves svet«. Ta odlofiilni preobrat v AskerCevem dusevnem zivlje-nju se je izvrsil okoli 1. 1890. To leto so o veliki noci izsle njegove »Bal?,de in romance«, ki znacijo visek Askerceve poezije. Izdal jih ni vec s psevdonimom Gorazd, ampak s svojim pravim imenom. Zele so obilo priznanje, a tudi graja ni izostala. Ze prejsnje leto je dr. A. Mahnic Gorazda ostro grajal radi mnogih njegovih pesmi, da niso v skladu s krscanstvom, deloma opraviCeno (Balada o potresu i. dr.), v ve5 slu-cajih pa tudi po krivem, ker je zamenjaval snovni motiv z idejo pesnitve (Anka, Celjska romanca, List iz kronike ZajCke). To se je ponovilo leta 1890. Bojevito naravo AskerCevo je izzvalo to na boj. Odgovoril ni samo s sati-ricnimi parabolami (Firduzi in dervis, Pegaz in osel, Her-kulov kip), ampak tudi s tem, da je v zmeraj ostrejSi satiri izrazal svoje nazore o socialnih in drzavnih na-pakah, da se je zmeraj izraziteje bojeval zoper vsake vrste zatiravce, da je zmeraj oCitneje obsojal tudi krscansko svetovno naziranje. Poleg poetiCne ideje stopa v ospredje miselna tendenca, za katero mu je bila najprimernejsa oblika parabola. Posebno rad je odeval svoje misli v anticno in v orientalsko obleko (Titus Marcus, Bazarska parabola, Kaznovani pasa). Svoje nazore o veri pa je iz-razal najrajsi v obliki indijskih legend (Krisna, Pramloca, Gresnik); preko studija indijske verske filozo-fije buddhizma je bil namrec dospel do neke vrste pante-isticnega naziranja, ki ga je izpovedal najjasneje v odi »J a z« (1895). Nasproti parabolam stopajo prave balade in romance nekoliko v ozadje, a spadajo se zmeraj k Asker-cevim najboljsim (Iskarijot, Ponocna potnica, Poslednja straza, »Mea Kulpa«, Skala v Savini i. dr.). A tudi para-bole imajo skoro vseskozi kleno obliko najboljse dobe Askerceve. Askerc se je zdaj vrnil tudi zopet k liriki; podajal je dojme s svojih popotovanj po Italiji, Bosni, po Srb-skem, po Ogrskem, Poljskem, Ceskem in Turskem (I z popotnega dnevnika), slikal je socialno zlo nasih dni (Iz pesmarice neznanega siromaka), opeval kruto vsemo5 narave (J a z) in kazal znaCaj svoje in moderne poezije (Moja Muza, Moderni Pegaz). Svoje poezije od 1. 1890. je izdal Askerc poleti 1896 v zbirki »Lirske in epske poezije« in jim dodal dve tri lirske pesmi in nekaj balad iz prve dobe, med drugimi »Najlepsi dan« in »Mutec osojski«. S to zbirko je vrhunec svojega poetiCnega delovanja ze prekoracil. V zlozni kompoziciji in v lagodni verzifi-kaciji »Pavlihe na Jutrove m« (1897—1899), venca parabol, ki v orientalski obleki biCajo evropske razmere, zlasti pa grehe avstrijske drzavne uprave, se je izgubila klena oblika prve dobe in razblinila prejgnja koncentra-cija. To se vidi ze v »N o v i h p o e z 1 j a h« (1900). Pisal je zdaj tudi hitreje in vec. Isto leto kot »Nove poezije« je izdal tri dramaticne slike v prozi, »I z m a j 1 o v«, »R e d s v. Jurja« in »Tujka« (1900); hkr,ati je deloval z vne-mo vec let tudi kot urednik :>Ljubljanskega Zvona« (1899 do 1902). Nekaj let pozneje je izsel »Cetrti zbornik po-ezij« (1904). »Balada o obleganem Dunaju« in »Homer-jeva smrt« spominjata v njem ie stare pesnikove sile, pravtako marsikatera pesem »Iz popotnega dnevnika«. Sprejeli pa so to zbirko ze prav hladno. V dramaticni pravijici izpod Triglava »Z 1 a t o r o g« (1904) je ASkerc prosto po svoje porabil Dezmanovo umetno pripovedko o zlatorogu in triglavski rozi, po kateri je bil nemski pesnik Baumbach spesnil svojo lirsko-epsko pesnitev. V Zelenem lovcu — nekakem Mefistu — je utelesil Askerc svoje panteisticno svetovno naziranje. V boju zoper katoliCan-stvo je posegel Askerc nazaj v protestantsko dobo; v zgo-dovinski epski pesnitvi »Primoz Trubar« (1905) je opeval sobojevnika zoper katoliske dogme, v »MuCe-n i k i h« (1906) je podal slike iz na§e protireformacije. Z »Junaki« (1907) se je vrnil zopet — a ne ve5 s staro silo — k junaskim baladam in romancam; opeval je v dra-matifini obliki ustoliCenje koroskih vojvod (Knez Volkun), v ciklih romanc pa upor kneza Ljudevita Posavskega (Knez Ljudevit), junakovanje verzejskega junaka RapoSe Stefana (Raposa in Kruci) ter narodna izroCila^o kralju Matjazu. Snov za balade in romance »,Tadranskih b i s e r o v« (1908) so mu dali dozivljaji in pripovedke slovenskih ribiCev ob trzaski obali. V zbirki »Akropolis in p ir a mi d e« (1909) se je zopet krepko oglasila ten-denca, da proslavi ant.iCno grSko in egipCansko svetovno naziranje nad krSCanstvom. Sledili so Se »Pesnitev peti zbornik« (1910), »Poslednji Celjan« (1912) in posmrtni »Atila v Emoni« (Ljubljanski Zvon, 1912). S svojimi baladami in romancami je Askerc odlocilno vplival tudi na mlajse pesnike, ki so se z vnemo lotili pripovednega pesnistva, balad in romanc, pa tudi obsir-nejsih epskih pesnitev — saj je celo Stritar spesnil v tem fiasu novelo v verzih »01ga«. Najplodovitejsi med njimi je bil Anton Hribar s Krke na Dolenjskem (r. 1864), zdaj ?,upnik v Zalem logu pri Zeleznikih; v prvem desetletju je bil poleg Medveda najplodovitejsi pesnik pri »Domu in svetu«. Posvetil se je skoro izkljucno pripovednim pesmim, podobnim baladam in romaneam. Obsirni epski kompo-ziciji »Knez Ljudevit« (1896) in »2upanova Minka« (1897) sta predolgovezni. Ko je kritika njegove »Popev£ica mi-lemu narodu« (1898—1899), posebno II. zvezek (»2upanovo Minko«), neugodno ocenila, je Hribar utihnil. 8. Epigonska lizlka. Liriki sedemdesetih in osemdesetih let so vtisnile svoj peCat take izrazite osebnosti kakor Jenko, Levstik, Stritar, GregorfiiC. Hote ali nehote je hodila cela vrsta pesnikov po potih, ki so jih ugladili njihovi vzorniki. Ob Levstikovi izklesani pesniski formi je zrastel J o -sip Cimperman (1847—1893) iz Ljubljane. Zgodaj po-polnoma ohromel, se je s prijateljem gimnazijcem pri-vatno ucil gimnazijskih predmetov, zlasti slovenske in nemske knjizevnosti in evropskih jezikov. Prezivljal se je z literarnim delom, med drugim s prevajanjem za slovenski oder; pozneje je bil korektor »Ljubljanskega Zvo-na«. L. 1869. je izdal prviC zbirko »P e s m i«, ki pa so se polne tujih vplivov. Dozorel je ob Stritarjevih naukih in v Soli starega Levstika, ki mu je bil tudi osebno dobrotnik. Njegove pesmi v »Zori«, »Zvonu« in »Ljubljanskem Zvo- Kratka zgod. Bio v. slovstva. 17 nu« se blizajo zmeraj bolj tisti formalni dotiranosti, ki je znak njegovih sonetov (Usehlo cvetje, Kristali, Satura) in »Distihov«. Cimpermanove pesmi (Pesmi, 1888) priCajo o nezlomljivem pogumu, s katerim je pesnik mo§ko prenasal svoje trpljenje, cuvstveno pa so nekoliko hladne; miselne, deloma satiricne vsebine so posebno sonetje v »Saturi« in »Iveri«. Cimperman je zbiral rad okrog sebe mlajse pesnike, ki jih je uvajal v skrivnosti pesniske umetnosti in oblike. UCenec njegov je bil Anton Funtek iz Ljubljane (r. 1862), prvotno ljudskosolski uCitelj, sedaj profesor na ljub-ljanskem u5iteljis5u. Svoje prve pesmi, domoljubne vsebine, je objavil ze kot uciteljigCnik v »Kresu« in v »Ljub-ljanskem Zvonu«; pri tem je kmalu stalno sodeloval, nekaj let tudi kot urednik. Njegove Stevilne lirske pesmi se sicer ne odlikujejo po Cuvstveni globini in idejnem bogastvu, paC pa po lepem jeziku in dovrgeni obliki (Izbrane pesmi, 1895). Med njegovimi pripovednimi pesnitvami se odlikuje epskolirski venec pesmi »Smrt« (1896). Po zgledu Baumbachovega »Zlatoroga«, ki ga je zgledno pre-vedel na slovenski jezik (1886), je spesnil Funtek po na-rodni pripovedbi o Vrbskem jezeru daljSo epsko pesnitev >,G o d e c« (1889). Funtek je spisal tudi ve5 novel in povesti ter lirskoepske Crtice v prozi »L u C i« (1891). Med njegovimi draniaticnimi spisi je treba omeniti libreto za spevjoigro »Teharski plemi5i« (1890) in dramo iz umetniSkega zivljenja »T e k m a« (1913). Velike zasluge si je pridobil Funtek kot prevajavec. Poleg Baumbachovega »Zlatoroga« so najvaznejgi njegovi prevodi: Shakes-pearejev »Kralj Lear«, prvi del Goethejevega »Fausta« in Schillerjeva »P e s e m o z v o n u«. Prevajal je posebno dosti za slovensko glediSCe. Mihael Opeka je rojen na Vrhniki (1871), sedaj je visji Solski nadzornik v Ljubljani. Kot sedmoSolec je zaCel — skrit pod raznimi psevdonimi — objavljati svoje pesmi v »Ljubljanskem Zvonu.« in kmalu nato tudi v »Domu in svetu« in pri Mohorjevi druzbi; najveC jih je — po AskerSevem vplivu — pripovedne vsebine. Forma, ki si jo je s temi poskusi prisvojil — vadil se je celo v gazelah in trioletih — je dobila vsebine, ko je dospel pesnik kot gojenec Germanika v Rim, kjer je postal du-hovnik. Tu so nastali njegovi cikli elegij »Na tuji zemljis' »Roma felix« in venec pesmi »V Kampanji«. Posvetil se je tudi verski poeziji (Sionski glasovi). Opekovo pesnisko silo pa je Rim tudi izcrpal; po odhodu v domovino se je ' oglasil le Se redko, najvec kot slavnostni pesnik. L. 1916. je izdal svoje pesmi (Rimski verzi). Eden najbolj nadarjenih pesnikov osemdesetih let je bil Fran Gestrin. Rodil se je v Ljubljani (1865); po maturi (1884) in po vojaSkem letu je studiral najprej pravo (na Dunaju), nato (v Gradcu) filozofijo; bil je nekaj Casa suplent v Gorici in Mariboru in umrl leta 1893. v Ljubljani za sugico. Zgodaj ze se je bavil z literaturo in se seznanil tudi z evropskimi literaturami. Prve njegove pesmi so iz§le v »Vrtcu«, kmalu nato (1889) so se pojavile tudi v »Ljubljanskem Zvonu«. Oblike- se je ucil pri Gre-gorcicu, ki je vplival nanj poleg Askerca tudi idejno s svojo domoljubno pesmijo (Ecce dolor, Na Gosposvetskem polju); §e bolj pa ga je vabil mladi Stritar s svojo liriko uzivanja in pesimizma (Uzivaj, V zatisji). Vendar pa je Gestrinova lirika — vecinoma je ljubavne vsebine z vse-skozi dijaskim miljejem — realnejsa, neposrednejsa od Stritarjeve (Prosnja, Na tujem spet, Doma itd.); najviSe se je povzpela, ko je neozdravno bolan Cakal smrti (Ba-lada o prepelici). V b a 1 a d i je bil Gestrinov vzornik mladi ASkerc (Kdo ve, Vihing, Zadnji brat). L. 1893., malo pred smrtjo, je izdal izbrane svoje pesmi pod naslovom »Izza mladih let«. Gestrin je pisal tudi povesti, najvaznejSa je »V arhivu« (1890), realistiCna slika zivljenja po trgih in gradi5ih; tudi prevajal je mnogo. Lep pesniski dar je imel Dragotin Jesenko-Teodor Doksov, privatni uradnik iz Ljubljane (1865 do 1902); sodeloval je pri Ljubljanskem Zvonu, a se vsled neugodnih zivljenjskih razmer ni mogel dovolj izobraziti. V poslednjih letih se je nagibal k moderni (Pesmi, 1905). Josip Freuensfeld -Radinski (1861—1893) z Radin-skega vrha pri Radgoni je bil pesnik, mladinski in ljudski pisatelj; njegove izbrane pesmi (Zvezde ugasajo) so izsle 1905. Tudi Beneska Slovenija nam je dala zdaj svo-jega poeta. Ivan Trinko-Zamejski, rojen 1. 1863. v Tarcmunu, »z a m e j o« stare avstrijske drzave, profesor bogoslovja v Laskem Vidmu, je objavljal svoje pesmi v »Ljubljanskem Zvonu« in v »Domu in svetu« in jih izdal 1. 1894. v posebni zbirki. Zanimivi so tudi njegovi lepi Clanki o beneSkih Slovencih. 9. Anton Medved. Svojo lastno pot je naSel iz epigonstva svoje dobe AntonMedved. Rodil se je 19. maja 1869 v Kamniku. 0£e mu je bil kamniSki meSCan, po poklicu sodai*, mati vneta ljubiteljica knjige, mehkosrfina, pravi pesniski talent. Po ljudskosolskih naukih je stopil Medved 1. 1880. v ljubljansko gimnazijo — od druge do pete je bil gojenec AlojzijevisCa — in jo dovrSil 1. 1888. Nato je sel v bogo-slovje in avgusta 1. 1892. je pel novo maso na Zalah, v cerkvi na kamniskem pokopaliscu, da bi bila tudi ljub-ljena mati, ki je tam pokopana, vsaj mrtva med svati; umrla mu je bila drugosolcu. Jeseni je nastopil kaplansko sluZbo v Semi5u, kjer je ostal blizu dve leti, nato je bil tri mesece v Crnomlju, dve leti v Smarju na Dolenjskem in blizu toliko na Bohinjski Bistrici. V drugi polovici 1. 1898. je bival nekaj Casa v Ljubljani, najprej kot Sko-fijski tajnik, potem kot kaplan v Trnovem, kjer pa je zbolel in moral v zaCasni pokoj. Odslej je sluzil — s pre-sledki vsled bolezni — kot kaplan na Vacah, kot ekspozit na KonjsCici pod Kumom, kot kaplan v Preski in na Breznici. Meseca susca 1908. pa je dobil zupnijo na Tur-jaku, kjer je umrl 12. sugca 1910. Pokopali so ga v Kamniku. Medved se je zgodaj posvetil pesnistvu; ze v Alojzi-jeviscu je stal v krogu sotrudnikov domaCega lista. Pred javnost pa je stopil sele kot bogoslovec; najprej se je oglasil v »Domu in svetu«, ki je prinesel v letib 1889—1890. njegove prve se bolj konvencionalne liricne pesmi; a prav razvijati se je pricel, ko je hodil v solo k Josipu Cimper-manu, ki je bil kot Zvonov korektor v zvezi z nj ego vim urednistvom, in je stopil tako tudi v krog sotrudnikov »Zvonovih«. Sola je bila predvsem formalnega znacaj a. Tista stroga umerjenost Medvedovih kakor izklesanih verzov, ki se tako dobl-o prilega refleksivnemu znaCaju Medvedovih pesmi, je dediscina Levstikove in Cimper-manove tradicije, prav tako tudi tista ljubezen, s_ katero se je poglabljal Medved v kleno moc nasega jezika in v bogastvo njegovega besednega zaklada. Idejno pa se je razvijal Medved v »Zvonu« prosto in brez ovire; konvencionalne snovi stopajo v ozadje in v zmeraj dolocnejsih obrisih se nam prikazuje nagubano lice trpke Medvedove Muze. Vendar pa je Medved iz lirike te svoje ucne dobe (do 1. 1893.), ko je izbiral 1. 1906. svoje »Poezije«, izbral le tri pesmi iz »Zvona«, iz »Doma in sveta« pa razen prigodnice Vodniku le eno samo. DrugaCe je z epsko in epsko - lirsko poezijo, ki jo je gojil Medved v tej dobi s posebno vnemo, brezdvomno pod dojmom ASkerCevih balad in romanc. VeC nego polovica »epskih spevov«, ki jih je sprejel tacas v svoje »Poezije«, je iz dobe do 1. 1893. Snovi jim je zajemal posebno rad iz slo-vanske zgodovine (Vitoveeva smrt, Smrti prerok, Slavina, Niklot), ljubil je tudi biblicne, legendarne, antiCne motive (Absalom, Na poti v Nazaret. Tigran in Tala i. dr.). Asker-cev vpliv se javlja posebno v orientalski obleki parabole »Haranova zelja« in romanc »Azma« in »Dobljena igra«. S Cimpermanovo smrtjo (1893) je bila uCna doba Medvedova koncana; Bela Krajina je obogatila njegov jezik, zivljenje ga je vzelo v svojo trdo solo in nam po-darilo Medveda, kakor se nam kaze v poezijah svojih zrelih let. Medvedova lirika je pretezno refleksivnega zna-caja; Cuvstva, ki jih je rodilo v pesniku zivljenje, razpo-lozenja, ki jih je zbudila v njem narava, so pesniku povod, da se poglobi v bogastvo svoje mislece duse. Kljub reflek-sivnemu znacaju paje Medvedova lirika v tesni zvezi s pesnikovim zivljenjem in nam kaze trnjevo pot, po kateri je hodil pesnik od Bele Krajine do Turjaka. Zivljenje ga je kovalo na trdem nakovalu; temeljni akord njegovih pesmi je zato trpka bolest, le da je ta pesimizem trpljenja omiljen po eticnem idealizmu njegovega krscan-skega svetovnega naziranja. Med stevilnimi Medvedovimi pesmimi je treba posebej omeniti prelepe njegove elegije, ki jih je posvetil spominu svoje umrle matere, zlasti pa cikle razmisljujoCih in satirienih pesnitev (V gozdu, Gazele, BrSljaninbodiCjei. pod.). Izmed svojih pesmi je izbral Medved 1. 1900. in 1909. naj bolj §e v dveh zvezkih svojih »Poezij«. , Glavno polje Medvedovo poleg lirike je bila dra-matika. Prvi poskus je bil dramaticni prizor iz svetega pisma (I. Krai j., 18.) »Savel« (1891); peterostopni jamb njegov ima vse prednosti Medvedovega metricnega sloga. Kot kaplan v Semicu je dovrsil svojo prvo jambsko dra-mo, romanticno tragedijo »Viljem Ostrovrhar« (1894). Snov, upor Ulrika Vovbrskega proti Majnhardu in Habsburzanom, je zajel pesnik iz rimane kronike Stajer-skega Ottokarja, pravtako z drugimi. junaki vred tudi Ostrovrharja, ki je dobil od vile prstan, srefio mu nesoc in slavo, dokler »vite§ke Casti nikdar ne zali«, Ce pa to obljubo prelomi, »Umakne se sramoti njega Cast, Zivljenje mu konga prerana smrt«. Ko se je Ostrovrhar po globoko tragicnem notranjem boju odlocil, da se pridruzi Vovbr-skemu proti svojemu zakonitemu gospodu, je izgubil prstan svojo moc in zadene ga zagrozena kazen, poraz in smrt. V dejanju samem moti preve5 slucajno razkritje zarote. Po Schillerjevem zgledu je pesnik v drZavno de-janje vpletel kot nasprotje idealen ljubavni par, Viljemovo hcer Tildo in viteskega pevca VuCelina z Dobre (prim. Teklo in Maksa v »Wallensteinu«). Ostrovrharju je sledila dvodelna jambska tragedija »Kacijanar« (I. Zarja slave, II. Zarja zivljenja), ki jo je Medved dovrsil v Smarju (1895); pozneje, v Turjaku, jo je pesnik predelal v eno samo peterodejansko tragedijo "Ivan K a c i j a n a r« (1910), najveC na podlagi drugega dela prvotne pesnitve. Po motivu spominja »Kacijanar« na Schillerjevega »Wallensteina«. Glavni junak je vojsko-vodja Ivan Kacijanar, dezelni glavar kranjski, ki so ga po nesreCnem pobegu pred Turki pri Oseku (1537) na Dunaju zaprli in postavili pred vojno sodisCe, a je pobegnil na Hrvasko in snuje zdaj zaroto hrvaskega plemstva zoper habsbursko oblast, hotec ustvariti samostojno Hrvasko, in se dogovarja o tem z Ivanom Zapoljskim. A ko se je kralj poravnal z Zapoljskim, se za5ne zveza rahljati, in ko se Kacijanar zaCne dogovarjati s Turki, ga da knez Nikolaj Zrinjski, poznejsi sigetski junak, umoriti. V politicno de-janje, ki se odlikuje po zivo dramaticnem razvoju, je vpletena tudi tu ljubavna epizoda (Ivana Zrinjskega in Kacijanarjeve hcere Skolaste). Zivo in zanimivo so risani znacaji, zlasti Kacijanar in zakonska Zrinjska. V Smarju je dovrSil Medved tudi tretjo jambsko tra-gedijo »Za pravdo in srce« (1896). Nanovo jo je pre-delal na Breznici in jo izdal 1. 