JESENSKA.
Prek polja jesenskega                  »Moram, moram . . .«  Smrt koso
smrt je v jutru šla,                     zavzdignila je,
oj, s koso nabrušeno                   po drhtečih rožicah
šla je prek polja.                        zamahnila je — — —
Cvetke se prestrašene                 Pa so v solzah padale
zasolzile so —  — —                  cvetke pod koso,
»Prizancsi, smrt, enkrat!«            bolno je zaplakalo
zaprosile so.                                vzdihov sto in sto — — —
Vekomir.