Nezadostna preskrbljenost s surovinami
Obseg iproizvodnje v Sloveniji je bil v prvih petih rnesecih letošnjega leta enak te-mu dosežku v prvih petih mesecih lanskega leta, kar pomeni občutno zaostajatlje za predvidevanji, ki smo jih zapisali v letošnji resoluciji o družbenoekonomskem razvoju naše republike.
V Šiški je ta slika. veliko bolj ugodna, saj se je obseg industrijske proizvodnje v prvih petih mesecih letos povečal za 5,6 od-stotka, v iprimerjavi s povprečjem lanskega • leta^ kar je celo bolje od načrtovane rasti, ki smo jo v začetku leta predvideli v višini petih odstotkov.
Takšne ugodne rezultate je šišensko go-spodarstvo doseglo kljub dokajšnjemu po-manjkanju raprodukcjiskih materialov in surovin, saj je bila kar v polovici šišenskih delovnih organizacij preskrbljenost s potreb-nimi sredstvi slaba, v desetini organizacij pa celo kritična.
Problemi so nastajali tako pri nakupu domačih surovin in materialov kot tudi pri tistih iz uvoza. Pri zagotovitvi zadostnih ko-ličin domačih materialov so se kupci pred-vsem srečevali _s precejšnjim pomanjkanjem številnih surovin in reprodukcijskih mate-rialov, če pa so jih že dobili, pa so bile cene izredno visoke in so se stalno povečevale, bodisi povsem legalno, bodisi z raznimi iz-siljevanji o skupnih vlaganjih, deviznem pla-čilu in podobno.
Pri dobavi m_aterialov iz uvoza pa so de^ lovne organizacije predvsem morale imeti potrebne količine deviz, poleg tega pa so se še soočale z raznimi predpisi, ki so omeje-vali uvoz. Na količino uvoženih materialov so vplivali seveda tudi izvozni rezultati, ki pa niso bili najbolj ugodni, zato je moral tudi uvoz zaostajati za predvidevanji.
Povedali smo že, da je obsegrasti indu-strijske proizvodnje v šišenski občini veliko ugodnejši kot v večini drugih slovenskih občin, toda kljub temu lahko ugotovimo, da se je v Šiški najbolj povečala proizvodnja sredstev za delo — kar za dobro desetino v primerjavi z lanskim povprečjem, proiz-vodnja potrošnega blaga je bila večjazašest odstotkov, medtem ko so šišenske delovne organizacije naredile samo ža 3,7 odstotka več reprodukcijskega materiala. To seveda ai najugodnejša delitev, kajti proizvodnje ni moč povečevati le z vlaganji v osnovna sred-stva, potreben je tudi ustrezen material.
Očitno se premalo zavedamo, da se da z boljšo izkoriščenostjo zraogljivosti doseči vsaj ponekod skoraj enake rezultate kot z vlaganji v nove objekte. Seveda pa je iluzor-no razmišljati o boljši izrabi zmogljivosti brez zadostnih količin potrebnih reproduk-cijskih materialov in sui-ovm, zato bo mo-rala biti osnovna naloga gospodarstva zago-tovitey potrebnih maferialov. Z bolj pove-zanimi in* usklajenimi nastopi na trgu bi bilo vsekakor moč dosegati trajnejšo zadost-no preskrbljenost s potrebnimi materiali.