1907. Za snov si je izbral epizodo iz hrVaskoslovenskega kmetiskega upora (1573). Pred ozadjem tega velikega boj a se doigrava tragedija ljubezni plemica Erazma do tlacanske hcere Katarine, v kateri pade Katarina kot zrtev boja za staro pravdo. Za temi tragedijami v slogu klasicne drame je napisal Medved se ve5 manjSih dramatiCriih del, tako stiridejanko »Na odru zivljenja« (1902), ki osvetljuje tudi lite-rarne razmere svojega casa, manjgo stiridejanko »P o s e-s t r i m i« (1905) in nekaj veseloiger (Na ogledih, 1903, Rendezvous, 1906, Prvi april, 1909) in dramaticnih slik (Cesar Friderik na Malem gradu, 1898). V zapusCini sta se nasli se dve drami »Crnosolec« in »Stari in mladi«, ki pa doslej se nista natisnjeni. IX. Od literarnega prevrata do nasih dni (od L 1895.). x 1. Kulturno zivljenje. Proti koncu stoletja se je vrsil po vseh kulturnili drzavah velik preobrat v javnem zivljenju. Velika in dust rij a in trgovina sta se razvili z nenavadno silo in z njima je zrasla tudi moc kapitala; naraslo pa je tudi Stevilo in-dustrijskega delavstva in z njim njegova beda; tudi mala kmetijska posest je lezla zmeraj bolj v dolgove. Kazala se je potreba socialnih in ustavnih reform. Tudi v Avstriji so silila ta vprasanja v ospredje. PriCel se je boj za splosno volilno pravico; uvedla se je najprej peta, splosna kurija v drzavnem zboru (1896), enajst let pozneje pa splosna, dasi narodom ne enaka volilna pra-vica. Gospodarski boj, organizacija kapitala, delavsko, agrarno, zensko vprasanje, demokratizacija javnega ziv-ljenja, razsirjenje izobrazbe do najsirsih slojev in vsled tega pomnozeni pomen dnevnega casopisja, to so znaki modernega socialnega zivljenja. Tudi narodni boji so zmeraj zopet o&iveli, ker se razmerje avstrijskih narodov med seboj in do drzave ni povoljno resilo, dokler niso na razvalinah trhle habsburske oblasti po svetovni vojski (1914—1918) nastale nove narodne drzave, med njimi tudi nova osvobojena domovina Slovencev, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poostrilo se je razmerje med svetovnimi naziranji. MogoCni napredek naravoslovnih ved je bil povod, da so zafieli uporabljati njih metode tudi za filozofske discipline in razlagati dugevna dejstva zgolj kot gibanje mozganskih atomov, kot funkcije materije brez svobodne volje; tudi vsa vrsta zivih bitij naj bi se bila razvila iz materije same brez nematerialnega Stvarnika. Delo novejSega casa je pri tern zlasti popularizacija tega naturalisticno-materialistie-nega monizma (materializma), ki je kakor njegove spiri-tualistiCne in identitetnoteoretiCne vrste (panteizem in pa-ralelizem) v ostrem nasprotju s pozitivno religijo in s teistifinim svetovnim naziranjem (dualizmom izkustva — duha in snovi, monizmom stvarniskega vzroka). Hkrati se je sirila tudi filozofija Nietzschejeva, ki je na mesto naravne etike dobrega in slabega (»suzenjske« morale krscanstva) postavila »etiko« sile (»gosposko« moralo). Tudi pri Slovencih so zdaj stopila v ospredje gospo-darska in socialna vprasanja; narodnostni boji so stopili v srediscu, na Kranjskem, bolj v ozadje, odkar je bila v osemdesetih letih narodna zavest zmagala tudi v mestih in trgih — v obmejnih pokrajinah so se bili z nezmanjsano silo — zato pa je povzroCalo propadanje kmetiskega stanu, izseljevanje, zlasti v Ameriko in na Westfalsko, in delav-sko vprasanje resno skrb. Povecalo se je tudi nasprotje med svetovnimi naziranji, ki se je, zdruzeno z gospodar-skimi in stanovskimi nasprotji (n. pr. med kmeti in me-sfani), casih po njih tudi nekoliko izpremenjeno, izrazalo v ostrih strankarskih bojih; po svetovnem naziranju se je delilo tudi delavsko gibanje v dve smeri, krSdanski soci-alizem in socialno demokracijo in to nasprotje je poseglo globoko tudi v literarno iivljenje. Med svetovno vojsko, pod pritiskom nemsko - madjarskega militarizma, ki je hotel uniciti vse zivljenje narodovo, se je sicer izvrsilo ujedinjenje vseh Slovencev v zivljenjskih vprasanjih na-roda, a po vojski so se pojavila nasprotja zopet s staro silo. ♦ Splosna izobrazba je v novejsem Casu mocno napre-dovala. DoCim je znala L 1890. le priblizno polovica Slovencev, nad 10 let starih, kolikor jih je prebivalo v nekdanji Avstriji (brez Ogrske), brati in pisati, cela tret-jina pa ne eno ne drugo, je zraslo stevilo nailih pismenih ljudi 1. 1900. na 68-39%, 1. 1910. na 80-40%, stevilo analfa-betov pa je padlo na 23-50% in na 14-65%; z 11—20-letnimi pa smo bili 1. 1910. s 3-3% analfabetov ze pred Italijani (5-4%) tik za najbolj izobrazenimi narodi bivse Avstrije, Cehi (0-66%) in Nemci (1%). Mocno se je vsled tega razvilo tudi casopisje, politicno in strokovno, leposlovno in znan-stveno. DoCim smo imeli §e 1. 1880. en sam leposlovni list in nobenega znanstvenega, smo imeli 1.1911. tri velike in nekaj manjsih listov za leposlovje in 6 znanstvenih Cas-nikov in revij. Mohorjeva druzba je dosegla 1.1918. 90.512 Clanov in tudi privatno zaloznistvo se je zivahno razvilo. Tudi slovenska obrazovalna umetnost je zelo napredovala — dobila je svoj stalni razstavni paviljon v Ljubljani — prav tako slovenska vokalna in instrumentalna glasba, ki je dobila svoje moderno glasilo. Tudi knjizevna delavnost se je mo5no pomnozila, zlasti pa znanstveno delo, ki se je v domaCem jeziku zdaj sele zacelo prav razvijati. Ta zdravi razvoj je Mai pretrgala svetovna vojna, ki je zasekala kulturnemu zivljenju naroda globoke rane. Tezka svetovna gospodarska kriza, ki je nujno nastopila po letih unicevanja, ovira svoboden razvoj kulturnega in knjiMevnega dela, dasi je dobila osvobojena domovina z novoustanovljenim vseu5ili§5em (1&19), glasbenim kon-servatorijem (1919) in s poslovenjenim srednjim in Ijud-skim solstvom nova kulturna ognjisca. 2. Nove smeri. Bolj kot kdaj poprej smo stopili proti koncu stoletja v stik z evropskimi literaturami. Kadarkoli so iiovi valovi vzgibali knjizevno zivljenje velikih evropskih narodov, je valovanje seglo kmalu tudi v nase slovstvo; zlasti pa velja to za najvplivnejsi umetnostni struji modernega Casa, ki se nista uveljavili samo v knjizevnosti, ampak tudi v upodabljajoci umetnosti in v glasbi: za naturalizem insimbolizem. Naturalizem v pravem pomenu se je razvil naj-prej pri Francozih. Predbodnik mu je bil realist Honore d e Balzac (1799—1850), ki je hotel s svojo »Clovesko komedijo« (La Comedie humaine) podati nekak znanstveni, na resnicnem zivljenju sloneCi »prirodopis cloveka« in je slikal v svojih druzabnih romanih na podlagi natancnega opazovanja zlasti nizine zivljenja. Vendar pa je zasledoval, kakor tudi njegov ucenec Gustav Flaubert (1821 do 1880), se brez kake izrazite tendence v prvi vrsti umetniske smotre. Pri bratih Goncourt, Edmondu (1822—1896) in J u 1 e s u (1830—1870), ki ju stejejo ze med naturaliste, stopa socialno-kritiCna tendenca ze mocno v ospredje. Teo-retik naturalizma in najdoslednejsi njegov zastopnik pa je bil Emile Zola (1840—1902). Realisti so sicer za svoje spise tudi neutrudno nabirali resnicnih dogodkov in clo-veskih tipov, a so jih svobodno po umetniskih nacelih izbi-rali in urejali; Zola pa je privedel s svojo zahtevo, da naj bo umetnina zgolj »izrezek iz dejanskega zivljenja, kakor ga kaze temperament«, realizem do naturalizma in ga spojil v svojem eksperimentalnem romanu z naravo-slovno-znanstveno tendenco, ki hoce dokazati, kako je clovek popolnoma odvisen od svojega zivljenjskega okrozja (miljejska teorija) in kako se lastnosti njegovega znacaja dedujejo od rodu do rodu (teorija dednosti). Prav tako v ospredju je tudi socialno-kritiCna tendenca, da bi pokazal moderni druzbi kakor v ogledalu lijeno pokvarjenost. Poleg romanopisca Zolaja je mocno vplival tucfi novelist Guy de Maupassant (1850 do 1893), ki pa z^ ni vec dosleden naturalist. Podobno kakor francoski naturalisti so vplivali na evropsko literaturo s svojo kritiko moderne druzbe tudi veliki ruski realisti, dasi se idejno od njih zelo razli-kujejo, pred vsemi Fedor Mihaj,lovi5 Dostojev-s k i j (1821—1881), risar ponizanih in r&zZaljenih in mojstr-ski psiholog (ZloCin in kazen), in Lev Nikolajevic T o 1 s t o j (1828—1910), mislec in verski reformator z Jasne Poljane (Vojna in mir, Ana Karenina, Vstajenje, Moc teme). V novejsem casu si je pridobil mogocen vpliv zlasti Maksim Gorjkij, poet bosjakov in potepuhov, ki je kot kritik druzbe soroden naturalistom, a umetnisko ne spada vec k njim. Vazni so tudi Norvezani, pred vsemi Henrik Ibsen (1828—1906), ki s svojimi problemskimi dramami sicer ne odgovarja strogim naturalisticnim principom, a je kakor naturalisti vplival s svojo kritiko moderne druzbe, zlasti pa po mojstrski tehniki svojih analitieno zgrajenih dram. Podobno tudi Bjornstjerne Bjornson (1832 do 1910) in gved Avg. Strindberg (1849—1912). Od Francozov, Rusov in Norvezanov je dospel natu-ralizem tudi na N e m s k o , kjer je bilo njegovo srediSCe Berlin, glavna zastopnika pa Hermann Sudermann in Gerhart Hauptmann. Naturalizem v umetnosti je zrastel iz modernega, na prirodoslovju slonecega materialisticnega svetovnega naziranja; v prirodoslovnem misljenju je utemeljen njegov glavni princip, da naj bo umetnina zgolj slika dejanskega zivljenja, prav tako tudi znanstvena tendenca njegova v zmislu mlljejske in dedne teorije — da se ozirajo natu ralisti pri tem najrajSi na nizine Zivljenja, zlasti na spolne zablode, je le reakcija proti prejsnjemu romantiCno-ideali-sticnemu slovstvu. Odtod tudi hladna, nekako znanstvena objektivnost naturalisticnega sloga, ki ga znaci minuciozno risanje najmanjsih vnanjih podrobnosti in najneznatnejsih fiziologicnih pojavov dusevnega Zivljenja (psihologija je materializmu le del fiziologije): po natura-listiCnem, po prirodoslovju posnetem miSljenju ni razlike med velikim in malim, vaznim in nevaznim, vse je enako vredno zanimanja. Iz temeljnega naturalistiCnega naccla, popolne dejanske resniCnosti, izvirajo tudi lastnosti jezika in sloga naturalistov; tako izkusajo v jeziku posnemati dejansko vsakdanjo govorico, zlasti v drami, zato so za-vrgli v drami verze, monologe, govorjenje na stran in so porusili v liriki tradicionalno metriCno obliko. Vendar pa se je naturalizem kmalu prezivel. Se Zola sam ni ostal svojemu temeljnemu principu popolnoma zvest: pri izboru snovi in razvrstitvi dejanja se je moral nujno pokazati umetnik; tudi ni izginil popolnoma za svojim delom, kar kaze tendenca njegovega dela, da biCa pokvarjenost moderne druzbe, vsled katere dobivajo njegove osebe nekak tipiCen pomen, v poslednjih spisih celo veljavo simbolov. Tako je placal celo Zola svoj davek novi umetniSki smeri simbolizma, ki je kmalu potisnil naturalizem v ozadje. Razvil se je simbolizem najprej v liriki, v d e k a -denci, ki je bila nekak v notranjost namerjeni naturalizem: lirika naj bi podajala le neposredne Cuvstvene dojme (impresionizem), a s popolno resniCnostjo. Tako je postala dekadenca poezija modernega, nervozno cuvstvenega, blaziranega Cloveka, prenasiCenega s preobilo izobrazenostjo, a hkrati tudi frivolnega, moralno pokvar-jenega. To se kaze Ze v slogu, ki ljubi nenavadne, nove metafore, nezno in nevsakdanje izrazanje, Casih eksotiCno, nervozno, bolestno, veckrat pa tudi banalno; to kaze tudi vihravost in nervozna razkosanost kompozicije, a tudi muzikalnost ritma in lepoglasje jezika, mrzeca vsako tradicionalno metricno obliko. V s e b i n -s k o je svet dekadentske poezije svet preobcutljivega Ziv- cnega zivljenja, rafiniranega komforta, razdrazene polte-nosti in frivolne nemorale, pokrite s plaSCem finese (d e k a d e n c a), pa tudi svet rafinirane preprostosti in naivnosti. Glavno tezigfie dekadence pa je bil absolutno resniCen izraz poetove lastne qotranjosti, lastne duse, ki je nazadnje le zahrepenela iz nizin materialnosti po izrazu svojega visjega, lepSega zivljenja (Paul Verlaine): vse vnanje ji je za to le simbol (simbolize m). Ko je tezenje po izrazu lastne duSevnosti iz lirike prodrlo tudi v pripovedni in drarnaticni literaturi, se je moral naturalizem umekniti novi umetnosti s i m b o -1 i z m a. Simbolizmu umetnina ni ve5 samo zrcalo dejan-ske vsakdanjosti, ampak izraz pisateljevih najintimnejsih Cuvstev in dozivljajev, misli in nazorov. Dejanje ne ob-sega vec samo posameznih, po zivljenju povzetih dogod-kov, ampak izraza pisateljevo misljenje, nazore, obzorje. Kakor pri starih romantikih se pojavlja pri simbolistih tudi zopet ljubav do poezije pravljic in pripovedek, nag-njenje do nejasne mistike in do neke Cuvstvene religi-oznosti. Simbolizem je prenovil tudi literarni s to g; ostale so pridobitve realizma in naturalizma, natancno opazo-vanje vnanjosti, podrobna psihologicna analiza, poeticni izraz pa se je prenovil z novimi izrazitimi, casih res tudi eksoticnimi podobami in zamenami (metonimijami), z no vim svezim jezikovnim zakladom. Glavni zastopniki simbolizma na Francoskem so: Paul Verlaine (1844—1896), Stef. M all arm e (1842 do 1898), Henri de Regnier; v Belgiji: Maurice Maeterlinck in Emil Verhaeren; na Angleskem: Oscar Wilde in Bernh. Shaw; v Ameriki: Whitman; v Italiji Gabriele d' Annunzio. Na Nemskem je pripo-mogel simbolizmu do razsirjenja najbolj filozof in poet Nietzsche. 3. Prevrat v literaturi. I. Naturalizem pri Slovencih. Ko je Stritar 1. 1885. prvifi govoril o Zolaju in njego-vem naturaliznju in ga je odlocno obsodil, tedaj te lite-rarne smeri pri nas se ni bilo, 1. 1894. pa je svaril pred njim ze pod dojmom prvih slovenskih za6etkov. Prvi sle-dovi so se kazali 2e pri nasih realistih ob zacetku devet-desetih let v izboru snovi, tako v Gestrinovi povesti »Iz arhiva« (1890) in v Kersnikovi »Jari gospodi«.' Prav tafias pa se je nekaj mlajsih pisateljev, vseu5ilis£nikov na Dunaju, pobli2e seznanilo z naturalizmom, ki ga je vplivni pisatelj in kritik Hermann Bahr pravkar (okoli 1. 1890.) iz Berlina presadil tudi na Dunaj. Romantifini idealizem Stritarjev se je bil mladim pri-grajal; upirale so se jim njegove v nekem tujem, lepem svetu zivece idealne Rosane in Metke, Zorini in Miro-dolski, se bolj pa povesti njegove ucenke Pavline Pajkove, prenasitili so se kmetiskih in malomestnih povesti posne-mavcev Jurcicevih in Kersnikovih, se Kersnik sam se jim je zdel prevec malomesten. Ozirali so se za drugimi vzori in jih nasli — v naturalizmu. Nastopila je »nova struja«, vsled katere se je vnel kmalu hud literaren boj, ki pa ni mogel zavreti ne razvoja, ne razpada slovenskega natu-ralizma. V zacetku »nova struja« se ni imela svojega glasila. »Ljubljanski Zvon« ji je bil pod urednistvom Antona Funtka se zaprt. A priborila si je vstop, ko je februarja 1895. prevzel urednistvo Viktor Bezek. Na Celu novostrujarjev je stopal medicinec Fran Govekar, ki se je rodil 1. 1871. na Igu in je sedaj svet-nik pri magistratu v Ljubljani. Zolajev naturalizem je vplival nanj najbolj s svojo snovjo, z risanjem nravne propalosti, in s svojo teorijo miljeja in dednosti, manj po svojem slogu; tega je sprejel Govekar v glavnem od Ker- snika, le tu pa tam se je priblizal po podrobnem risanju vnanjosti svojim francoskim vzornikom. Po prvih gimna-zijskih poskusih v »Vrtcu« je priobceval Govekar od leta 1893. v podlistkih »SIov. Naroda«, »Edinosti« in v dija-skem listu »Vesna« razne novelice vecinoma iz zadusnega ozracja spolnih zablod. Eksperimentalni roman Zolajev pa je presadil na nasa tla z romanoxn »V krvi« (»Ljublj. Zvon« 1896), ki slika v najtemnejsih barvah nenravnost »boljse« druzbe z atavistifino in politifino tendenco. Po pokvarjenosti, ki jo slika, se roman lahko kosa s Zolajem; tudi po metodi, »da si je iskal doslej se vedno zive ob-jekte za svoje povesti«, in po tendenci se sklada z njim, v motivaciji pa je sledil Se Kersnikovemu novelisticnemu nafiinu: najvaznejse prehode v razvoju glavne osebe je bolj nalahko samo oznacil, ne da bi jih bil kakor Zola podrobno analiziral. V noveli »Ljubezen in rodo-1 j ub j e« (1896) — iz politi5nega zivljenja — se je Govekar ognil pretiranosti skrajnega naturalizma; v poznejsili pripovednih spisih njegovih pa se pojavlja tudi Ze vpliv novejse psihologicne novele. Poljudno je postalo Gove-karjevo ime po njegovih dramatizacijah JurciCevih roma-nov (Rokovnjaci, Legionarji, Deseti brat) in Levstikovega »M ar t in a Kr p an a« v obliki ljud. iger. DrugaCe je vplival naturalizem na Govekarjevega to-variSa Rada Murnika iz Ljubljane (r. 1870.), ki je bil tafias tudi medicinec na Dunaju — danes ie uradnik ljublj. korespond. urada. Njegovemu znafiaju se je naturalizem upiral, brezhumorna temafinost njegovih vsebin-skih motivov ga kot rojenega humorista ni mogla zani-mati. Prisvojil pa si je poostreni pogled naturalistov na ljudi in predmete, ki pa mu je odkrival vse polno hu-moristifinih potez. Po prvih humoristifinih poskusih v »Vesni«, »Narodu« in »Zvonu« je priobfiil 1.1895. v »Ljublj. Zvonu« humoristifini roman »Gro ga in drugi«. Sre- Kratka zgod. slov. slovstva. 18 dis5e dejanja, ki nas popelje v pestri vrsti prizorov, polnih svezega humorja, tik mimo tragicnih zapletkov do veselega konca, je z rodbino majorja Stojana originalna komifina postava Groga, majorjevega sluge. Kersnikov vasko-grajsko-malomestni svet je risan s cisto nove, hu-moristiCne strani. »N a v i h a n c i« (1902), zbirka »okroglih« povesti in prizorov, je morda naj bolj sa humoristiCna knji-ga v nasem slovstvu, tu pa tam z lahko literarno-satiriCno ostjo. Pridruzil jim je — ne ve5 prav na isti visini — ve-selo novelo »M a t a j e v M a t i j a« (1909), razne humo-reske iz vojaskega_ (J ari junaki, 1909) in lovskega zivljenja (Lovske bajke in povesti, 1914), dra-matiCne burke in celo vrsto listkov. Bogastvo in proznost njegovega jezika je usposobila Murnika zlasti za jezikov-no karakteristiko, za katero je uvedel v knjizevnost tudi narecja — tako ljubljansko, ribnisko in na klasiCen na5in celo Trubarjevo slovensfiino — in za parodijo. V posled-njih spisih se kaze v precejsnji meri ze manira. Spisal je tudi ve5 novel resne vsebine (Znanci, 1907) in obsiren zgo-dovinski roman iz dobe turskih bojev »Hci grofa Blagaja« (1911—1913). Iz Kersnikove Sole je izsel Josip Kostanjevec iz Vipave (r. 1864.), bivsi vadniski ufiitelj v Ljubljani; to nam kazejo njegove prve novelice v »Ljubljanskem Zvo-nu« (Na Silvestrov veCer, 1887, List za listom, 1897, Skof i. dr.). Povest »K o t a n j s k a e 1 i t a« (1897), dasi je spi-sana tudi se v slogu Kersnikove »Jare gospode«, pa irna ze znacilno snov in tudi tendenco naturalizma. V romanu »G o j k o K n a f e 1 j c« (1899) si je prisvojil Kostanjevec tudi njegov slog; nekoliko tudi v razlifinih novejsih no-velah, ki jih je z nekaterimi starejsimi izdal v zbirki »Iz knjige zivljenja« (I. 1902, II. 1904). Povest »N o C« (1902), v kateri se javlja tudi ze vpliv novejse novelistike (Can-kar, Mesko), kaze pojemajoco moc. Pozneje je napisal Kostanjevec vec poljudnih povesti za Mohorjevo druzbo (Zivljenja trnjeva pot, 1907, i. dr.). Z dramami je stopil v kolo naturalistov tudi Engel-bert Gangl iz Metlike (rojen 1873.), vis. solski nadzor-nik v Ljubljani. Pricel je kot pesnik-epigon v Funtkoveni »Zvonu« (1891—4894) in v »Domu in svetu« (1896—1898) ter izdal zbirko pesmi »I z luci in t e m e« (1897). Epigon-ska je ostala njegova lirika tudi pozneje, ko se je povrnil zopet k »Zvonu« (nova zbirka »M o j e o b z o r j e«, 1914). L. 1899. je izdal naturalistiCno dramo »S i n«, nekoliko v slogu Ibsenovem, dve leti pozneje pa »S a d gre ha«. Spisal je tudi nekaj realisticno-naturalisticnih povesti, naj-rajsi iz belokranjskega sveta (Mara, 1905), in vec povesti za Mohorjevo druzbo (Trije rodovi, 1910, Veliki trgovec). Zasluzno je njegovo delo za mladinsko slovstvo. Na dramaticnem polju je nadaljeval ibsenske tradicije — dasi ne izkljucno — socialist Etbin Kristan iz Ljubljane (r. 1867.). Nastopil je 1. 1899. z zbirko pesmi »Zarki in snezinke«; napisal je tudi daljso vrsto crtic, povesti (Pertincarjevo pomlajenje, 1914) in alegoricno pripovedno pesnitev »V i t e z Janez« (1907). Njegov dra-maticni prvenec je stiridejanka »Volja« (1902), moderna realisticna drama z zivahnim konfliktom v Ibsenovem slogu. Nato je v jambski drami »Ljubislava« (1907) pokazal boj med poganstvom in krscanstvom, slovenstvom in nemstvom v Korotanu 8. stoletja, s»Katom Bran-k o v i 6 e m« (1909) z ibsensko problematicnim junakom pa se je vrnil zopet k moderni drami. V istem slogu ob-ravnava drama »S a m o s v o j« (1910) konflikt med indi-vidualizmom in socialnim delom s socialistiCno tendenco, da se mora osebna pravica umakniti splosni koristi; so-cialisticno idejo revolucije je upodobil tudi v verzni drami »K r a 1 j e v a n j e« (1910). Spisal je tudi veC enodejanskih komedij. Naturalizma se je oprijela v boju za svojo emancipa-cijo tudi Sena, da bi ne glede na javno mnenje in na druzabno moralo pokazala svoja prava, najtajnejsa cuv-stva, zakriCala druzbi obtozbo, da je o n a kriva zenske suznosti in ponizanja. Glasilo tega gibanja pri nas je bila trzaska »S 1 o v e n k a« (1897—1903), glavna zastopnica pa Zofka Kveder. Kot odlocno zagovornico zenske eman-cipacije jo je zanimalo od vsega zafietka socialno in zen-sko vprasanje, ki ga je razmotrivala v raznih Clankih in leposlovnih spisih; pri tem ji je bila tendenca zlasti v zacetku vse, umetniska oblika stranska stvar (Misterij zene, 1900, Ljubezen, 4901, Odsevi, 1902); pozneje je vpli-vala nanjo Cankarjeva umetnost (Iz nasih krajev, 1903, Iskre, 1905). Med njenimi vedjimi povestmi naj se omeni »N j e n o z i v 1 j e n j e« (1914) s Cisto naturalistiCno te-meljno mislijo de.dnosti, med njenimi dramatiCnimi spisi pa »A m e r i k a n c i« (1908) z docela naturalistiCno teh-niko. Od 1. 1904. je pisala mnogo za »Domacega prijatelja«, mesecnik Vydrove tovarne v Pragi, ki mu je bila ured-nica. Pisala je mnogo tudi v hrvaskem jeziku. Zdaj ure-juje casopis »Jugoslavenska zena«. 4. Prevrat v literaturi. II. Simbolizem pri Slovencih. A) Ksaver Mesko in Ivan Cankar. Naturalizem, ki je prisel k nam, ko so se mu na Fran-coskem in tudi na Nemskem ze uprli, je bil v na§em slovstvu le kratka epizoda; ustvaril nam ni nobene velike umetnine, poostril pa nam je cut za realnost poetiCnih motivov, razbistril pisatelj em oko, da so opazovali odslej vse pozorneje in natancneje ljudi in stvari in samega sebe. In prav ta pogled v samega sebe, ki ga hladnoobjek-tivni naturalizem skoro ni poznal, je najznaCilnejsa po-teza mladega romanticnega simbolizma, ki je 1. 1899., ko so skoro hkrati izsle Cankarj eva »Erotika« in »Vi-njete« in ZupanciJeva »Casa opojnosti«, slavil svojo zmago nad naturalizmom in nad formalisticnim epigon-stvom. Viharen je bil nastop nase »moderne«, zlasti Ivana CankarjainOtona Zupancica, kista se jima pridruzila se Dragotin Kette in Josip Murn, ki so bili vsi prijatelji in tovarisi izza ljubljan-skih gimnazijskih let. Na polju novele pa je drugoval C a n k a r j u , reformatorju nasega pripovednega sloga, kot nekak predhodnik moderne Ksaver Mesko. Rodil se je 28. oktobra 1874 pri Sv. Tomazu nad Ormozem v Slov. gbricah. Nizjo gimnazijo je dovrsil v Ptuju, visjo v Celju (1894); nato je stopil v bogoslovje v Mariboru, poslednje leto pa je sel v Celovec, kjer je bil tudi posvecen (1898). Sluzba ga je privedla kot kaplana v Skocijan y Podjuni, kot zupnega upravitelja v Gnesau (Knezovo) nad Trgom (Feldkirchen) in v St. Daniel nad Prevaljami, kjer je postal 1. 1901. zupnik; septembra 1906. se je preselil kot zupnik k Mariji na Zilji blizu Beljaka, odkoder so ga pregnale v januarju 1918. nemske tolpe. V gimnazijskih letih se je Mesko pridno bavil z literature, seznanil se je z ruskimi, francoskimi in angle-skimi realisti, zlasti s Tolstim. Poskusal se je tudi y sa-mostojnih spisih; iz Celja je posiljal svoje pesmi dunajski »Vesni« in sodeloval z »listki« pri celjski »Domovini«. S pesniskim drobizem je kot mariborski bogoslovec zalagal tudi »Ljubljanski Zvon«, pozneje tudi Mohorjevo druzbo, »Dom in svet« i. dr. Vendar pa kot pesnik n'asi poeziji ni pokazal novih potov. Drugace v pripovednem slovstvu. Mesko je s Cankar-jem vred uvedel v nase slovstvo moderno psiholo-gifino novelo. V njegovih prvih spisih, zlasti v ro-manu »K a m p 1 o v e m o« (1897) se kaze se mocan vpliv naturalisticne pripovedne tehnike; tudi ozracje spolnih zablod, v katerem se giblje ta roman, spominja v mnogo-cem ozraCja Govekarjevega naturalistiCnega romana »V krvi«; a ideja, da se nravna moC plemenitega in vernega cloveka s pogledom na veCne smotre lahko ubrani po-kvarjenosti, ki zagrinja moderno druzbo v svoje kalne valove, je naravnost v nasprotju s fatalistiCno teorijo na-turalistov o miljeju in dednosti; tudi risanje duSevnih bojev kaze, da je pisatelj ze preko naturalizma, Cesto tudi ze risanje vnanjih stvari, zlasti simbolika naravnih do-godkov, ki spremljajo dusevne preobrate. Ta zveza natu-ralisticne tehnike s psihologiCno poglobitvijo je znak tudi ie Meskovih »Slik in povesti« (Knezova knjiznica 1898—1899); v ospredju pa stoji zmeraj bolj zanimanje za zivljenje duse in srca, slog je se realistiCen, a je ze pre-prezen s simboliCno - psihologiCnimi in subjektivnimi elementi. Tako je dospel pesnik nazadnje do izpovedi o svojih iastnih notranjih bojih (M o j e p o t i, 1899, Izgublje-n a dusa, Zivljenja veCerna molitev, 1900, Razne poti, Sen poletne noCi, 1901, i. dr.) in v njih se je sele prav razvila Meskova liriCno-psihologicna umetnost, ki se kaze tudi v poznejsih samoizpovedih pes-nikovih (O Cloveku, ki se je vraCal, 1902, C1 o -vek, ki stoji ob grobovih in plaka, 1903, Pot spokornikov, 1904, i. dr.). V celi vrsti spisov vstajajo pred nami pesnikovi mladostni spomini (Ko so zvonovi plakali, Za deveto goro, 1902). Na isti visini ga vidimo tudi v najboljsih ostalih psihologiCnih novelah, katerih je Mesko mnogo napisal. Enajst najboljgih novel je izdal Mesko 1.1904. v zbirki »0 b tihih veC erih«; druga zbirka »Mir bo2ji« (1906) nekoliko zaostaja za njo. Na visku kaze pisateljevo liriCno - pripovedno umetnost roman »Na Poljani« (1907); Poljana mu je simbol slovenske domovine, v bo- lecini in trpljenju ljubljene. Poslednji Cas se je obrnil tudi k srednjeveski legendi (Legende o sv. FranCisku, 1917). Mesko se je poskusil tudi v mladinskem slovstvu (Mladim srcem, I. 1911, II. 1914) in v drami (Na smrt ob-sojeni? 1907, Mati, 1914). Pisal je tudi mnogo za Mohor-jevo druzbo. Mesko je cuvstveno - liricna narava, zensko nezen in obcutljiv v svojem 5uvstvovanju, poln ljubezni do ubogih in trpefiih, do ubogih na umu, do slabotnih, teptanih in blodefiih. Rezke satire ne ljubi, mosko trd in odlocen je redkokdaj; najboljse, kar je ustvaril, so njegove liricno-Cuvstvene novele, v katerih je nasel svoj posebni osebni slog; nasle so pot tudi preko slovenskih mej. Drugacna narava je bil Ivan Gankar, ki je zdruzeval z liricno subjektivnostjo in cuvstvenostjo modernega roman-tika jedko satiro. Poleg Zupancica je bil najizrazitejgi za-stopnik nase nove knjizevne umetnosti in najplodovitejsi med sodobnimi slovenskimi pisatelji. Njegova umetnost stoji brezsporno na svetovni visini in Cankarjevo ime je znano dalec izven slovenskega ozemlja pri Cehih in drugih Slovanih, pri Nemcih in Italijanih. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki. L. 1888. je stopil v ljubljansko realko, kjer mu je bil Levee ufiitelj slo-vensCine, in jo dovrsil 1.1895. Odsel je na Dunaj studirat tehniko, a posvetil se je docela knjizevni umetnosti. Kot pisatelj je bival v zacetku veCinoma na Dunaju, kjer si je sluzil mimogrede kruha tudi kot zurnalist, dokler se ni vrnil 1. 1907. za stalno v Ljubljano. Bival je dolga leta na Rozniku, zadnje case v sentpeterskem predmestju. Umrl je 11. decembra 1918 za pljucnico. SestoSolec je bil Cankar, ko je izsla (1893) prva njegova balada (Kacijanar) v »Ljubljanskem Zvonu«. Askerc je bil njegov vzor. Po snovi in obliki nam kazejo tudi poznejse Cankarjeve balade, romance in parabole vse do leta 1895., da so AskerCevega duha (Kacijanar, Roman-tika, Ungnadovi gostje i. dr.), nekoliko tudi Se mlajse (Sultanove sandale). V liriki (celo kancijoni in trioleti so vmes) se kaze Se vpliv epigonskih formalistov. Ko pa je na Dunaju spoznal leznivi blesk in notranjo gnilobo, vso duSeco revSCino velikomestnega Zivljenja in je sam okusil trpkost dijaSkega stradanja, zablode in bedo bohema, je postala njegova lirika drugafina. V dunaj skih kavarnah je z drugimi vred prisegal na zastavo skrajnega realizma: »Zazelelo se nam je nemirnega zivljenja, novih dejanj, boja in viharja in — sluCajno smo naleteli na realizem.« V njegovib veCinoma eroticnih pesmih dunajske dobe je zavel Heineju in francoski bulvarski liriki soroden duh, duh romantike, prepojen z naturafisticnimi motivi: hrepenenje in bolest, greb in kes govori iz njih, tu pa tarn kar z blasfemiCnim cinizmom; to je ozrafije njegove senzacionalne »Erotike«1 (1899). Raz-rahljal je tudi vezi dotedanje tradicionalne metrike, dasi se je varoval pretiranosti »dekadence«. Vendar pa strogi naturalizem s svojo hladno objek-tivnostjo, s svojo zahtevo, da naj podaja umetnina samo »kos vsakdanjega zivljenja brez vsebine, brez ideje, brez vsake zveze z vecnostjo«, Cankarja ni mogel zadovoljiti. Spoznal je, da so modeli, kakor jih je pobral na cesti, tipi, simboli vseobCe cloveSke narave: videl je ves kratki tre-notek od Adama do Antikrista v pogledu umirajoCih oci, v smehljaju ljubecih usten; spoznal je, da mu oCi niso mrtev aparat, da so pokoren organ njegove duSe in njene lepote, njenega socutja, njene ljubezni in njenega sovra-Stva; modeli so mu oziveli: dahnil je vanje svoje misli, svoje sanje, svoje zivljenje (Vinjete). Iz hladnega natura-lizma mu je zrasel Cuvstveno-subjektivni simbolizem. 1 V novi izdaji »Erotike« (1902) je Cankar pozneje mnogo blasfemiCnega odstranil. Ta subjektivnost se je izrazala ze v prvih Cankar-jevih Crticah, slikah in satirah, ki jih je priobCeval od 1. 1897. v »Slov. Narodu«, »Slovencu« i. dr, in zbral nazadnje v knjigi »Vinjete« (1899); prepojila je tudi Cankarjevo trodejanko »J a k o b R u d a« (1900) in Popotovanje Nikolaja Nikica« (1900), ki je Tolstemu v sorodu. Ze spisi te Cankarjeve viharne dobe, dasi so deloma bolj sadovi knjizevnih vplivov, kot pa samostojno dozivljena istinitost, kazejo znacilna svojstva poznejgega zrelega Cankarja: izrazito ritmicno obliko, zivahno domisljijo, nekak fatalisticno pesimisticen svetovni nazor, nagnjenje k satiricnemu karikiranju, spojeno z modernobolnim cinizmom. Nagnjenje do satire se je v naslednjih letih se po-globilo. »V ogledalu svoje duse, spacenem od grenkobe in bridkosti sem ugledal svet in vso veliko, strahu in obihi-dovanja vredno krivico njegovo; dozorelim ocem se je bilo odprlo zivljenje z vso svojo veliko krivico, s svojo lazjo in surovostjo, s svojo neizmerno smesnostjo« — in temu svetu in temu zivljenju je napovedal boj do konca (Cankar, Krpanova kobila). To je tisti boj proti filistrstvu in breznacelnosti, ki ga je bojeval v celi vrsti pripovednih in dramatiCnih spisov od »T u j c e v« (1901) in »G o s p e J u d i t« do »K r p a n o v e k o b i 1 e« (1907) in »H 1 a p c a Jerneja« (1907), od komedije »Za narodov bla-g o r« (1901) in »K r a 1 j a n a B e t a j n o v i« (1902) do »Hlapcev« (1910); nazadnje pa je poosebil vso to niz-kost in podlost v simbolicni dolini* sentflorijanski (Pohuj-Sanje v dolini sentflorijanski, 1908): »Slikal sem noc, vso pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, da bi oko tem silneje zakopmelo po lu5i« (Cankar, Bela krizantema). Filistrstvu in sebiCnosti pa je postavil nasproti kakor Gorjkij svoje hrepeneCe, ljubefie in umirajoce umetaike, poete in potepuhe — zene, ki jih slika tako rad kot neme suznje ljubezni in dolznosti, kot jake tolaznice moz, bra-tov in sinov, kakor jih je upodobil v Francki (Na klancu), Hanci (Kriz na gori) in najlepse v svoji materi (Moje 2iv-Ijenje), — dalje uboge zrtve sebicnosti in nemoralnosti. Kot nasprotje dolini sentflorijanski je ustvaril svojo sim-bolicno dezelo sanj in hrepenenja, dezelo Lepe Vide, car-stvo Matjazevo. Tudi v tej drugi dobi Cankarjevega dela se poznajo se tuji vplivi; boj, ki ga je bojeval on, so bojevali tudi Zola, Ibsen, Tolstoj, zlasti pa Gorjkij. Slog, ki ga pi§e v »Kralju na Betajnovi« in »Za narodov blagor«, zveni tu pa tam se, kakor prevod iz konverzacije pri Ibsenu v nemskih prevodih, dasi je vobce ze 5udno lahek in nepri-siljen v primeri s sodobnimi prozaisti in ga tisti Cas nad-kriljuje edino Mesko. A vedno bolj se je potopil v globino slovenskega bitja in jezika, vidi se to ze v razvojni 5rti »Tujci« — »Na klancu« — »Kriz na gori«, dokler ni stopil v satiricni povesti »Ales iz Razora« (1907) in v »Hlapcu Jer-neju«, »umetniski veleumetnini in umski velezmoti svoji« (Pregelj) z vso ljubeznijo na popolnoma realna domaca tla, na Vrhniko in njeno okolico, ki jo je v crticah o svoji mladosti »Moje zivljenje« in v »Alesu iz Razora« naslikal s Cudovito nazornostjo. V boju proti filistrstvu in hinav§£ini je vstalo v Can-karju globoko usmiljenje do slabotnih in blodefiih, a hrepeheCih po luci in svetlobi (Nina, 1906, Kurent, 1909, Volja in moc, 1913, Milan in Milena, 1913 i. dr.) in so-Cutna ljubezen do ubogih in trpeCih, do sirot in zatiranih, in ta ljubezen je postala polagoma bolj kot satira vodilna misel Cahkarjeve umetnosti. Kaze se to ze v povestih Na klancu (1902), Kriz na gori (1903), pojavlja se v slikah iz dunajskega zivljenja, zlasti iz Zivljenja Ceskih sirot in proletarcev (Spomladi, Brez doma, Ottakring); po svoji vrnitvi v domovino, ko zmagujejo domaCi motivi in spo- mini na mladost (Jure, Ministrant Jakec), pa je posvetil Cankar tej ljubezni celo vrsto najlepsih svojih spisov, tako »Z a k r i z e m« (1909) in »T r o j e p o v e s t i« (pri Moh. druzbi 1.1911.), razne nove lice v »Zvonu«, »Crtice« v »Domu in svetu« (1914—1915), zlasti pa svojo poslednjo, morda najlepso knjigo »Podobe iz sanj« (1917), ki jih je napisal »v letih strahote 1914—1917 za ogledalo teh tezkih dni in za spomin«. Cankarjeva umetnost je vseskozi individualna. »Po-vsod slika svoje zivljenje tako, kakor ga je sam spoznal, in ga tolmaci tako, kakor ga je sam umel: Mnogo zmot je v njegovih nazorih o zivljenju, marsikaj ni nravno dobro v njegovih knjigah in mnogokrat je enostranska njegova sodba in njegova generalizujoca obsodba krivicna. Pa vse je verna slika tega, kar je mislil, in se vernejsa tega, kar je cutil in pretrpel« (Pregelj). Cankar je popolnoma prenovil naso novelo, kar se tice motivov, in je v njej ustvaril zelo mnogo novega, lepega. Ustvaril nam je vzporedno z Meskom cisto nov pripovedni slog, obogatil je nas jezik z mnogimi novimi izrazi, slikami in pri-merami, odkril je muzikalno lepoto slovenske govorice, ritem slovenske proze, kot nihce pred njim. Cankar je klasik slovenskega modernega romanticnega simbolizma in mu je pridobil glas in veljavo tudi pri velikih evrop-skih narodih. B) Oton Zupancic. Dragotin Kette. Josip Murn. Z novelistiko se je prenovila tudi slovenska lirika. Pod vplivom tujine (dekadence in simbolizma) so vstali tudi pri nas novi moderni liriki; imeli so isti namen, da bi preustrojili pesniStvo, zlomili stare, okorele pesniske zakone in pravila; govoriti so hoteli svoj jezik, pisati svojo interpunkcijo, svoj pravopis, cutiti so hoteli svoja cuvstva in razkrivati jih brez ozira na obcinstvo, kritiko, estetiko in zal, da cesto tudi na moralo (Pregelj). Vendar pa se je v jedru zdrava, v narodu ukoreninjena narava nasih mladih varovala najhujsih zablod tujerodnih de-kadentov. Ivan Cankar, ki je bil eden prvih in najbolj vnetih borcev za moderno Iiriko, je 1. 1897. v kritiki Gan-glovih pesmi odlocno obsodil vso epigonsko liriko z nje-nim uciteljem Cimpermanom vred, ki je s svojimi ribni-skimi rimami izganjal duha in poezijo iz pesmi svojih ufiencev, in je hkrati napovedal nastop slovenske moderne: »Moderna lirika je pred vrati, in kadar potrka dovolj glasno, odpro se ji sama od sebe.« Mislil je pri teh besedah poleg sebe v prvi vrsti na prijatelja Otona Zupanfiica in Dragotina Ket-teja, ki se jima je prav tafias pridruzil Se Josip Murn-Aleksandrov. Izsli so — podobno kot pred stiridesetimi leti »Vajevci« — iz nekakega literarnega drustva ljubljanskih srednjesolcev, iz »Zadruge«, ki se je poslovila ob odhodu najdelavnejsih filanov z gimna-zije z almanahom »N a r a z s t a n k u« (1898). Oton zupancic, pravi reformator nase lirike, se je rodil 23. januarja 1878 na Vinici v Beli Krajini. L. 1888. je stopil v novomesko gimnazijo, na kateri je dovrsil nizje razrede; nato pa se je preselil v Ljubljano, prestal 1. 1896. zrelostni izpit in gel na Dunaj studirat zgodovino in zemljepisje; 1. 1903. je bil en semester namestni ufiitelj na I. drz. gimnaziji v Ljubljani, nato pa vefi let izven slovenske domovine domafii ufiitelj; bival je nekaj fiasa tudi v Parizu (1905). Po Askerfievi smrti je postal njegov naslednik kot mestni arhivar v Ljubljani. L. 1914. je ure-jeval tudi »Slovana«, 1. 1917. pa je bil urednik »LjubIjap-skega Zvona«. ZupanCiC je bil v sesti soli, ko je prinesel »Vrtec« 1. 1894. prvo pesem »Belega Kranjca«, ki se je naslednje leto (v »Vrtcu« in »AngeljCku«) prekrstil v »Smiljana Smi-ljanica«; isto leto (1894) je priobcil tudi »Dom in svet« prvo »Gojkovo« pesem (JaniCar). Ostal je sotrudnik »Do-ma in sveta« do 1.1898., pri »Vrtcu« je sodeloval do 1.1900. Kot osmosolec se je oglasil prviC (kot Alelcsij Nikolajev) v »Ljubljanskem Zvonu« z »N a r o d n o p e s m i j o« (Da sem jaz pticica, kam bi zletela?). Pesmi gimnazijca Zupancica se odlikujejo po ljubki vsebini — zlasti otroske pesmi — po krasni nazor-nosti izraza in po preprostem, melodioznem ritmu z izra-zitimi rimami brez pedanterije. Ucil se je najvec pri na-rodni pesmi belokVanjski (Na Jurijevo, Narodna pesem), pa tudi pri srbski (JaniCar) in ukrajinski (Veter, Bora); z ukrajinskimi dumami se je seznanil pri dr. Jan. Ev. Kreku, h kateremu je zahajal z drugimi dijaki vred. Vplival pa je nanj tudi Levstik s krepko ritmiko svojih otroskih pesmi (Na kolenu, Pesem nagajivka), nekoliko tudi ASkerc, zlasti pozneje, s svojimi orientalskimi balad-nimi motivi (Predaja Roda, Izmail, Pripovedka o beda-stem carju). Na Dunaju je krenil Zupancic polagoma na novo pot. Seznanil se je z velikomestnim zivljenjem in hkrati z velikomestno poezijo francoskih simbolistov, Verlaina, Maeterlincka i. dr. V »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1897. se pojavljajo v svobodnejsi zgradbi verzov in kitic prvi lahni njihovi vplivi (Essehrin kip, Ribic), hkrati pa tudi precej energicno pri Ketteju in Murnu. Izrazito mo-derno simbolistiCne pa so pesmi naslednjega leta, zlasti »Zimski zarki« s svojim absintskim miljejem,1 z 1 Zadnja pesem te skupine (Kot bi viseli zlati sadovi) ima v »Zvonu« celo geslo iz tega miljeja: »Absintskomeglen veCer na Ringu«. burnim, prekipevajoCim Cuvstvom, ki se izraza tudi v me-taforah, z novimi presenetljivimi poosebitvami'in sim-boli, s svobodnimi ritmi; rime, ki jih ZupanciC nikdar ni zavrgel popolnoma, so Aiporabljene brez vsake sablone in odgovarjajo po svoji temni zvoeni barvi (skoro samo u, o in a) popolnoma celotnemu obcutju. Susec 1.1899. pa je prinesel tik za Cankarjevo »Ero-tiko« ZupanCicevo »C a s o opojnost i«. Ze z naslovom v okusu francoskega dekadentstva se predstavlja zbirka kot moderna pesniSka knjiga, se bolj pa s pesnisko obliko, s svojimi novimi ritmi in tujimi verzi (seguidilli), s svo-jimi simboli (roza mogota) in novimi metaforami (»brez-plodne ure«, »bolne roze«, tuji, eksoticni cveti), s svojim izzivajocim epilogom na kritike, »ki imajo sive glave in imajo nazore«. Znacilne poteze dekadentstva — moderna kretnja, ziva erotika, jedek cinizem, kulturnobojno raz-polozenje, stid pred filistroznostjo in bolna, Heineju in Carducciju sorodna sanjavost — so v veliki meri tudi znak Zupancica v viharni dobi »£ase« (Pregelj). Vendar se je ZupanCiC, ki se je solal ob narodni pesmi, obva-roval neokusne brezobliCnosti skrajnega dekadentstva in njemu lastnega moralnega nihilizma; pri njem zazveni zmeraj zopet temeljni eticni akord in se oglaga klic hre-penenja iz polnoCnih senc, iz »zimskih zarkov« in s »stez brez cilja« po luci, po »jutru«, po sveti, cisti sreCi otroske nedolznosti. Ze v »Ca§i opojnosti« je objavil Zupancic v oddelku »Jutro« nekaj otroskih pesmi, skoro samo novih, le ena (Mak) je iz »Vrtca«. Nato pa je zbral pesnik najlepse svoje otroske pesmi iz »Vrtca«, »Angeljcka«, »Doma in sveta« ter »Case opojnosti« ter jih, pomnozene z novimi, podaril 1. 1900. slovenski deci za piruhe (»Pisanice«), Med njimi so pravi biseri slovenske poezije: Sneguljcica, Kangljica, Pripovedka o nosku, Belokranjska balada, Ajda, BarCica itd. Naslednja ZupanciCeva knjiga pesmi s simboliCnim naslovom »Cez plan« (1904), nastala v letih 1899. do 1903., nam ka£e pesnika na poti iz »polno5nih senc« k luci in »dnevu«. Se se cutijo tresljaji viharne dobe pesni-kove: »Predaj se vetrom, naj gre, kamor ho5e! Naj srce se navriska in izjoce!« A v viharju cuvstev in strasti je zacutil pesnik ze tudi potrebo umske in eticne orientacije, sicer je zamujen »vseh zivih dan«: »Vendar mornar, ko je najvisji dan, izmeri da, jo iii nebesko stran...« 2e v osmerih pesmih »M a n o m J o s i p a M u r n a«, s kate-rimi je posvetil ZupanCiC vso zbirko spominu umrlega prijatelja - pesnika, se javlja ta razvoj. Po obupni tozbi prve prekrasne posmrtnice »Grobovi tulijo« se je ob spominu na umrlega druga odkrila »skrivnost mu smrti in zivljenja«, iz bolesti in samote naj mu zraste pogum: vodilna misel zbirke je vstajenje iz »zivljenja zmot« k novemu zivljenju in novemu delu in zbirka iz-zveni v zeljo: »Da mi je za zarjo blesteCo pogledati — in kaj ljubega, dobrega ti povedati — v teh tezkih dneh, o domovina.« Tudi oblika je zdaj bolj umerjena, iz-razita, samonikla; pesnik se je povracal tudi k prepro-stosti, ljubkosti belokranjske narodne pesmi: »Belokranj-ska«, »Druga«, »Se ena«; iz narodne tradicije je zajel tudi snov za nedeljsko romanco »Hudic in kvartopirci« in za balado »Sveti trije kralji«. Knjiga »Cez plan« je dozivela ze 1.1911. drugi natisk, istoCasno s »Caso opojnosti«. Kot dozorel umetnik s sirokim umetniskim obzorjem in zrelo moCjo — pesnik se je ogledal med tem po svetu — se nam kaze 2upanci5 v »S a m o g o v o r i h« (1908). Tujih vplivov se je otresel, tehtna, globlja je postala misel, duh je zagospodoval nad Cuvstvi in trenotnimi raz-pololenji; njegove pesmi nam odkrivajo zdaj najrajsi njegov pogled na svet, na probleme cloveskega in nasega narodnega zivljenja;1 o tem nam govore »Sfinga«, »Vizija«, »Prebujenje«, »Z vlakom«, zlasti pa »D u m a«, ena izmed najmogoCnejsih pesnitev v slovenskem jeziku. V svoji moski dobi je Zupancic izbral iz svojih prvih pesniskih knjig najboljse in najznacilnejse pesnitve in jih izdal z naslovom »Mlada pota« (1919) kot nekak ob-racun o delu svoje mladosti. Poezija Zupanciceva izza »Samogovorov« je v prvi vrsti izrazna umetnost. Poleg osrednjega problema vsega cloveskega umovanja, uganke cloveskega bistva in na-mena (Jerala, Dies irae, Podoba), ga zanima tudi socialno vprasanje (Zeblarji); v Casu svetovne vojne, majniske de-klaracije in preobrata pa se ga je globoko dojmilo trpljenie nasega ljudstva (Glad, Razgovor), mucila ga je skrb za bodocnost naroda, ki mu je gledal resitev v »bratstva bridki slasti« (Tuji moz, Zemljevid, Nasa beseda). Spomenik te dobe nam je knjiga »V zarj e Vidove« (1920), posvefiena pesnikovi zeni. V mladi rodbinski sreci, ki sije n. pr. iz »Pesrni« (Glej s solncem pregrnjena), ko je zacel pesnik v svoji deci vnovic dozivljati svoja mladostna leta, se je povrnil do-zoreli umetnik tudi zopet k otroski pesmi. Ze prej je bil priredil mladinski knjigi »Palcki Poljancki« in »Lahkih nog naokrog«, zdaj mu je dozorela zbirka »Sto ugank« (1915), ne navadnih ugank, ampak prelepih, nazornih poetifinih slik in primer, in pesemska knjiga »Ciciban in se k a j« (1915), klasiCna otroska knjiga, ki je s svojimi pesmimi o Cicibanu, o »Zlatu v Blatni vasi« in o »Na§ih lucih«, s svojimi igrami v pesmih, s svojimi »Vrabci«, »Kroparji«, »Zvonovi«, »Zabami«, »Me-, 1 Novejsa kritika je tako umetnost oznacila kot ekspre-sionizem (izrazno umetnost) v nasprotju z impresionizmom (vtisno umetnostjo). hur£ki«, z »Uspavanko« in »Zelenim Jurjem« nasi deci v pravo radost. Dragoceni so tudi ZupanciCevi prevodi, jezikovno do-vrSeni tako v verzih kakor v prozi: Shakespeare : »Julij Cezar« (1904), »BeneSki trgovec« (1905), Sen kresne noCi (1920), Macbeth (1920), Dickens: »0liver Twist. (1911) i. dr. Dve leti za Zupancicem se je pojavil Dragotin Kette. Rodil se je 19. januarja 1876 na P r e m u na Notranjskem, kjer je bil njegov o,ce uCitelj. Leta 1889. je stopil v ljub-ljansko I. gimnazijo; v sesti Soli (1895) v drugem teCaju pa je Studije prekinil, ker ni mogel placati Solnine — radi neke satiricne pesmi politiCne vsebine je v I. teCaju dobil nepovoljen red v nravnosti. Poldrugo leto je po-tratil z instrukcijami — med tem mu je 1. 1896. umrl Se o6e — nato je Sel po pomoCi dobricine Ivana Resmana, pesnika »Moje dece«, v Novo mesto, kjer je po sprejem-nem izpitu za 7. Solo v letih 1896—1898. dovrSil gimnazijo. Jeseni po maturi je moral v Trst k vojakom, ker so ga bili kot sedmosolca za tri leta potrdili. Na vajah se je prehladil, zbolel je za suSico in 1. aprila 1899 so ga kot nesposobnega bolnika odpustili. PriSel je v Ljubljano k bivSi Murnovi gospodinji v stari cukrarni, bolan za smrt. Skrb prijateljev in dobrotnikov ni nic vec poma-gala; umrl je 26. maja 1899, star Sele triindvajset let. Le dobrih pet let je trajalo javno literarno delo Kette-jevo. Istocasno, 1. aprila 1894, sta prinesla »Angeljcek« prvo otroSko basen SiljuSke in »Zvon« prvo Zvonoslavovo pesem. Kette je sodeloval pri obeh do svoje smrti. V »AngeljCku« (in v »Vrtcu«) je priobceval svoje ljubke otroSke pravljice, legende in basni v prozi in v verzih — najlepSi med njimi sta znani pravljici o ubogi Terezinki in o Sivilji in Skarjicah — v »Zvonu« pa je rastel in se Kratka zgod. slor. slovstva. 19 razvijal kot lirik (Zvonoslav — Zor — Mihael Miliajlov — Kette). Izmed tovarisev se je prvi oprijel svobodnejse rif,-miCne zgradbe kitic — to nam kaze ze prva v »Zvonu« objavljena pesem (Na blejskem otoku); svezega ritma in naravnega poetifinega izraza ni hotel zrtvovati natancno urezani stihiCni obliki. To pa je tudi skoro edina konee-sija, ki jo je dal modernim dekadentom. Njegova solncna, vesela, realistiCna narava ni bila ustvarjena za sanjavo. nejasnost in prenasiCeno blaziranost najmodernejsih. PaC pa se je nauCil pri njih tiste plastike in nazornosti, s ka-tero se odlikujejo njegove pesmi; poleg ZupanCiCa je tudi on reformator naSega poetiCnega izrazanja. UCil pa se je tudi pri starejgih mojstrih, zlasti pri ruskih, in pri na-rodni pesmi. Temeljni ton njegovih pesnii je vesel; Segav humor in hudomuSna nagajivost govorita iz njih, Casih tudi vesela dijaSka razigranost; redkeje se pojavi tudi lahna mladostna zamiSljenost in melanholija. Ve^ina njegovih pesmi je ljubavne vsebine; vpletel je vanje krasne slike iz novomeSkega mestnega in dolenjskega podezelskega okrozja (Na trgu, Skozi gozd, Jagnjed, Slovo), slike iz Trsta in z morja (Ob molu S. Carlo, Adrija); tudi ljubezen do prirode in do otroske narave govori iz njegovih pesmi. V poznej§ih pesmih se je mladostna segavost dostikrat umaknila otofcnim mislim (Na poljani) in resnemu filozof-skemu razmisljanju, v katerem se je nagibal k nekemu nejasnemu poetiCnemu panteizmu (Moj Bog); v tem oziru je vplival nanj tudi inisticizem Maeterlinclcov. Tudi oblika se bliia zmeraj bolj klasicni umetnosti Presernovi, vzljubil je zlasti obliko soneta, ki si jo je prikrojil po svoje. Sonetni cikli »Adrija«, »Moj Bog«, »Slovo«, »Tihe noci«, »Crne noCi« spadajo s sonetom »Na oCetovem grobu« k najlepgemu, kar je ustvaril Kette. Odlicen je Kette tudi v svojih, dasi le malostevilnih, pripovednih pesmih (n. pr. Azrael, Podgorska svetnica). (Tudi v njih se je takoj v zaCetku uveljavila solnCna narava Kettejeva, skoro brez tujega vpliva; AskerCeva narava, ki je bila drugim tako nevarna, mu je bila pre-malo sorodna. Kettejeve »Poezije« so izsle o Veliki no£i 1900; uredil jih je Anton ASkerc. Ze 1. 1907. so izsle v novi izdaji. Premlad je moral pod ruso tudi cetrti, najmlajsi izmed tovarisev, Josip Murn - Aleksandrov. Rodil se je 4. susca 1879 v Ljubljani kot nezakonski otrok sluzkinje. Prvi dve leti je prezivel na kmetih na reji, potem se je preselil v staro cukrarno v Ljubljani, kamor se je vrnil tudi iz MarijanisCa, v katerem je hodil v ljudsko solo in nekaj let tudi se v gimnazijo. Po dovrseni maturi je sel jeseni 1898 na Dunaj. Vpisal se je na eksportno akademijo, a je kmalu prestopil k pravoslovju in se vrnil v Ljubljano; prijela se je tudi njega susica. Stanoval je zopet v cukrarni in delal v pisarnicah. Poleti 1. 1899. in 1900. je sel iskat zdravja'na Gorenjsko in Vipavsko; umrl je 18. junija 1901 v isti sobi kot dve leti poprej Kette. Prve zacetniske pesmi je objavil Murn kot sedem-najstletni sedmosolec najprej v »Angeljcku«, naslednjega leta (1897) pa se je oglasil tudi v »Vrtcu«, v dijaski »Zori« in v »Ljubljanskem Zvonu«. ZnaCaj njegove poezije se loci od Zupanfiiceve in Kettejeve. Drzna kretnja ZupanCiCeva mu je bila prav tako tuja kot solnCna narava Kettejeva, bil je plah in nezaupljiv in se ni pocutil dobro v mestu in med ljudmi; odtod tozni temeljni akord v njegovih pesmih, odtod tista ljubav do otozne poezije jeseni in zime, mraka in noCi (O mraku, Mislil sem na prosle dni, Ko dobrave se mrace i. dr). Najrajsi je bil med zitnimi polji in poslusal, kako snuje narava svoje skrivnostno zivljenje. Tajnega zivljenja polja in njiv in temnih gozdov, zitnega polja in ajde in poljskih cvetov ni nihCe tako opeval kot on (Hrepenenje, Sentjanzevo, Pesem o klasu, Pesem o ajdi i. dr.) in tako rad ni nihCe pel o kmetiskem zivljenju, delu in poCitku, snubitvi in zenitovanju (Na planem, Kmetska pesem, Vlahi, Zenitovanjska, Hej, kupil si pipo bom i. dr.). So-roden je v tem oziru Koljcovu in Burnsu. Izmed lirsko-pripovednih pesmi njegovih se odliku-jeta zlasti »Vrnitev« in »Kvatrna balada« po mojstrskein risanju obCutja, »Mlinar in hudiC« ter »Vedomee« po svoji kmetiSki Segavosti. Veliko pozornost je obracal Murn na poeticni izraz. Iskal je novih besednih zvez, slik in primer, ki so lezale se nedotaknjene v globinah narodnega jezika. Zbirko svojih »P e s m i i n r o m a n c« je uredil pesnik ge sam na smrtni postelji; izdal jo je 1. 1903. dr. Ivan Prijatelj. 5. MirnejSe smeri. Vsled svoje skrajnosti niti naturalizem niti d,ekadenca nista mogla docela zadovoljiti slovenskega duha; tudi Cankar in 2upan5i£, klasika nase »moderne«, sta morala te skrajnosti Sele preboleti, preden sta dospela do svoje samobitne umetnosti. Najbolj pa sta deterministicni pesimizem naturalistov in moralni nihilizem dekadence odbijala pisatelje, stojece na staliscu krSCanske nravnosti in vere. Zato so ostali .poveCini pri tradicijah poeticnega realizma; vplivala pa je moderna nanje s svojimi pozitivnimi ivrednotami: naturalizem s svojim zanimanjem za socialno vprasanje, za realnost oseb in motivov, s svojo ljubeznijo do predmet-nosti, simbolizem s svojo liriCno subjektivnostjo, s svojo poglobljeno psihologicno analizo in s svojim sijajnim pla-stiCnim slogom. Na poseben naCin je spojil starejSo in moderno po-etifino tradicijo najboljgi pisatelj iz kroga »Doma in sveta« Fran Sal. Finzgar. Rodil se je 9. februarja 1871 v D6slo-vicah pri Breznici na Gorenjskem — pozneje si je postavil njegov oce novo domacijo na Breznici. V ljudsko solo je hodil na Breznici in v Radovljici, 1. 1882. pa je §el v Ljub-Ijano na gimnazijo, napravil 1891. maturo, pel 1. 1894. novo maso in gel naslednje leto kot kaplan v duhovno pastirstvo, najprej v Bohinj, nato je bil kaplan na Jese-nicah, v KoCevju in Idriji, ekspozit pri Sv. Jostu, kaplan in 2upni upravitelj v Skofji Loki, kurat v ljubljanski pri-silni delavnici. Leta 1902. je sel kot zupnik v Zelimlje pod Turjakom, 1. 1908. v Soro, aprila 1918. pa je dobil trnovsko zupnijo v Ljubljani. V pisateljevanju se je uril 2e na gimnaziji; v osmi Soli je bil urednik domacih vaj v AlojzisCu, napisal je tudi novelico »Zaroka o polno5i«, ki je iz§la v Krajcevi »Narodni biblioteki« (1894), in povest »Gozdarjev sin« (»Slovenec« 1893, Ljudska knjiznica, 1907). V semenigfiu se je posvetil mladinski literaturi; sodeloval je s pesmimi in povesticami pri bogoslovskih »Pomladnih glasili«, zadnje leto (1895) kot urednik, pa tudi pri »Angeljcku« in »Vrtcu«, ki ga je 1. 1894. ob TomSiCevi bolezni tudi urejeval. Iz Bohinja se je oglasil 1.1896. tudi v »Domu in svetu«. Zalagal ga je do 1. 1898. z lirskimi in pripovednimi verzi v slogu epigonskih pesnikov; najboljsa pesnitev iz te dobe je'idilicna povest v verzih »Triglav« (1896), poetifini izraz dozivljajev na pesnikovi abiturientski »Poti Cez Triglav« (»Planinski Vestnik«, 1897). S to idilo je tekmoval z obsirnimi epskimi pesnitvami Hribarjevimi in Preles-nikovimi. Kmalu pa se je poslovil FinMgar od verzov in se vrnil k svoji pravi stroki, k pripovednistvu. Ze v mladinskih spisih se je javila realistiCna narava FinZgarjeva; njegov oce in njegova mati (oba umrla 1918), ki sta mu bila vzomika iz zgodnje mladosti, sta bila izmed prvih zna-cajev, ki jih je upodobil, oCetovi spomini in lastni doziv-ljaji so mu bili ze tagas najljubsa snov. Pripovedovanje oCetovo o zivljenju svojem in svojih sosedov, ki jih je pisatelj se osebno poznal, mu je dalo snovi tudi za prve vecje povesti, v katerih je naslikal svojo breznisko domo-vino in breznisko ljudstvo, za »Staro in novo hi§o« (1899) in »Dovolj pokore« (1900). Pri ocetu se je navzel tiste re-alnosti, da je iskal umetniskih problemov v svoji nepo-srednji blizini — prav zato je dobil dosti umetniSke po-bude tudi po modernem realizmu — pri njem se je nasrkal tudi tistega idealizma dela in trpljenja, ki govori iz nje-govih spisov; brezniska govorica njegovega oceta pa je bogati vir njegovega jezika, ki diha iz njega krepki vonj gorenjske zemlje. Te lastnosti se kazejo v glavnih obrisih 2e v prvih povestih (Stara in nova hisa, Dovolj pokore) in ttidi v novelah »Deteljica« (1899) in »Kvisku« (1899). S sliko iz zivljenja »Smarnic nikar« (1900) se zacenja daljsa vrsta manjsih novel (Pomlad se poslavlja, 1900, O C e j e, 1901, Smo pa le moz, 1902 i. dr.) in lirifinih Crtic :—najdragocenejse so »Oran2e in citron e« (1901) in »M o j a d u § a v a s u j e« (1903) — v katerih si je prisvojil'slog moderne liriCno-psihologiCne novele. Leta 1902. je priobCil prvo svoje dramaticno delo, ljudsko igro »D i v j i 1 o v e c«. Prva velika kompozicija Finzgarjeva je roman »I z m o d e r n e g a s v e t a« (1904), slika iz socialnih bojev nasih dni. Leta 1904. ga je opozoril dr. Jan. Ev. Krek po Kosovem »Gradivu« na prvotno zgodovino nasih pred-nikov za casa selitve na Balkan; prav tacas je pisal tudi M. Prelesnik svoje romane iz zgodovine polabskih Slo- vanov. Nato je zaCel Finzgar snovati roman »P o d s v o -bodnim solncem«. Zgodovinsko ozadje mu je dala Kosova knjiga, zgodovinske znaCaje in casovni kolorit pa natanCne studije bizantinske zgodovine. Roman je nekaka epopeja iz zgodovine osvojitve Balkana po Slovenih, mo-gocna slika zivljenja nasih prednikov in cesarskega Bi-zancija. Kot vzor je imel pisatelj pred ocmi Sienkiewicze-ve velike romane iz poljske zgodovine. Roman je izsel najprej v »Domu in svetu« v 1.1906—1907., nato pa, nekoliko predelan v dveh knjigah kot prva zvezka zbranih spisov Finzgarjevih (1912). Iz salona in iz pradavnine se je Finzgar po presledku nekaterih let kot dozorel umetnik vrnil zopet na domaco kmetisko grado. Poleg manjsih spisov (Nad petelina i. dr.) je napisal v Sori novelo iz zivljenja podezelske uciteljice »Sama« (1912) in dragoceno preprosto-enotno povest spokornice »D e k 1 a A n 6 k a« (1913). Iz kmetiskega Zivljenja je zajeta tudi snov za drami »Nasa kri« (1912) — \rsi se na Rodinah pri Breznici ob zatonu francoske »Ilirije« — in »ljudsko zgodbo v treh dejanjih« »Veriga« (DS. 1914, kot knjiga 1919). »P r o r o k o v an a« (1915), »B o j i« (1915—1916) in »Kronika gospoda Urbana« (1917) pa slikajo trpljenje slovenskega ljudstva v svetovni vojski. Dr. Matija Prelesnik (1872—1905) iz Dobrepolj na Dolenjskem, nazadnje Studijski prefekt v ljubljanski bogoslovnici, si je prisvojil svoj lastni, nekako slovesno-epski pripovedni slog. Po prvih poskusih v »Pomladnih glasih«, »Vrtcu« in »Domu in svetu« (Ingov pir) je spesnil 1. 1894. po Pavlu Diakonu (Historia Langobardorum) »2enitev Ferdulfa vojvode«, povest v verzih iz bojev Langobardov in Slovencev (1. 705.). Po daljSem presledku, posvecenem veCinoma znanstvenemu delu — le nekaj lirike je iz te dobe — se je povrnil s povestjo »N e- srecno zlato« (1902) zopet k pripovednemu slovstvu, zdaj v prozi. Nato je zaCel pisati — pac pod vplivom Sien-kiewiczevim — na Siroko zasnovano trilogijo epskih ro-manov iz zgodovine polabskih Slovanov. Dovrsil pa je le dva dela »N a s s t a r i g r e h« (1903) in »V s m r t n i senci«, ob tretjem delu »Vineta« (1905) ga je prehitela smrt. — Dr. Joze Debevec iz Begunj pri Cirknici (r. 1867), prevajavec Dante j eve »Nebeske kome-d i j e«, profesor v Ljubljani, je ustvaril v svojih »prijate-ljevih pismih« »Vzori in b o j i« (»Dom in svet« 1896 do 1897, kot knjiga 1917) lepo vzgojno povest, hkrati pa dra-goceno kulturno sliko iz ljubljanskega dijaikega Zivljenja v osemdesetih letih. Nadaljeval jih je — a ne vec s tako socnimi barvami — v pismih »Do zmage« (»Dom in svet«, 1901—1902). Zasluzen je tudi zupnik Pavel Perko, ki se je s svojimi psihologicnimi novelami in Crticami v »Domu in svetu« priblizal modernemu slogu. Izmed pripovednikov »Zvonovega« kroga je Fran ZbaSnik iz Dolenje vasi pri llibnici (rojen 1865), rav-natelj dezelnih uradov v Ljubljani, se ucenec starejsih slovenskih realistov. Zlasti se vidi to njegovim prvim po-vestim, ki jih je priobCil pri Mohorjevi druzbi (»Na krivih potih«, 1893, »Boj za pravico«, 1897, pozneje »Za sre5o«, 1901, i. dr.); to je ostal tudi pozneje, dasi je prevzel od naturalistov drznejso izbiro snovi, od simbolistov pa bolj zamotanih znacajev in zapletkov. Sodeloval je pri Mohorjevi druzbi, pri Matici Slovenski (Iz viharja v zavetje, 1900), pri »Ljubljanskem Zvonu«, ki mu je bil sedem let (1903—1909) tudi urednik (»Prijateljstvo in ljubezen«, »Zrtve« in mnogo krajsih Crtic), pri Slovenki, Slovanu i. dr. V bistvu je Zbasnik bolj zabavni pripo-vednik, kot pa umetnik, Casih sili tudi tendenca prevefi v ospredje (Zrtve). Deloval je tudi kot gledaliSki in literarni kritik. Fran MilCinski iz Loza (r. 1867), visji dezelno-sodni svetnik v Ljubljani, si je pridobil ime s svojimi duhovitimi satiriCno-humoristicnimi spisi iz zivljenja birokracije, iz ljubljanskega in malomestno - trSkega okrozja (Igracke, 1909, Muhoborci, 1912). Lepe so njegove »pravljice«, zasnovane vecinoma po motivih narodnih pesmi (Pravljiee, 1911, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljiee, 1917); podobnega znacaja sta tudi pravljiCni enodejanki »K j e r ljubezen, tarn B o g« in »V o 1 k a s i n« (obe 1913). Iz svoje mladinskoskrbstvene prakse je spisal vzorno poucno povest »Pti5ki brez gnezda« (1917), ki se odlikuje po izborni karakterizaciji. Med liriki se je Silvin Sardenko — Alojzij M e r h a r mnogo naucil od moderne, dasi ni krenil po-polnoma po njenih potih. IzSel je iz iste »Zadruge« kot ZupanEiC, Kette in Murn. Rodil se je 15. junija 1875 na Jezici; ko je dovrSil ljubljansko gimnazijo (1898), je studiral bogoslovje, postal po novi masi (1902) stolni vikar in dosegel v studij-skem letu 1904/05 v Rimu doktorat kanoniCnega prava; zdaj je profesor verouka na ljubljanski realni gimnaziji. V javnost je stopil Sardenko pozneje od svojih tova- . risev Ketteja in Murna; Sele 1. 1899., ko je bil bogoalovec, so se pojavile prve njegove pesmi v »Domu in svetu« in v »Angeljcku«. V »Vrtcu« in v »Angeljcku« je bil, ko se je 2upanci2 poslovil od njiju, najboljSi mladinski pesnik; ni bil tako bogat motivov in tako krepak, a je bil nezen in prisrCen. Sodeloval je tudi pri mladinskih »Pomladnih glasih« in spisal z drugimi tovarisi bogoslovci lepo mla-dinsko knjizico »M a r j e t i c e« (1902). V »Domu in svetu« je postal kmalu poleg Medveda glavni pesnik; uvedel je v tero listu moderno formo, katero je bil ta dotlej odklanjal. Sardenko ni pesnik mocnih strasti, silnih Cuvstev in duSevnih bojev, temvec je pevec mirnega, idilicnega raz-polozenja, religiozno ubranega cuvstvovanja, lasten mu je neke vrste otrosko naiven, rahlo vzgojen ton. Njego\e pesmi so tudi le deloma izraz znacilno osebnega Cuvstva in dozivet.ja — tako zlasti pesmi, ki opevajo slovo pesni-kovo od mladih dni (Na pragu zivljenja) in njegova sve-ceniSka in religiozna Cuvstva (himnicne »Molitve«) — ve-Cinoma so znak posrednega dozivetja, ljubeznivega prieuv-stvovanja, ljubezni pesnikove do ljudi in njegovega socutja s tujim trpljenjem in tujim veseljem. Odtod tudi njegovo nagnjenje k ciklicnemu ustvarjanju, bodisi da obdeluje vsebino molitvenega besedila (n. pr. Solncu mojega dneva, CesCena bodi kraljica) ali pa skupino snovno sorodnih motivov (SvetoaoCnica, Z dekliskih gredic, Gorski viri in verzi i. dr.). Prva zbirka Sardenkova »V m 1 a d e m j u t r u« (1904) diha se vseskozi vonj mladega bogoslovsko-melanholiC-nega in novomasniSkega lirizma; novi stan, vtiski vecnega mesta so mu podarili novih pesniskih motivov, ki jih je porabil v »R o m i« (1906). Sledili so romanticno nadah-njeni spevi »M a t e r d o 1 o r o s a« (1908) in dramaticne slike »Mater dolorosa« (1910) in »Mati svetega v e s e 1 j a« (1912), ki kazejo formalno velik napredek od »Mladega jutra«. Pridruzuje se jim legenda o sv. Paskalu (Sotor miru, 1918). Nekaj motivov iz vojnega 6asa je zbral v zbirki »Nebo zari« (1916). Mnogo njegovih pesmi je tudi §e raztresenih po »Domu in svetu«. Moderni formi se je blizal tudi rano umrli Sardenkov soSolec Jakob Voljfi z Vrhnike (1878—1900), ki je kot sedmosolec zaCel sodelovati pri »Vrtcu«, »Angeljcku«, »Zori« in »Domu in svetu« in je umrl kot bogoslovec. Nekoliko Miu-nu sorodna je pesnica Vida Jera-jeva (Franica Vovk-Jerajeva) z Bleda (r. 1875) s svojo ljubeznijo do slovenske zemlje, njenih polj in gozdov, temnih borov in svetlih brez in do na§ih kmetiSkih ljudi (Doma!); neposrednejsa in smelejsa je v svoji ljubavni poeziji. Pisala je tudi ljubke pravljiCne in druge otroske pesmi (»Tam med brezami, med belimi«, »Orjaki na Ajdi-ni«, »Kralj MatjaZ«, »Uspavanka«, »Vrab5ek« i. dr.); pre-lepa je v svoji iskreni resniCnosti njena »Pesem matere«. Pesmi, ki jih je od 1. 1897. priobCevala v »Ljubljanskem Zvonu«, je izdala 1. 1908. v posebni zbirki (Pesmi). Nekaj vojasko - fantovskega imajo pesmi generala Rudolfa Maistra-Vojanova iz Kamnika (r. 1875). To se pozna zlasti njegovi liriki (Carica i. dr.), pa tudi njegovim baladam in romancam. Med njimi se odlikuje po pravem baladnem tonu »Tihotapec«. Zbirko svojih pesmi je izdal 1. 1904. (P o e z i j e). 6. Najmlajsi rod. Valovi, ki so vzgibali slovensko knjizevnost ob na-stopu »nove struje« naturalizma in simbolizma, so se sca-soma polegli. Cankar in ZupanciS, ki so ju tacas mnogi se odlocno odklanjali, sta si pridobila v sodobni knjizev-nosti nesporno najodliCnejse mesto in k njima so hodili mlajsi pisatelji v solo, kakor svojCas k Stritarju, Gregor-CiCu in Askercu; ucili pa so se — dasi v manjsi meri — tudi pri Ketteju, Murnu, Sardenku, pri Mesku in Finzgar-ju, zlasti pa pri modernih literaturah evropskih narodov, najvec pri Francozih, Rusih, Cehih, Poljakih in Nemcih. Mocno je vplivala nanje tudi slovenska narodna pesem. KonCni smoter pa jim je, da si poisCejo svoja lastna, nova pota v umetnosti in da si ustvarijo svoj lastni slog. Najsrecneje je zadel svoj Iasthi ton Cvetko Golar, iz Gosteg blizu Skofje Loke, pisatelj in casnikar v Ljubljani (roj. 1879). Izmed stvariteljev nase moderne mu je bil najblizji Mum, pa tudi ZupanciC in Kette sta vpli- vala nanj; uCil se je tudi pri srbski narodni pesmi (Iz bosanskega perivoja). Neposredni vpliv svetovne deka-dence se pozna zlasti njegovim Casih preveC drznim lju-bavnim pesmim. Kmalu pa je postal Golar v nasem pesni-stvu to, kar je bil njegov rojak Ivan Grohar v nasem slikarstvu, poet narave in njenega zivljenja, pesnik do-mace grade, polja in cvetja, solnca in zvezd, nevihte in viharja, kmetiskega dela in razveseljevanja. Leta 1901. se je natisnila njegova prva pesem v »Zvonu«, v poznejsih letih je sodeloval tudi pri »Slovanu« in nekaj malega pri »Domu in svetu«. Prva njegova pesniSka zbirka »P i s a n o p o 1 j e« (1910) ka£e §e vso njegovo nebrzdano mladostno pesniSko silo, »Rozni grm« (1919) pa je ze plod zavedne umetnosti, le da preobilica pesniskih figur in premiSljeno posnemanje narodne preprostosti casih prehaja ze v ma-niro. Napisal je tudi daljso vrsto povesti (Kmetske povesti, 1914); najljubsi so mu pravljiCno sanjavi motivi. Tudi d r. AI o j z i j G r a d n i k iz Medane v goriskih Brdih, po poklicu sodnik, se je uCil v svojih prvih pesmih, obrazih iz narave, pri Murnu, tudi Gregorcicev, Jenkov vpliv se pojavlja tu in tam; a polagoma je nasel samega sebe najbolj v »Motivih iz Brd« (od 1.1919. dalje), v »Motivih iz Istre« in v svojih pesmih iz vojne. Leta 1916. je izdal zvezek pesmi »Padajo5e zvezde«. Tudi pre-vajal je, tako (po anglegkem) indijskega pesnika Rabindranatha Tagora »V z h a j a j o 2 i m e s e c«. Manj znacilne so pesmi uCiteljice Ljudmile Poljan5eve iz Slovenskih goric (Poezije, 1906); najbolj so se ji po-sreCile preproste pesmice v narodnem tonu (Zimzelen, V srebrnih noCeh i. dr.). Prve pesmi Frana ValenCiCa iz Ilirske Bistrice (1878—1916) so bile izraz §e neiz£is£enega mladostno - nejasnega fuvstvovanja z znaki prve orienta-cije »kam in kje«; Kette, tudi Murn sta mu bila vzora. Pozneje, ko je bil sodnik na Goriskem', je natihoma do-zorela njegova poezija, a Se ni dozorela javnosti, ko je zadela pesnika na kraSki fronti vojaska smrt. Nekoliko mlajsi od te Cetvorice je R a d i v o j P e -terlin-PetruSka, Ahasver med slovenskimi poeti; motive za pesmi so mu dala potovanja po Kavkaskem in Ruskem, po Ukrajini in Skandinaviji (Po cesti in stepi, 1912). Nekoliko artistiCnega znafiaja je poezija dr. Vojeslava Moleta. ZnaCilna za pesnika, umet-nostnega zgodovinarja, je njegova ljubav do antienih in renesanfinih oblik in motivov, zlasti takih iz slikarstva (Ko so cvele roze, 1910). Prevajal je tudi s poljskega. Med pesmimi Vladimira Levstika so si pridobile priznanje zlasti njegove drzne balade. Tudi pripovedni spisi njegovi kazejo samosvojo nebrzdano mo5; pricel je z nekoliko cudaSkimi karikaturami (Obsojerici, 1909), v novejsih spisih pa ga zanimajo psihologicni problemi, pred vsemi problem ljubezni in materinstva, ki ga reSuje v zmislu Svedinje Ellene Key; v»Gadjem gnezdu« (1918) ga je spojil s proslavo naSega trpljenja v svetovni vojni in z idejo majniske deklaracije. Levstik tudi mnogo prevaja, najveC iz ruskega (Dostojevskij, Tolstoj, Gogolj) in francoskega jezika. 2upan5i6 je vtisnil svoj znak tudi pesnikom okrog »Doma in sveta«. Najbolj se to vidi na gimnazijski po-eziji za su§ico umrlega kaplana Antona Erjavcaz Broda pod Smarno goro (1887—1910); poleg Zupan5i5a je vplival nanj tudi Sardenko, zlasti v mladinskih pesmih. V semenisfiu je dobila njegova pesem bolj meditativni znaCaj, a svoje neposrednosti pesnik ni izgubil. Podobni vplivi so zbudili tudi liriko Gri§e Koritnika, Jo-2efa Vandota, doCim je m. Elizabeta iz urSulin-skega reda (Iz moje celice, 1916) izSla iz Sardenkove in GregorciCeve Sole. Slika nase najmlajse lirike je zelo pestra. Z elementi Zupanciceve moderne se spajajo vplivi klasikov, rene-sance, Nietzscheja in raznih evropskih struj, starejsih (pokrajinska umetnost) in najmodernejsih (futurizem). Hkrati pa se pesniki resno trudijo, izraziti v pesmi svojo lastno dugevnost. Izmed mnogih imen, ki so se pojavila v krogu »Ljubljanskega Zvona« in »Slovana«, naj se ome-nijo Anton Debeljak (Solnce in sence, 1919), Pavel Golia, Fran Albrecht (Mysteria dolordsa, 1917), Ivan Albreht (Slutnje, 1919), Janko Glaser (Po-horske poti, 1919); med sotrudniki »Doma in sveta« pa dr. J o £ a LovrenciC (Deveta deMela, 1917), F r. B e v k in Stanko Majcen; tadva sta tudi pripovednika. Najbolj priljubljeni pripovedni obliki mlajse gene-racije sta — pa5 pod vplivom Ivana Cankarja in Ksaverja MeSka — Crtica in novel a. Le nekateri so gojili poleg njih tudi roman. Tako notar dr. Ivo Sorli iz Pod-robov pri Tolminu (r. 1877). PriCel je s pesmimi; kot pri-povednik pa si je pridobil ime z romanom »Clovek in pol« (1903); z njim je uvedel v naso knjizevnost problem nadeloveka, ki se v blatu zivljenja izfiisti in dozori k ziv-ljenjskemu delu. Podobna misel se ponavlja tudi se pozneje v njegovih spisih, tudi v romanu »Pot za raz-potjem« (1906). Sorli je tudi eden najplodovitejsih slo-venskih novelistov. Nekaj svojih starejsih novel in Crtic je izdal v iwsebni zbirki (Novele in Crtice, 1907); med ostalimi je treba omeniti »Na solnCnih visinah zivljenja«, (1902), »Romantiki zivljenja (1906), »Stefan Zaplotnik« (1916), zlasti pa »Disonance« (1916), v katerih je naCel problem mesanega zakona med Slovencem in Nemko. Dr. Ivan Lah iz Trnovega pri Ilirski Bistrici (r. 1881), je pisal najprej (od 1.1904.)' v »Domu in svetu« razne novele in Crtice in epsko pesem »Ravbar« (1906). Pozneje je pisal v »Ljubljanskem Zvonu« in »Slovanu«; v zgodovinski povesti »Uporniki« (Vecernice, 1906) je opisal predmarcne razmere, boj dolenjskih kmetov proti zemljiSki gosposki, v dvodelnem zgodovinskem romanu »Brambovci« (Knezova knjiznica 1910—1911) pa je na-slikal dobo francoske okupacije. O resnem umetniskem prizadevanju pricajo spisi dr. I van a Pr^glja, profesorja rv Kranju, iz Sv. Lucije ob SoCi (r. 1883). Pricel je kot lirik; poleg domafiih mo-dernih lirikov se je ucil tudi pri Francozih, pri Danteju in pri krsCanskih mistikih. Zbirka pesmi »R o m a n t i -k a« (1910) nam ga kaze se sredi razvoja. Svoj lastni, 5isto osebni znacaj je dobila njegova pesem v naslednjih letih v »Domu in svetu« (Legenda, Od Kranja do Brezij, Rapso-dova zahvalna molitev i. dr.). Nekaj posebnega so njegove »B a 1 a d e v p r o z i« (1917). Prve pripovedne spise — ve-cinoma iz kmetiSkega zivljenja — je prinesla Mohorjeva druzba, pri kateri je izsla tudi vecja povest »M 1 a d a B r e d a« (1913) in nekaj povesti v verzih. Z romanom iz 18. stoletja tolminske zgodovine »Tladani« (Dom in svet 1915—1916) je hotel Pregelj na nov naCin resiti problem zgodovinskega romana. Nekako nadaljevanje njegovo je »Zadnji up o r ni k« (1918—1919). Dragoceni so tudi razni njegovi knjizevnozgodovinski eseji (o Cankarju, 2u-panfiicu i. dr.). Naturalistov in njihovih motivov iz nizin zivljenja, zlasti iz miljeja spolnih zablod nas spominja zdravnik dr. Alojzij Kraigher iz Postojne (r. 1877) s svojo dramo »Skoljka« (1912), s svojim romanom »Kon-trolor Skrobar« (1914) in s svojimi novelami. Kon-trolor Skrobar spominja s svojimi motivi na Hansa Bar-tscha, zlasti na roman »Deutsches Leid«, s katerim ima — le v nasprotnem zmislu — skupno tudi ozadje narod-nostnih bojev na slovensko - nemski meji v Slovenskih goricah. i . Izkljucno novelo goji Milan Pugelj iz Novega mesta. PriCel v je v »pomu in svetu« s pesmimi in nove-lami, ki se jim pozna Cankarjev vpliv, pozneje je prestopil k »Ljubljanskemu Zvonu« in k »Slovanu«, ki mu je bil 1915—1917. tudi urednik. Izdal je ve6 novelskih zbirk. Snov zajema najrajii iz dolenjskega kmetiskega zivljenja. Dostikrat pa imajo njegove novele bolj znaCaj zabavne literature, kazi jih tudi nagnjenje do lascivnosti. Med najmlajsimi novelisti naj se omenijo iz Zvono-vega kroga za susico umrli Josip Premk (f 1913), P a -s t u § k i n (dr. Andrej Budal),^ Fran Albrecht, Ivan Albrfiht, Kmet M a r i j a (Bilke, 1920) i. dr., izmed sotrudnikov »Doma in sveta« pa Izidor Cankar (S poti, 1913, kot knjiga 1919), Narte Velikonja, France Bevk; Stanko Majcen je spisal razen novel tudi dramo (Kasija, 1919). Tudi zadnji Cas, ko se je §e pred vojno in med njo osnovalo in zaCelo delovati ve5 novih zalozniskih zadrug (Omladina, Tiskovna zadruga, Nova zalozba), se ka^e v nasi knjizevnosti kljub gospodarski krizi krepko Zivljenje. Pojavljajo se sicer najrazlicnejse smeri, ki tekmujejo in se borijo med seboj, a resno stremljenje, ki ga kazejo, in delo, ki ga vidimo, nam kaZe notranjo silo nasega naroda in na§e knjizevnosti. \ Zaznamek manj znaaih/krajev: Admont (prv. Vodom^t), trg in benediktinski samostan (ust. leta 1074.) na Zgornjem Stajerskem ob Anizi. Arclin, vas, 6 km severno od Celja ob cesti proti Mariboru. Aspang, mesto v juznovzhodnem kotu Dolenje Avstrije. A w a (nvn. Aue), otok v Chiemskem jezeru na Bavarskem, zdaj Herreninsel. BaCa, desni pritok Idrije, reka (in dolina) na GoriSkem. Bebenhausen, vas severno od Tubinge na Wiirttember-Skem; nekdanji cistercijanski samostan (opatija) se je izpre-menil 1.1560. v evangelsko opatijo s samostansko Solo. Bela, Srednja (Zgornja in Spodnja) vas, 7 km zrafine Crte ssvz. od Kranja. B e 1 i n j a (Beligna), vas blizu 2 km j. od Ogleja. Bistrica, gl. Ilirska, Bohinjska. Bistriska do Una (pri Trdini), Molina kamniSke Bistrice z ravnino od Kamnika do Save. Blatni grad, tudi Blatograd (Moosburg), Supna vas sevemo od Vrbskega jezera. Blatno jezero (Balaton, Plattensee) na Ogrskem. *B 1 e d, skupno ime za sela Grad, Zagorica, Zelece, Mlino, okrog Blejskega jezera na Gorenjskem, a rabi se tudi istovetno z iupnim selom Grad. Bodrez, selo, nekaj nad 1 km severno od Kanala v soteski SoCe med Tolminom in Gorico. Bohinjska Bistrica, 2upna vas v Bohinju ob vhodu v bohinjski tunel. BoStanj obSavi, Supna vas blizu Sevnice v savski soteski med Zidanim mostom in Krskim (desni breg). Br do pri Lukovici, vas ob vhodu v sotesko Crni graben (dr?. cesta iz Ljubljane v Celje), sedez okrajnega sodiSCa. Breznica, Xupna vas, nekaj nad 1km vzh. od 2el. postaje Zirovnica ob gorenjski zeleznici. B r e Z i c e, mestece na levem bregu Save ob sovodju s Krko. Kratka zgod. slov. slovsfcva. ' 20 B r i z i n j (Freising), mesto in sedeZ skofije ob Isari na Bavar-skem, 30 km severno od Monakovega (Munchen). Brod pod Smarno goro, selo ob Savi, severno od St. Vida nad Ljubljano. BrSlin, vas 1-5km sz. od Novega mesta na Dolenjskem. Cerovec, vas v Ljutomerskih goricah nad Zerovinci, 5 kin zracne Crte jjz. od Ljutomera. Chiemsko jezero, najveCje bavarsko jezero, med Innom in Salzacho. Cajnice (Tultschnig), ze skoro popolnoma ponemfena vas, 5 km zsz. od Celovca. Catez ob Savi, 2upna vas na desnem bregu Save nasproti Brezicam blizu hrvaSke meje. CateZ pod Zaplazom, zupna vas, 4 km (zraCne crte) s. od postaje Velika Loka dolenjske zeleznice. Cedad (Cividale), mesto na BeneSkem ob slov.-ital. jczikovni meji, 15 km vzh. od Laskega Vidma. Cotena ravan, vas v Skofjeloskih bribih, blizu razvodja med Poljansko in SelSko Soro, nekaj nad 5 km zracne Crte s. od Poljan. Crnivec pri Brezjah, selo ob gorenjski drZavni cesti, 3-5 km zraCne Crte vzh. od Radovljice. Crnjev, Crneja (it. Cergneu), zupna vas na slov.-ital. jezi-kovni meji v Beneski Sloveniji, 7 km zraCne Crte vzh. od Tar-ceta (Tarcento). Crnomelj, mesto, sedez okr. glavarstva, ob Lahinji v Beli Krajini. Dane, vas med CirkniSkim jezerom in Starim trgom pri Lo?.u. Derendingen, vas blizu Tubinge. Devin, vas in grad ob trZaskem zalivu, 8 km jvz. od TrziCa (Monfalcone). Dobr6polje, zupnija na Dolenjskem vzh. od Velikih Lasc (postaja koCevske zeleznice Videm). Dolenja vas pri Ribnici, 4 km jvz. od Bibnice, ob ko^ Cevski jezikovni meji. Drabosinje, malo selce, 4 km zraCne Crte zsz. od Vrbe ob Vrbskem jezeru. D6sloviCe, vas, pol kilometra vzh. od Breznice pri Zirovnici. D u k 1 j a (iz Dioklitia), staro ime za pokrajine okrog Skadrske-ga jezera. D u p 1 j e , zupna vas, 7 km zraCne crte j. od Trzica pod Ljubeljem. Feldkirchen, gl. Trg. u 2 i n e , vas in grad ob Ljubljanici, 4 km vzhodno od Ljubljane. Gera, mesto na Turinskem, 55 km jjz. od Lipskega, Gleichenberg.. kopaliSCe na Srednjem Stajerskem bliza Kadgone. G 1 o b o k o pri Rimskih Toplicah, selo na levem bregu Savinje, 5 km zracne Crte ssvz. od Zidanega mostu. G n e s a u, zupna vas ob gorenjem teku Krke (Gurk) na Koroskem. Godovit, zupna vas, 7 km zracne crte jvz. od Idrije ob cesti proti Logatcu. Gorenja vas pri StiCni, vas, 2 km j. od postaje StiCna dolenjske zeleznice. GoriceobZilji, vas, 8 km zracne Crte vzhodno od Smohorja (Hermagor). GorjuSe, vas severovzhodno od Bohinjske Bistrice (zupna cerkev v Koprivniku). Gornji grad, trg ob Severnem vznozju Menine planine ob nekdanji Stajersko - kranjski meji. Gospa Sveta, vas in bozja pot, 4 km s. od Celovca. G o s t e C e , vas ob desnem bregu Sore, 3 km vzh. od Skof je Loke. Gottingen, vseuCiliSko mesto na Nemskem, 51° 30' s. Sir., 10° vzh. dolz. (Green.). GrabStajn, vas, 12 km zracne Crte vzh. od Celovca. GradiSCe pri PrvaCini, vas na levem bregu Vipave, 1 in pol kilometra z. od postaje PrvaCina gorisko - trzaske drz. zcl. Griza (Grize), zupna vas na desnem bregu srednje Savinje, dobra 2 km jugno od Zalca. Homec, bozja pot in 2upna cerkev na hribcu, 5 km pred Kamni-kom. Idrija, Spodnja, Zupna vas ob Idrijci, 3 km s. od Idrije. I g, Zupna vas ob juznem robu Ljubljans|kega barja, 10 km j. od Ljubljane. Ilirska Bistrica, vas ob notranjski Reki, na zapadnem vznozju notranjskega Sneznika (1796 m), Zel. postaja na progi St. Peter—Reka. Innichen, trg na Toblaskem polju ob steku Drave in Sek-stenskega potoka. Jablanica, vas, dober kilometer vzh. od Kostanjevice ob Krki na Dolenjskem. J asnaja Poljana, posestvo grofa Leva N.Tolstega, 6km jz, od Tule (okr. 175 km juzno od Moskve). Jena, vseuciliSko mesto na NemSkem ob reki Saali, 50° 55' s. Sir., 11° 35' vzh. dol2. (Green.). J e s e n i c e, zupna vas in industrijski kraj ob kriZisCu gorenj-ske in karavanSke zeleznice. J e 2 i c a, zupna vas ob savski »jezi« (starem bregu), 4 km od Ljubljane. J u r § i n c i, gl. Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Kalec, posestvo Mir. Vilharja pri SenozeCah (jz. od Postojne) na . Notranjskem. Kamnagorica, industr. kraj, 3 km zracne Crte jvz. od Ra-dovljice na Gorenjskem. Kamnik, mesto ob juznem vznozju KamniSkih (ali Savinj-skih) alp. 'Y *i i Kemp ten, mesto v jugozap. kotu Bavarske ob reki Illeri, desnem pritoku Donave.' K i 1 o v 6 e, vas na desnem bregu notranjske Reke,. blizu Prema. K n e z o v o, gl. Gnesau. Kobarid, trg ob So6i, kjer se cepi cesta s Predila proti Go-rici in Cedadu. KonjScica, ekspozitura 2upnije §ent Jurij pod Kumom, vas nad desnim bregom savske soteske med Litijo in Zidanim mo-stom, 3 km zracne crte jz. od zel. postaje Zagorje. Kopanj, 2upna cerkev v juznovzhodnem kotu grosupeljske kotline na Dolenjskem, ob kocevski gel. progi. Koseze pri MoravCah, slabih 5 km vzsvz. od MoravC na Gorenjskem. Kostanjevica, mesto ob Krki na Dolenjskem med Novim mestom in Brezicami. Kostel (it. Castelvenere), vas v Istri na j. bregu Dragonje, 13 km jvz. od Pirana. K r a j i n a, vas v zupniji Tisina na Prekmurskem, 5 km zrafine crte vzhodno od Radgone. Krasnja, zupna vas v Crnem grabnu, 5 km vz. od Brda pri Lukovici. K r e m s, mesto v Dolenji Avstriji na levem bregu Donave. Kremsmunster, trg v Gorenji Avstriji ob refiici Krems, 30 km jjz. od Linza. K r i v o S i j a, pokrajina v Dalmaciji, severno od Boke Kotorske. Krka na Dolenjskem, zupna vas ob izviru Krke. Krnski grad (Karnburg), zupna vas, 2-5 km zraCne crte z. od Gospe Svete. K r s k o , mestece na Dolenjskem na desnem bregu Save, ob knncu savske soteske. Labin, mestece ob vzhodnem robu Istre, 30 km zracne crte ol Opatije. I, a s k o, v soteski Savinje med Celjem in Zidanim mostom, 8 km zraCne Crte j. od Celja. L a § C e , Velike, zupna vas, sedeS sodigca ob koCevski ze-leznici. Lauffen ob Neckarju, mesto na Wiirttemberskem, 8 km jjz. od Heilbronna. Ledine pri Zireh, 2upna vas, 5 km zraCne Crte ssvz. od Idrije. L e s c e, zupna vas ob gorenjski zeleznici (postaja), 2-5 km sz. od Radovljice. Lesk6vec, zupna vas, 3 km j. od Krskega. LeSe v R o 2 u, vas sentjakobske 2upnije v Rozu, ob cesti iz St. Jakoba k zel. postaji v Podroscici. L i b u S n j e , Zupna vas nad levim robom Soske doline pod Krnom, blizu 5 km zracne Crte vzjvz. od Kobarida. L i t i j a, trg ob desnem bregu Save, 25 km zraCne Crte vz. od Ljubljane. L j u b n o (Leoben), mesto na Zgornjem Stajerskem ob Muri. L j u t o m e r, trg ob severnovzhodnem vznozju Slovenskih goric blizu Mure. Logatec, zupna vas, sede2 okr. glavarstva ob juzni zeleznici, 26 km zracne crte jz. od Ljubljane. Loka pri Zidanem mostu, 2upna vas na levem bregu Save, 4 km zraCne Crte jvz. od Zidanega mostu. Loka, gl. Skofja Loka. L o k e, Spodnje, Zgornje pri Krasnji, vzhodno od KraSnje ob cesti p^eti Celju. Losenstein, grad v Losensteinleitenu v Gorenji Avstriji, 20 km sz. od mesta Steyr. L o z, mestece na Notranjskem, 5 km zracne Crte vzhodno od Cirkniskega jezera. Lukovica, gl. Brdo. L y s i c e , trg na Moravskem, ok. 30 km s. od Brna. Mala Nedelja, Zupna vas na severnem poboCju Slovenskih goric, 11 km zraCne Crte z. od Ljutomera. M a 1 e n c e , vas pri Catezu ob Savi, 3 km z. na desnem bregu Krke. M a 1 i S t a j e r, pokrajine Slovenskih goric med Muro in Dravo. Mariabrunn, predkraj dunajski z romarsko cerkvijo ob DunajsCici zapadno od Dunaja. Marija na Zilji, zupna vas blizu Beljaka ob steku Drave in Zilje. Martinjvrh, vas v loSkih hribih juzno od Zeleznikov. M a v C i C e , zupna vas ob desnem bregu Save, 7 km zracne Crte jvz. od Kranja. M e d a n a, vas v goriskih Brdih, 5 km zracne crte svz. od Krmina. M e n g e g, trg ob cesti iz Ljubljane v Kamnik, 7 km pred Kamnikom. ' M e 11 i k a , mesto ob belokranjski zeleznici, ki gre blizu tam Cez Kolpo. MoravCe na'Dolenjskem, vas, 13 km zraCne Crte jvz. od Litije. MoravCe na Gorenjskem, zupna vas v dolini Dretiscice med Savo in Crnim grabnom. Muljava pri Krki, vas, 4 km juzno od postaje StiCna do-lenjske zeleznice. Naklo, zupna vas ob cesti iz Kranja proti Trzicu, 5 km sz. od Kranja. N e d e 1 i g 5 e , mesto v Medjimurju, 4 km zjz. od Cakovca. Niirnberg, veliko trgovsko mesto na Bavarskem (med Do-navo in Majnom). Okie, podruzna vas fare Bostanj ob Savi. 0 r e g j e, selo tik Cola, 5 km zraCne crte svzh. od Yipave. O r m o z, mestece na levem bregu Drave. Pazin, mesto sredi istrskega polotoka: P 1 a n i n a , zupna vas v dolini Unca na Notranjskem. Podgorica v Dobrepoljah, vas, jvz. tik Zupne vasi Videm v Dobrepoljah. Podgorje pri Kamnik u, vas, 1 km jz. pred Kamnikom. Podklogter, zupna vas v Ziljski dolini, odkoder se cepi od proge Beljak—Trbiz zeleznica proti gmohorju in KoCam, scdeZ sodisca. Podkoren, vas blizu izvira Save Dolinke (cesta cez prelaz v Beljak). j :'1 t Podkrnos, zupna vas na desnem bregu Gline, 7 km zracne crte vzjvz. od Celovca. Podrecje pri MavCiCah, vas, 1 km j. od MavCiC. Podrobi pri Tolmimi. Podsmreka, selo, 3 km z. od Velikih LasC. Podsreda, zupna vas, 5 km zraCne Crte jvz. od Kozjega v dolini Bistrice, desnega pritoka Sotle. P o n i k v a, zupna vas, svz. od zelezniSke postaje Ponikva, prve za Grobelnim, kjer se odcepi rogaska zeleznica proti Mariboru. Potok pri § t. Stefanu (Stebnu) pri Zilji, 5 minut svz. od St. Stefana ob drzavni cesti s PodkloStra v Smohor. Prase, vas, 1 km severno od MavCiC na SorSkem polju. P r e C n a, 2upna vas, i km z. od Novega mesta. Preddvor, zupna vas ob vstopu Kokre v ravnino, 9 km zracne Crte svz. od Kranja. Prem, fcupna vas na levem bregu notranjske Reke; zelezniska postaja na progi St. Peter—Reka. Preska, zupna vas, 10 minut jz. od Medvod (zel. postaje go-renjske proge). P r e v a 1 j e , industr. kraj v dolini Meze ob zeleznigki progi Maribor—Celovec. P r e v o j e , vas ob cesti Ljubljana—Celje, 3 km z. od Lukovice. PrvaCina, Supna vas ob Vipavi, postaja drzavne zeleznice Gorica—Trst. Racna, vas, 6 km zraCiie Crte jjvz. od Grosupelj, ob koCevski zeleznici. R a d i n c i, kopaliSCe in slatina ob Muri, 7 km jvz. od Radgone. Radinski vrh, vas na severovzhodnem poboCju Slovenskih goric, 2 km od Radincev ob Muri. Radomlje, zupna vas, 6 km zraCne Crte j. od Kamnika, Radoslavci, vas, 7 km z. od Ljutomera. Radovljica, mestece na Gorenjskem, ob sovodju Save Do- linke in Save Bohinjke. R a k a , 2upna vas, 8 km zraCne Crte z. od Lesk6vca pri Krskem. RaSCica pri Turjaku, vas ob cesti iz Ljubljane v Ribnico in KoCevje, dobra 2 km od LaSC. RateCe na Gorenjskem, zupna vas ob povirju Save Dolinke. R a z d r t o , vas sredi pota ob cesti iz Vipave v Postojno. R e g g i o (nell' Emilia) sredi pota med Parmo in Modeno ob 2elezniskj progi iz Milana v Rimini, R e p n j e, vas, 4 km zracne Crte vz. od Smlednika na Go-renjskem. R e t j e, Spodnje, selo, blizu 2km jvz. od Velikih LasC. Rifenberg, zupna vas v dolini Branice, levega pritoka Vipave, ob drz. zel. progi Gorica—Trst (postaja). Rimske Toplice, kopaliSCe v soteski Savinje med Celjem in Zidanim mostom, 4-5 km zraCne Crte svz. od Zidanega mosta. Rodaun, mestece na jz. robu Dunaja, 7 km od gradu Schonbrunn. R o d i n e , vas na Gorenjskem, 4 km vzjvz. od Zirovnice. Rotenburg ob Tauberi, starinsko mesto na Bavarskem, 65 km zraCne Crte z. od Niirnberga. RoSnik, griC s cerkvijo, priljubljeno izprehajalisCe z. od Ljubljane. R u § e , zupna vas na desnem bregu Drave ob vznoZju Pohorja, 10 km z. od Maribora, SeinK, zupna vas ob belokranjski zeleznici (postaja), 17 km zraCne Crte juzno od Novega mesta. S e n j, pomorsko mesto v Hrvaskem Primorju nasproti otoku Krku. SenozeCe, Zupna vas, 5 km jjz. od Razdrtega na Notranjskem. SenoZeti nad Rimskimi Toplicami, selo na brdu juzno od Rimskih Toplic. Sinj, mesto v Dalmaciji, 27 km svz. od Splita, Slom, selo, priblizno "1 km juzno od postaje Ponikva juzne Beleznice med Celjem in Mariborom. § m 1 e d n i k, Zupna vas na levem bregu Save, 3 km zraCne Crte s. od sovodja Save in Sore. S o r a, Supna vas na desnem bregu Sore, 3-5 km zraCne Crte pred izlivom v Savo. S o r i c a, 2upna vas ob izviru SelSke Sore. SredisCe, trg, 9 km vz. od Ormoza. S t i C n a, zupna vas, 2 km od postaje Sticna dolenjske zeleznici. Stru26vo, vas na levem bregu Save, 2 km nad Kranjem. Suha pri Skofji Loki, vas na levem bregu Sore, blizu 2 km vz. od Skofjo Loke. Suha Krajina, vsled pronicanja RaSCice (pri Ponikvi pod vasjo RaSCico) brezvodna bivsa spodnja dolina RaSCice (ob-segajoCa obCini Dobrepolje in Struge) in njena okoljca. Sv. Benedikt (tudi Ivanovci), Zupna vas v prekmurskili griCih, 10 km zraCne Crte ssvz. od Murske Sobote. Sv.DuhnadLeskdvcem (Vel. Trn), Zupna vas, 7 km zracne crte z. od KrSkega. Sv. Duh pri Skofji Loki, vas ob cesti iz Skof je Loke v Kranj, 2-5 km zraCne crte od Skofje Loke. S v. Ivan, gl. Stivan. S v. J o § t, hrib (845 m) z romarsko cerkvijo, 4 km zracne crte z. od Kranja. Sv. KriZ pri MoravCah (tudi pri Litiji), Zupna vas na Dolenjskem, 14 km zracne Crte vzjvz. od Litije. Sv. KriZ v Vipavi, mesiece ob vipavski Zeleznici (PrvaCina —AjdovSCina), 3 km pred AjdovScino. Sv. Ksaverij pri Gornjem gradu, Zupna vas z romarsko cerkvijo, 5 km zracne Crte svz. od Gornjega gradu. Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Jursinci), zupna vas, 11 km zraCne Crte svz. od Ptuja. Sv. Lucija ob Soci, Zupna vas ob steku Idrije s SoCo. Sv. Marjeta ob Savinji, Zupna vas v soteski Savinje med Celjem in Zidan;m mostom, dobrih 5 km ssvz. od Zida-nega mostu. Sv. Peter pri Radgoni (Stara Radgona), kraj na desnem bregu Mure, nasproti mestu Radgoni. Sv. TomaZ nad OrmoZem, zupna vas v Slovenskih goricah, ob cesti iz Ljutomera v Ptuj, 10 km zraCne crte zjz. od Ljutomera. S v. Urban, Zupna vas, 7 km zracne Crte s. od Ptuja. SiSka, Z g o r n j a, vas tik sz. od Spodnje giske, zdaj ze pri-klopljene Ljubljani. § k a 1 e , Zupna vas, blizu 2 km s. od zel. postaje Velenje (v dolini Pake, levega pritoka Savinje). Skocijan pri Dobravi, Zupna vas, 16 km svz. od Novega mesta. Skocijan pri Turjaku, Zupna vas, 6 km zraCne Crte s. od Vel. La§C. Skocijan v Podjuni, Zupna vas, 1 km s. od Klopinjskega jezera. Skof j a Loka, mestece ob sovodju Selske in Poljanske Sore. Smarje na Dolenjskem, zupna vas ob dolenjski Zelez-nici nad vzhodnim robom Ljubljanskega barja. Smarje pri JelSah, Zupna vas ob Zeleznici Grobelno—Ro-gatec (postaja). Smarna gora, hrib z romarsko cerkvijo na vzhodnem vrhu, 9 km zraCne crte ssz. od Ljubljane. Smartno pod S mar no goro, zupna vas na jvz. vznoZju Smame gore. Smartno v Tuhinju, zupna vas, 10 km vz. od Kamnika. Smihel pri G o s p 6 Sveti, zupna. vas (ponemCena), 5 km zracne Crte ssvz. od Gospe Svete. S o p r o n j (nem. Odenburg), mesto na Ogrskem blizu NeZider-skega jezera (Neusiedlersee). S m o h o r, trg tik za jezikovno me jo slovensko - nemsko v Ziljski dolini, ob Gosrinji, levem pritoku Zilje, 28 km zraCne Crte z. od Podklostra. St. Danijel nad Prevaljami, zupna vas v gricevju med Dravo in MeZo, 4-5 km zracne crte sz. od Prevalj. Stivan pri Devinu, vasica ob izviru Timava v trzaSkem zalivu, 7 km vzjvz. od TrZica (Monfalcone). St. Jernej na Dolenjskem, zupna vas, 7 km z. od Ko-stanjevice. St. Pavel v Labudski dolini, 9 km zraCne Crte sz. od sovodja Labude z Dravo. St. Stefan (Stebenj) pri Z i 1 j i, Zupna vas, 12 km vz. od Smohorja. St. Vid nad Ljubljano, Zupna vas, 6 km sz. od Ljubljane ob gorenjski Zeleznici. § u r d a (madj. Surd), 8 km vz. od sovodja Drave in Mure. TarCmun (it. Tercimonte), vas v Beneski Sloveniji, 13 km zraCne Crte svz. od tedada. Tilsit, mesto na Vzhodnem Pruskem ob Njemnu. T i § i n a, Zupna vas na Prekmurskem nasproti Radincem. Tolmin, trg v Soski dolini. Tomacevo, vas ob Savi, 4 km ssvz. od Ljubljane. Toplice na Dolenjskem, kopalisce, 4 km zracne crte jz. od Novega mesta. Tours, mesto ob Loiri na Francoskem, sedeZ skofije. Trg (Feldkirchen), trg ob Zeleznici Beljak—St. Vid na Ko-roskem. Trnovo pri Ilirski Bistrici, Zupna vas tik s. od Ilirske Bistrice. TrziC na Gorenjskem, trg na j. vznozju Karavank ob ljubeljski cesti. T u b i n g a (Tubingen), vseuCiliSko mesto na WurttemberSkem ob Neckarju. . T u r j a k, grad in zupna vas, 6 km s. od Velikih LasC ob cesti proti Ljubljani. Turn pri Sv. Krizu (Thurn-Gallenstein), grad, 1-5 km j. od Sv. Kriza pri MoravCah. Utach, mesto na Wurttemberskem, 25 km zracne Crte vz. od Tubinge. Vace, trg, 9 km zracne Crte s. od Litije. V a n e C, vas na Prekmurskem, 7 km zraCne Crte s. od Murske Sobote. V e 1 e n j e , trg v dolini Pake, levega pritoka Savinje, ob zelez-nici Celje—Spodnji Dravograd. Velika Nedelja, zupna vas, 3 km z. od Ormoza, Velikovec, mesto nad levim bregom Drave, 25 km zraCne Crte vz. od Celovca V e t r i n j, zupna vas z nekdanjim cistercijanskim sarno-stanom, 4 km zraCne Crte jjz. od Celovca. V i n i c a, zupna vas v Beli Krajini na levem bregu Kolpe, 13 km zraCne Crte j. od Crnomlja. V i n o d o 1, rodovitna pokrajina Hrvaskega Primorja nasproti otoku Krku. Vinkovci, mesto v Slavoniji, 30 km zraCne Crte jjz. od so-vodja Donave in Drave. Vis oko pri Kranju, vas ob cesti iz Kranja v Kokro, 6 km zraCne Crte svz. od Kranja. V i p a v a , trg ob izviru reke Vipave. Visnja gora, mestece ob dolenjski zeleznici, 21 km zraCne Crte vzjvz. od Ljubljane. V i t a n j e , trg na juznem poboCju Pohorja, 17 km zraCne crte s. od Celja. V o d m a t, vzhodno predmestje ljubljansko. V o j n i k, trg ob cesti iz Celja v Maribor, 8 km s. od Celja. Vrata, zupna vas (Zel. postaja) med PodkloStrom in Trbigem. V r b a pri Breznici ob stari savski j6zi, slab kilometer jz. od Breznice na Gorenjskem. Vrba ob jezeru, na zapadnem koncu Vrbskega jezera na Koro§kem. V r b o v e c , tako se je zvalo nekdaj neko selo blizu Samobora (ob vzhodnem robu Gorjancev); kraj ob zeleznici Zagreb— Budimpesta, 36 km zracne Crte vzsvz. od Zagreba. Vrhnika, trg ob izviru Ljubljanice na zapadnem robu Ljubljanskega. barja. V r s n o, vas ob juznem pobocju Krna nad SoSko dolino, 1-5 km zraCne Crte vz. od LibuSnjega. VrSac; na kateri hrib med Bohinjem in SoCo je Vodnik mislil, ■ se ni dognano. Vuzenica, trg na desnem bregu Drave v soteski s. od Po-horja, 11 km zraCne Crte vz. od Sp. Dravograda. Wittenberg, mesto, nekdaj z vseuciliscem (1502—1817), ob Labi, 60 km zraCne Crte ssvz. od Lipskega. Z a d 1 o g pri Crnem vrhu nad Idrijo, 7 km zraCne Crte jjz. od Idrije. Zali log pri 2eleznikih, zupna vas ob Selski Sori v zgornjem delu doline, 17 km zracne Crte szs. od Skofje Loke. Zalog pri S m a r j u na Dol., vas tik nad vzhodnim robom Ljubljanskega barja, 3 km z. od Smarja. Zezawa (Zezawa), obCina in graSCina v sodnem okraju Zale-szczyki v Galiciji. fcabnlca, zupna vas v Kanalski dolini, 5 km z. od Trbiza. 2 a 1 e , griC s pokopaliSCem v jz. delu Kamnika. 2 a 1 e c, trg v Savinjski dolini, 8 km z. od Celja. Zelezniki, zupna vas, industr. kraj ob Selski Sori, 13 km zraCne Crte zsz. od Skofje Loke. Zelimlje, zupna vas ob juznem pritoku Ljubljanskega barja, 15 km zraCne Crte jjvz. od Ljubljane. 2 i r i, Zupna vas, 8 km svz. od Idrije. 2irovnica, vas ob (severnem) zacetku radovljisko-blejske kotline. 2u2emberk, trg ob zgornjem teku Krke, 18 km zraCne Crte zsz. od Novega mesta. Alfabeticno kazalo imen in vaznejsih stvari. Abraham, §kof 30, 31 Academia operosorum 96, 107, 108 Adalwin 28 Adelung Joh. Christoph 117, 128 Ahacelj Matija 123, 163 Ajsop 118 Alasia da Sommaripa Greg. 40, 79—80 Alboin 20 Albrecht Fran 302, 304 Albreht Ivan 302, 304 Albreht, princ bradenbur-ski 48 Aleksandrov, gl. Murn Jos. Aleksij Nikolajev, gl. Zupan-cic O. Alfieri, grof Vitlorio 148, 149 Allingham William (izgov. alingham uiliam) 162 Alxinger Joh. Babt. 100 Anakreon 118 Anastasius Griin, gl. Auers-perg AndreaS Miha 123, 164 Andrejckov Joze, gl. Pod- mil §ak Andriolli, Ksaver pi. 134 Annunzio, Gabriele d' 271 Arnim, Achim v. 150 Arnulf, kralj 29 ASkerc Agata 252 Askerc Anton 210, 235, 251, 252—257, 259, 261, 262, 279, 280, 284, 285, 291, 299 Atila 20 Auersperg Anton Alex* Maria, 'grof (Anastasius Griin) 144, 165, 171 Auerspergov odlomek 41 Aumann Kajetan 191 Babukid 156 Bach, Alexander baron 178, 216 Bahr Herman 272 Balzac (izg. balzak), Honors de 268 Barbaro Francesco 75 Bartsch Hans 303 Basar, o. Jernej 89 Baumbach Rudolf 256, 258 Baumgarten, dr. Leopold 145, 146, 147 Baumkirchner 47 Beaumarchais, Pierre Augu-stin Caron de (izg. bomar§6) 112 Bcela, gl. Slovenska BCela Becker Rudolf Zacharias 99 Beli Kranjec, gl. 2upanfii5 O. Bellarmin Robert, kard. 91 Bernhard, vojvoda 37 »Besednik« 201 Bethlen Gabor 77 Bevk France 302, 304 Be&ek Viktor 272 Bile Janez 210 Bjornson Bjornstjerne 269 Blaznik JoZef 161, 165, 189, 190 Bleiweis, dr. Janez 134, 166, 172—173, 179, 181, 183, 194, 196, 197, 201, 222, 247 Blumauer Alois 100 Boccaccio (izg. bokaco), Giovanni 144 Bodenstedt, Friedrich Martin v. 220 Bohinjec Peter 250 BohoriC Adam 17, 58, 61, 62 do 63, 64, 69, 73, 84, 90, 93, 98, 102 Bonitz Hermann 219 Bonomo Peter 51, 53 Boris-Mihael, kralj 35 Boris Miran, gl. Stritar Jos. Borut, vojvoda 21 Brenner Martin, skof 77 Brentano Klemens 150 Breznik dr. Anton 2 Bril Vaclav 200, 206 Brizinski spomeniki 14—16, 25, 30—32 Budal, dr. Andrej, gl. Pastu-skin Buochow, Oton v. 33 Burger Gottfried August 109, 110, 134, 136, 137, 148 Burns (izg. borns) Robert 292 Byron, George Noel Gordon lord (izg. bajron) 126, 145, 148, 174, 219, 221 Caf Oroslav 160 Cam6es (izg. kamuiS), Luiz de 148 Cankar Ivan 238, 274, 276, 277, 27S—283, 284, 286, 292, 299, 302, 303, 304 Cankar, dr. Izidor 304 Carducci (izg. karduCi) Gio-sub 286 Cegnar France 182—183, 195, 201 Cc-lestin, dr. Fran 213, 222, 235 Celovski rokopis 16, 17, 35, 40 Cenzurno postopanje 135 Cervantes Saavedra (izg. ther-vantes), Miguel de 126, 148 • Chamisso (izg. Samiso), Adel- bert v. 148, 155 Chateaubriand (izgov. Sato-briad), FranQois Rene, vi-comte de 155 Cigale Matej 117, 181, 198 Cigler Janez 134, 141, 193 Cimperman Fr. S. 155 Cimperman Josip 235, 257 da 258, 261, 262, 284 -Ciril, sV. (Konstantin) 25, 28 do 27, 29 Cirilica 29 Collin, Heinrich Josef v. 119, 127 Copp6 (izgov. kope), Francois 226 Crobatli, dr. 145, 147, 162, 164 166 »Cvetje iz domacih in tujili logov« 201 Cvetko FranCisek 127 ' Cusani (izg. kusani) Josip 93 6andek Janez 80, 81, 82—83 Cbelica, gl. Krajnska Cbelica Cedadski evangelij 34—35 Cedadski rokopis 41 Celakovsky FrantiSek Ladi- slav 136, 139, 142, 151, 158 Cop Matija 133, 136, 137—139, 140, 142, 144, 146, 147, 148, 150, 151, 153, 155, 156, 158, 165, 167, 238 " Crkopis Bohoricev 63, 102 Crkopis Danjkov 133 Crkopis Gajev 156, 160 Crkopis Kreljev 60 Crkopis Metelkov 132 Crkopis Pohlinov 98 Crkopis Trubarjev 58 Dalmatin Anton Aleksandro-vi<5 58 Dalmatin Jurij 17, 58, 59, 61, 62, 63—67, 69, 73, 74, 79, 81, 85, 86, 106, 107 Danjko (Dainko) Peter 133 do 134 Dante Alighieri 126, 148, 206, 303 Debeljak Anton 302 Debevec, dr. Joze 296 Dekadenca 270—271 Denis Michael 100, 101, 111, 114, 117 Detela, dr. Fran 242, 245—246 Detomil, gl. Jerisa Dev, o. Janez Damascen (Fe- liks) 100, 101, 108, 147 Dickens (izig. dikens), Charles, 249, 289 Dezman Karel 200, 256 Dobrovski, gl. Dubrovsky Doksov Teodor, gl. Jesenko Dragotin Dolenec, dr. Hinko 249 Dom in Svet 249 Dostojevskij Fedor Mihajlo- vic 269, 301 Drabosnjak, gl. Schuster Dubrovsky Josef 128, 131, 132 Dubsky, grof 145 Edling, Jan. Nep. grof 97, 108 Einspieler Andrej 180, 201 Elizabeta, mati 301 Eneja Silvij (Piccolomini), papez Pij II. 36 Erjavec Anton 301 Erjavec Fran 200, 201, 206 do 208, 224, 230, 238 Etgar, vojvoda 22 Evripides 144 »Fanton de Brunn« 108 Ferdinand I. (nem. cesar) 50, 51 Ferdinand, nadvojvoda (kot nem. cesar II.) 76, 80, 81 Ferdinand I. (avstr. cesar) 173, 178 Fichte Johann Gottlieb 123 Finzgar FranfiiSek Sal. 93, 293—295, 299 Flaccius Illyricus, gl. Vla£id M. Fr. Flaubert (izg. flob6r) Gustav 268 Fouque, Friedrich de la Motte (de la mot fuke) 155 Franc I. (cesar avstr.) 121 Franc Jozef I. (avstr. cesar) 178 Frankopan, Fran Krsto knez 86 Freuensfeld Josip 260 Funtek Anton 258—259, 272, Gaj Ljudevit 156, 157, 158, 159, 161, 165 Gangl Engelbert 275, 284 Garrick (izg. garik), David 162 Gaudy, Franz v. 177 Geibel Emanuel 220 Gellert Christian Furchtegott 100, 104, 106, 118 Georgius Henricius de Reyn 42 Gerstacker Friedr. 241 Germanizacija 32—34 Gestrin Fran 259—260, 272 Giontini J. 205 Glagolica 26 Glaser Janko 302 »Glasnik slovenskega slov- stva« 179, 200 Glasnik, gi. Slovenski Glas-nik Glavar Peter Pavel 109 Gleim Johann Ludw. VVilh. 100, 104, 111, 118 GloboCnik Anton, katehet 190 Globocnik, pi. Sorodolski Anton 196 Goess, grof 93, 103 Goethe, Johann Wolfgang v. 100, 120, 169, 185, 189, 191, 203, 208, 219, 220, 221, 223, 225, 230, 258 Gogol j Nikolaj VasiljeviC 301 Gojko, gl. 2upanciC O. Golar Cvetko 299—300 Goldsmith Oliver 212, 220, 225 Golienik Janez 109 Golja Pavel 302 Gollmayr Jurij 106, 132 Goncourt (izg. gokur) Ed- mond 268 Goncoxirt Jules 268 Gorazd, gl. Askerc A. Gorazd, ufienec Metodijev, 29 Gorazd, vojvoda 21, 22 Goriski rokopis 71 Gorjkij Maksim (Aleksej Ma-ksimovie Pjeskov) 269, 281, 282 Gorjup Franc Ks. 104 Gorup Josip 233 Gottsched Johann Christoph 99 Gov6kar Fran 272—273, 278 Grabner Jurij 141, 212 Gradnik, dr. Alojzij 300 Gregorcii Anton 228 GregorciC Jernej 228 Gregoreic Simon 201, 2l0, 223, 225, 228—235, 241, 248, 251, 253, 257, 259, 299, 300, 301 Grillparzer Franz 248 Grimm Jakob 129 Grohar Ivan 300 Gruden, dr. Josip 186 Grim Anastasius, gl. Auers- perg, grof A. Grundner 127 Gruntar Ignacij 229, 230, 231, 232 Gwarini Giovanni Battista 111, 144 Gutenberg Johann 46 Gutsmann Ozbalt 63, 97, 102 do 103 Hadrian II., papeZ 27 Hagedorn Friedrich v. 100, 106 Hammer Purgstall, Josef baron 148 Hanka VeCeslav 191 Hasl JoZef 102, 103—104 HaSnik Jozef 1X7 Hauptmann Gerhart 269 Haydn Michael 106 Hebel Peter 177 Heine Heinrich 204, 243, 280, 286 Herberstein, Anton grof 105 Herberstein, Karl grof 105, 106, 111 Herder, Johann Gottfried v. 109, 119, 124 125, 126, 128 182, 220 Hevenesi Gabriel 103, 104 Hkinger Peter 177, 194 Hipolit, o. 89—90, 92, 93 Holzapfel Ignacij 134, 140, 171 Homer 124, 144, 169, 207, 221, 256 Hofacij 111, 115 Hotimir, vojvoda 21, 22, 154 Hren (Chrdn) Tomai 77, 78, 79, 80—82, 85 Hribar Anton 187, 293 Hrlbar Ivan 236 Hugo Victor 219, 222 Humanizem 46 Hus Jan 46-47 Ibsen Henrik 269, 275, 282 Idealizem, novoromanticni 218 Ignacij sv., Lojolski 51 llirizem 156-160 Imena, stara osebna 35 Impresionizem 270 Ingenerij, Skof 72 Inko, vojvoda 22 Ivan, nadvojvoda 119, 127, 159, 162, 171 Jacobus Tudertinus (Jacopo-ne da Tod'i) 106 Kratka zgoii. slov. slovetva. Jaklic Franc 250 Jakse Andrej 229 Jamnik Luka 83 Janez VIII., pape£ 28 Jane:; Krstnik iz Sv. Kriia 87—88, 93 Janes Vetrlnjski 36 JaneZiC Anton 175, 170, 160. 182, 183, 184, 187, 199—201, 202, 213, 216, 222, 228, 247 Jankovic Andrej 84 Janzenisti 105, 131, 135, 136 JanSa Anton 109 Japeij Juflj 17, 97, 105—107, 106, 110, 116 Jarnlk UMian 103, 130 do 131, 143, 147, 160 Jslenec Janez 190 JelovSkova Aha 166 Jenko Jozef 202 Jenko Mina (r. Kosenina) 202 Jenko, o. Nikolaj 202 Jenko Simon 192, 199, 200 201, 202—206, 223, 224, 230, 238, 243, 253, 257, 300 Jerajeva Vida 298—299 Jeran Luka 160, 173, 177, 181, 190 Jerisa France (Detomil) 185 Jesenko Dragotin 260 Johannes s Krka 41 Jozef II., cesar avstr. 83, 90, 95, 96, 97, 100, 101, 104, 112, 114 JufciC Josip 196, 199, 201, 210, 211—215, 218, 221, 222, 224, 225, 236, 237, 239—241, 242, 243, 244, 245, 272, 273 Jurfiifi Marija, roj. Jankovif 211 JureiC Marko 211 21 Juricic Jurij 58, 59, 61, 66,68, 69 Kacijanar Franc, Skof 51, 54 Kalvin 53 KanCnik 123 Kanizij, sv. Peter 81, 82, 93, 94, 96, 99 Karadzic Vuk Stefanovid 129, 132, 157, 158, 191 Karel, nadvojvoda 51, 52, 55, 64, 76 Karel Veliki 22, 25, 28, 30 32 Kaspreth A. 4l Kastelec Matija 85—86, 90 Kastelic Miha 137, 13^—140, 147, 148, 151, 153, 155, 158, 159, 161, 162, 164 Ka§ Igo 247 Kersnik Berta, r. pi. Hoffern 242 • Kersnik Janez Krstnik 137 Korsnik Janko 137, 235, 238, 241, 242—245, 246, 250, 272, 273, 274 Kersnik Josip 242 Kette Dragotin 277, 283, 284, 285, 289—291, 297, 299, 300 Key Ellen 301 Kisel, bai-on 73 KlapsJs Pavel FranciSek 93 Kleinmayr, Julij pi. 199 Kleinmayr, knjigar 134, 233 Kleist Ewald v. 106, 111 Klement, sv. (kot papeZ I.) 26, 27 Kliment, ufienec Metodijev 31 Klinkowstrom 144, 145 Klombner Matija 49, 60, 68, 69 Klopstock Friedrich Gottlieb 100, 111 Kmet Marija 304 Kocelj, vojvoda 22, 27, 28, 30, 32 Koder Anton 237, 248 Koljcov Aleksej VasiljeviC 292 Kollar Jan 156, 157, 158 Komensky Jan Amos. 90 Konstantin, gl. Ciril sv. Konzul Stepan 58 Kopitar Jernej 17, 80, 98, 110, 120, 127—129, 131, 132, 135, 136, 137, 138, 139, 142, 145, 149, 150, 157, 194 Koritnik-GriSa 301 Korytko Emil 140, 160, 161 do 162, 164, 165 Kos, dr. Franc 294, 295 Koseski (Jovan Vesel) 167, 171, 172, 173—174, 175, 181, 182, 183, 189, 190, 194, 201, 203, 220, 221. 222. 238 Kosmac Jurij 140, 161, 198 Kostanjevec Josip-274-^275 KoSirjeva Franica 196, 197 Kotzebue, August v. 118, 162 KovaCiC Emanuel JoZef 142 Krafiman MatevZ 123 Kracmanov Matija, gl. Va- ljavec M. Krafft Hans 64 Kraigher, dr. Alojzij 303 Krajec, knjigar 293 »Krajnska Cbelica« 134—137 Kranjska homilija 41 Krek, dr. Gregor 155, 210 Krek, dr. Janez Ev. 251, 285, 294 ' Krelj,, Sebastijan 16, 58, 59 do 60, 61, 63, 66, 68, 69, 86 Krempl Anton 160, 172 »Kres« 241 Krikec, gl. Dolenec H. Krilan, gl. Pagliaruzzi J. Kristan Etbin 275 KriStof, vojvoda wiirttember- Ski 56, 57 Kumerdej BlaZ 17, 106, 107 do 108, 110, 113, 115, 117 Kumpreht Marko 69, 86 Kurnik Vojteh 123 Kusani, gl. Cusani Kuzmics Miklos 104—105 Riizmics Stevan 93—94 Kvas Koloman 133 Kveder Zofka 276 Lab, dr. Ivan 302 LampC, dr. FranCiSek 249 Lavdon 123 Lavrencic PrimoZ 92 Lederer FranCiSek 123 Lenau Nikolaus (Niembsch v. Streli 1 e n a u) 171 Leonelli, gl. Janez Krst. Leopold I., nem. cesar 236 Lesifnjek, gl. Lederer Fr. Lessing Gotthold Ephraim 104. Ill I.evec FranSisek 222, 225, 232, 236, 238—239, 241, 242, 251, 253, 279 Levicnik Jernej 142, 145 levstik Fran 141, 173, 176, 183, 188—199, 201, 202, 203, 205, 206, 212, 213, 214, 215, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 227, 230, 235, 236, 238, 239, 257, 261, 273, 285 Levstik MatevZ 188 Levstik Vladimir 301 Linhart Anton 44, 108, 110 do 113, 116, 120, 162 »Ljubljanski Zvon« 241 Ljudevit, vojvoda posavski 22, 32, 256 Louis Philipp, kralj 178 LovrenfciC, dr. JoZa 302 Ludvik, nemSki kralj 28 Lukian 118 Luther, dr. Martin 48—49, 57, 59, 65, 66, 67, 68, 70 Luteranstvo 46 sled. Macun Ivan 160 Maeterlinck (izg. materlink), Maurice 271, 285, 290 Mahnic, dr. Anton 232, 248, 254 Majcen Stanko 302, 304 Majar Matija 45, 131, 160,172, 180, 182, 186, 200 MajSter Rudolf (Vojanov) 299 MalavaSic Franc 162, 165, 167, 173, 177, 179 Mallarm© (izg. malarm), Ste- fane 271 Mally, P. 81 Mandelc JanZ 52, 61, 64, Mandelc Valentin 200, 208 Marija Terezija (nem. cesa-rica) 90. 94, 95, 96 100, 101, 113 Marija Luiza (franc, cesarica) 121 Mam FranciSek 213 Marn Josip 220, 222 Maselj Francisek (Podlim- barski) 247 Matosek, dr. Janez 122 Maupassant (izg:. mopasa), Guy de 268 Maiuranic Ivan 210 Medved Anton 257, 2*0—264, 297 Megiaer Hieronymus 71, 73 do 74, 93 Meinhard, vojvoda 36, 37 Melanchthon Philipp 62 Mencinger, dr. Janez 200, 209, 242, 247, 248—249 Mendelsohn Moses 106 Merhar Alojzij, gl. Sardenko MeSko FranC. Ksaver 274, 276, 277—279, 282, 283 , 29£ 302 Metastasio Pietro 100. 106, 111 Metelko FranciSek Ser. 117, 132—133, 157, 161, 189 Metodij, sv. 25, 26—29, 30, 31, 32 Metternich, Klemens knez 170, 178 Meussel 64 Mezaaiguy (izg. rnezagii), F. P. abbe 106, 132 Mickiewicz Adam 158. 164 Mihael, biz. cesar 26 Mihael Mihajlov, gl. Kette MiheliC Janez 101 Mikec Mihael 82 Miklosic Franc vitez 129. 158, 180, 187, 191, 194. 198 Milcinski Fran 297 »Mladika« 215, 221 Modest, Skof 22, 24 '.•drinjak Stefan 123. 130-Moiiorjeva druZba 201 Mole, dr. Vojeslav 301 Moliere (izg. molier) Jean-Bapt. (Poquelin) 87 Moore (izg. mdr, mur), Thomas 126, 146, 148 Morhart Ulrich 56 Murko Anton 104, 133, 166 Murn Josip (Aleksandrov) 277, 283, 284, 285, 287, 289, 291—292, 297, 298, 299, 300 Murnik Rado 273—274 Musculus 64 Musset (izfr. muse), Alfred de 219, 222 Nadliskova Marica 247 Naglic Martin 101 Napoleon 119, 120, 121, 122, 126, 127, 170, 213 Napoleon (II.) Rimski kralj 121 Narodna pesem 42—45 Naturalizem 268—270 Navratil Ivan 179 NSmcova Bozena 183 Nicoletti 43 Nietzsche Friedr. Wilh. 266, 271, 302 Nikolaj I. (papez) 27 »Novice« 171—172 Oblak JoZe (Ilija) 192, 193 Ogrinec Josip 222, 235 Opeka, dr. Mihael 258—259 OroZen Valentin 177 Osbald, skof 25 Ossian 100, 124 Oswald v. Wolkenstein 41—42 Otokar II. (Pfemysl) 37 Otokar, stajerski 36 Oton; skof 25 Ovidij 144 Pace, Karel grof 191, 192 Pace, grof Viljem 191 Pachenecker Leonhard 71, 72 Pagliaruzzi Josip (Krilan) 186 231, 235, 238, 231—252 Paglovec FrantiSek Mih. 90 92—93, 105 Pajek, dr. JoSef 104 Pajk Andrej 213 Pajk, dr. Janko 224, 235, 236, 237 Pajkova Pavlina 237, 272 Parhammer 93, 94, 96 Pastu Skin (dr. Budal) 304 Paulus Diaconus 295 PavSek Jurij 136, 152 Percy (izg. persi), Thomas 124 Perko Pavel 296 PeruSek Rajko 247 Pestalozzi Joh. Heinr. 163 Petrarca (izg. petrarka) Francesco 126, 148, 169. 220, 221 Peterlin Radivoj (Petruska) 301 Picinelli 89 Pintar Lovro 160, 164, 165 »Pisanice« 100, 101 Plautus 144 Plutarh 118 Podlimbarski, gl. Maselj F. Podmilsak - Andrejckov Joze 210 Pogafcar .Tozef 137 Pohlin, o. Marko 63, 97—100, 101. 102, 103, 107, 108, 11S, 188 Poljanfiev. Ljudmiia 3(W Pop r ..lujanin 186 Pope (iz£. pop) Alex. 106 PopoviC Ivan 2iga 102, 128 Potocnik Blaz 132, 141 Pregelj, dr. Ivan 282, 283, 284, 286, 303 Prelesnik, dr. Matija 293, 294, 295—296 Premk Josip 304 ! Preseren, dr. France 102, 132, 133, 135, 136, 137, 139, 140, 142—156, 157, 158, 159, 161 162, 164—169, 171, 172, 173, 175, 177, 183, 185, 186, 187, 189, 190, 191, 195, 203, 208, 220, 221, 226, 228, 230, 238, 243, 248, 290 Preseren Jo2ef 143, 145 Preseren Marija, r. Svetina 143 Pregeren Mina, omoz. Volk 143 Preseren Simon 143 Prevec, dr. Val. 205, 206 Pribislav, vojvoda 22 Prijatelj, dr. Ivan 241, 292 Primceva Julija 151—152, 153, 155, 248 Primic Janez Nep. 137, 129 do 130, 133 Prisege mesta Kranj 73 Prokopij 23 Propercij 151 Pugelj Milan 304 I Puskin Aleks. SergjejeviC 234 abe 230 Rabindranath Tagore 300 Ri. ";nski, gl. Freuensfeld Rastisi.vknez 26, 28 Ravbar Kristof 54 Ravnikar Matevz, skof 117, ! 131—132, 142 Ravnikar MatevZ-PoZenfian 161, 177 Razlag Radoslav 160, 180, 181, 182, 209 Realizem, romantiCni' JurCi- Cev 218 Realizem, poeticni 218, 243 Recelj Andrej 73 Redeskini Maksimilian 92 Redwitz Oskar 220 Reformacija 46—52 Reformacija, katoliSka 75—77 Regnier (izg. renj6), Henri de 271 Reinlein, rodbina 203 RepeZ Filip Jak. 92, 122 Resman Ivan 289 Revolucija, marJna 177—178 Richter Josef 112, 119 Rodoljub Ledinski, gl. Zakelj Ant. Rogerij, o. 88—89 Romantika 124—126 Rousseau (izg. rus6), Jean Jacques 219, 220, 221, 223, 225 Rudez JoZef 161 Rudolf Habsburski 36 Rupnik Caspar 104 Samo, kralj 21 Samuel, car 186 Sand George (Lucile Aurore Dupin) 219 Sardenko Silvin 297—298, 299, 301 Saurau, grof 121 Scheffel Viktor 185 Schelling Friedr. Wilh. Jos. 125 Scheuchenstuel, Jozef An- selm pi. 151, 152, 153 Schiller, Friedrich v. 130, 173, 182, 183, 203, 258, 263 Schlegel August Wilh. 127, 146, 147, 148, 150 Schlegel Friedrich 125, 126, 127, 147, 148 Schlozer, August Ludw. v. 128 Schmid, Christoph v. 132, 140, 141, 163 Schmidburg, baron 136 Schonleben Janez Ludvik 44, 84—85 Schopenhauer Arthur 220 Schulze Ernst 154, Schuster -Drabosnjak Andrej 122—123 Schwexger Janez 69 Scott, sir Walter 212, 213, 208 Scupoli 92 Sedej, dr. FranCisek 234 Sedlnitzky, Leop. grof 134, 178 Segneri D. J. 88 Semika, vojvoda 22 Semrajc Martin 185 Sever Mihael 93 Shakespeare (izg. Sekspir) William 111, 124. 191, 258, 289 Shaw (izg. So s sirokim o), Bernhard 271 Sienkiewicz Henryk 295, 296 Siljuska, gl. Kette Simbolizem 270—271 Simrock Karl Josef 148 Skalax Adam 84 Sket, dr. Jakob 237—238, 241 SlomSek Anton Martin 39, 123, 147, 160. 162—164, 171, 177, 179 »Slovan« 236 Slovenija, Zedinjena 178, 217 »Slovenska Bcela« 179, 200 »Slovenska Cbela« 179 »Sloveriski Glasnik« 180, 200 do 201 Smlljan SmiljaniC, gl. Zupan-Cic O. Smole Andrej 102, 118, 138, 142, 150, 160, 161, 162, 164, 165, 166, 167, 168, 171, 172 Sofoklej 144, 220 Sommaripa gl. Alasia Sonnenfels, Josef baron 111 Spangenberg Johann 60, 61, 66 Sponheimci 37 Stani6 Valentin 134 Stapleton Tomaz 79 Stare Josip 246 Stelzich Anton 152 Sternberg - Ungern, Alex, baron 156 Stergar, notar 205 SterBinar Ahacij 44, 91—92 StiSki rokopis 16, 17, 38—40, 43 Stojmir, vojvoda 22 Stres Ivan Nep. 231 Strindberg August 269 Stritar Josip 168. 174, 189,196, 197, 201, 202, 206, 214, 215, j 218—228, 229, 230, 235, 236, 237, . 238, 239, 240, 241, 242, 245, 251, 253, 257, 259, 272, 299 Sudermann Hermann 269 SuSnik Janez 116 Svetec Luka 18, 120, 160, 180, 185—187 SvetliCic Francisek 174—175 Svetobolje Stritarjevo 219 do 220 Svetopolk, knez 28, 29, 35 Safarik, Pavel Joief 125, 138, 139 Serf Anton 133 Skerl Jakob 84 Skofjeloski pasion 84 Skofjeloski rokopis 42 Smigoc Janez 130 Snajder Matija 142 Solar Janez 228 Sorli, dr Ivo 302 Stefan V. (papez) 29 Strekelj, dr. Karel 24, 45, 160, 161, 238 Tas?ore, gl. Rabindranath Tassilo II. 22, 154 Tasso Bernardo 148 Tavcar, dr. Ivan 224, 235—237, 241, 245 Tavcar Janez, skof 75, 80 . Tekstor Urban 51, 54, 71 Temlin Ferencz 93 Terencij 144 Tbeodorich, skof 25 Theotmar, nadSkof 30 Thomas Ch. L. Ambroise 225 Tiffernus 62 Tolstoj, Lev Nikolajevic grof 269, 277, 281, 282, 301 Toman Lovro 181, 189, 195 Tomaz KempCan 84, 86, 90, 92 TomSiC Ivan 198, 293 Torkos M. 94 Traven Anton 107 Traven Jakob 145 Trdina Janez 183, 185, 187 do 188, 247—248 Tridentinski cerkveni zbor 75 Trinko Ivan 260 Trost Ivo 250 Trstenjak Davorin 158, 160, 224, 236, 241 Trubar Felicijan 57, 65, 69 Trubar Mihael 53 Trubar Primoi 16, 17, 39, 44, 51, 52—59, 60, 61, 62, 63, 65, 66, 67, 68, 69, 71, 72, 73, 79, 85, 86, 91, 132, 256, 274 Turgenjev Ivan Sergjejevic 243 TurjaSki g^ofje 65 Turnogradska, gl. UrbanCi- 6eva Tusek Ivan 200 Tusek, dr. Mihael 142 Uhland Ludwlg 175. 182. 203. 252 Ulrich v. Lichtenstein 33, 37 Umek Anton 210 Umeff.anje koroSkih vojvod 36 ,Ungnad Hans, baron Soneski 54, 57, 62, 68 UrbanCiCeva Jofeipina (Turnogradska, porof. Tomanova) 181. 219 »Vaje« 200 ValenCic Fran 300—301 Valjavec Matija 182, 183—185, 201, 238 Valvasor Janez Vajkard ba-. ron 44, 86, 87, 144, 148, 154, 186 Vandot Jozef 301 Velikonja Narte 304 Vergerij Peter Pavel 56, 57 Verhaeren (izg. verharen), Emile 271 Verlaine (izg. vevldn), Paul 271, 285 Vesel Ivan (Vesnin) 210, '234 Vesel Jovan, gl. Koseski Vida, gl. Jerajeva Vidmar Jemej, skof 196 Vilhar Miroslav 175—176, 192, 195 Vino|gradski zakon 73 Virk Jozef 177 Vitovec 47 Vladimir^ knez Duklje 186 Vlasic Matija Frankovic 59, 60 Vodnik, o. Marcel 113 Vodnik Valentin 44, 67, 99, 101, 110, 113—122, 125, 127, 128, 130, 140, 142, 144, 162, 166, 174, 186, 189, 190, 105, 197, 238, 248, 261 Vodovntk Jurij 123 Vojanov, gl. Majster Vojnomir, vojvoda 22 VoljC Jakob 298 Volkmer Leopold 97, 164, 123, 130, 145 Volkun, vojvoda 22, 154 VoSnjak, dr. Josip 246—247 Vovko Fr&nica, gl. Jerajeva Vraz Stanko 131, 137, 155, 156, 158—160, 161, 164, 165, 166, 172, 177, 205 Vuk Stefanovie, gl. Karadzic- Wagner Oton 196 Wiching, Skof 28, 29 Wiclif 46 Wieland, Christoph Martin 100, 187 Wiener, kanonik 54 Wider Anton 87 Wilde (izg. uajld), Oscar 271 Windischgratz, knez 232, 234 Whitman (izg. huitmen)) 271 Wolf Alojzij, skof 117, 134, 136, 195 Wolstein Johann Gottlieb 97, 108, 113 Wunderhorn, Des Knaben W. 148 Zacharia Just Friedr. Willi. 106 »Zadruga« 284 Zakotnik, o. Dizma 101 Zamejic Andre j 190 Zamejski, gl. Trinko Zarnik Valentin 200, 208—209 Zbasnik, dr. Fran 296 Zizenfieli 87 Zois, Ziga baron 109—110, 111, 112, 113, 115, 116, 127, 128, 148 Zola Emile 268, 270, 272, 273, 282 Zor, gl. Kette »Zora« 224 »Zvon« (Stritarjev) 222—223, 224 Zvon, gl. tudi »Ljubljanski Zvon« Zvonoslav, gl. Kette Zupan, dr. Jakob 140—141, 149, 150 Zupan Jakob, glasbenik 101 Zakelj Anton 165, 176—177 Zemlja JoZef 141, 155 Zitnik GaSpar 80 2upanci6 Ivan Anton 44, 119 2upan5i6 Oton 277, 279, 283, 284—289, 290, 291, 292, 297, 299, 301, 302, 303 Kratka zgod. slov. slovstva 22