Št. 121 V Gorici, v soboto due 22. oktobra 1910. Ithaja trikrat n teta, in sicer t torek, četrtek in soMo ob 4. uri tpopoldne ter stane po poŠti prejemana . ali v Oorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K 2/3 „ . . 10 „ l/a „ . . 5 „ > Posamične, številke. %tanejo4Q vjn.^] "* Vt3driti*s«ijrodajjr. rfSb&iB v f vseh tobakarnah. .SOČA" ima naslednje, izredne priloge: Ob novem*letu nXaiipot bo Goriskero te GradiSčanskem* in dvakrat v ,iet\LD?OHi rež že-lesnic, faraiko? isT-poltilb i?es". Ha naročila kres deposlaue na-rotafe» se ne osframo. Teta) XL. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo j nahaja v Gosposki ulici Št. 7 Oorici v I. nadstr. na desne, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petlt-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon št. 83. — Spomini. Predvčerajšnje m, 2 0. o k -t o b r a 19 10., je preteklo 50 le t, odkar s. o dobili Avstrijski n a-r o d i federallstno ustavo. T i h i n m a j h e n je ta j u b i I c j.-.. Z »Oktoberskim diplomom« s o u a m b i 1 e dane garancije s 1 o ž n e g a, skup n e g a n a p r c d k a v s e h n a •• rod o v; v s a k e m u narodu je bi 1 a z a j a m č e u a s v o b oda raz v o j a, samouprava se j e "t a k r a t prvič u d e j s t v i I a. Cesarjev m a n i-i e s t, k i j c t a k r a t s p r e m I j a I O k-t o b e r s k i d i p ! o m, vsebuje b e-sede: »Izpolnjevale svojo vladarsko dolžnost, spojujem In izravnavam na ta način spomine, pravne nazore in pravne zahteve svojih dežel In narodov z dejanskimi potrebami svoje monarhije, ter jim izročam v polnem spoznanju In po zrelem prevdarku te na novo ustvarjene ali pa vrnjene institucije v njih koristen razvoj in utrjen je.« S i a i! a m e d n a r o d n e g a i e v-d a i i z tri a, n e m š k o I i b e r a I n e g a c c Hirali z m a i n a b s o i u t i z m a, Rimskega k I e r i k a I i z m a in vi a-d e, s e s t a v 1 j a j o č e se iz teh e i-n i t e 1 j e v, ter z a o stal o s t. m a I o-d u š n (J s t i n h e z a v e d ;i ost A v -s t r i j s k i h Slovano v je pote ni zamorila O k t o b e r s k i diplom i n i e d e r a 1 i z e m t e r o d p r l a n a s t e ž a j vrat a n e m š k o - v 1 a d n e-m u c e n t r a 1 i z m u. n a j p r e j s »F e-br u a r s k i m patent o m« L 1861 i n k o n č n oz nesreč no B e h s t o v o delitvijo, z Avstrijskim d u a-i i z m o m I. 18 6 7. In dane s? S. L. S. je dekla one klike, ki je in-seenirala Zagrebški proces: Susteršič je danes v belomodrordeč talar odet zastopnik odpadništva od narodnih idealov, Pioj mu zvest.) sledi. Palaekeinu, Riegru, »Gor. Tiskarna" A. Gabrgčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Havličku sledi edini M a s a r y k, — sam* osamljen. Tako je velik trenutek našel majhne ljudi. Na aneksijo Bosne smo sedaj, po dveh letih, ravnotako spozabili, kakor se nam že zdavnaj nič več ne sanja o federativni Avstriji. »Oktoberski diplom« je pozabljen, selfgovernement, samouprava, je dim in prazna beseda. Kje je kralj Matjaž? V nas samih. A prodno se bo ta kralj Matjaž vzbudil, še bodo dolgo letali črni gavrani okrog gore in brada mu bo zra-stla okrog mize sedemdesetkrat sedem. V. K. Krajevni napisi. Lani se je bil unel živahen boj za naše krajevne napise. Se dosti krajevnih napisov med Slovenci je dvojezičnih. Eur-lani imajo le enojezične krajevne napise, to je laške. Mi Slovenci hočemo imeti tudi le enojezične, in sicer slovenske. Pravica mora biti za vse jednaka. Nemci ne trpijo na svojih tleh označeb krajev v kakem drugem jeziku, Lahi tudi ne —¦ kaj prav samo mi Slovenci bi bili tisti, ki naj bi trpeli še naprej krajevne table, na katerih so naša krajevna imena napisana v smešnih spakedrankah? Ne! Dosti je tega /aljenja, proč s takimi tablami! Naša krajevna imena morajo biti sploh povsodi. ne le na tablah, pisana tako, kakor se glasijo, pisana slovensko! Do tega imamo vso pravico, to moramo doseči. In sicer moramo doseči to sedaj ob ljudskem štetju! Lani se je vlada postavila proti našim opravičenim zahtevam za odpravo dvojezičnih krajevnih tabel in za pravilno pisavo naših krajevnih imen. To ne sme motiti nikogar, marveč še le vzbuditi mora vsakogar, da se vsi vržemo v boj za naše krajevne napise. Ko so bila nekatera občinska stara-šinstva na Tolminskem sklenila, odpraviti ne m š k o-s 1 o v e n s k e kraje v- iie napise ter nadomestiti jih s a in o s slove n s k i m i, je vzrojil ta-kratiii tolminski okrajni glavar Prinzig, prepovedal vsako premembo ter grozil s posledicami in kaznijo, češ, da so občinska zastopstva prestopila svoje področje, pri čemur se je skliceval na določbo § 9. postave z dne 29. marca 1869. drž. zak. št. 67., to je na zakon o ljudskem štetju; v oni določbi je rečeno, da je v vseh krajih napraviti na občinske troške napisne table ter da rma c. kr. deželna vlada določiti, v katerih deželnih jezikih je treba pisati besedilo n a krajev n i h tabla h. — Kakor je trdil Prinzig v okrožnici, katero je poslal občinam v področju tolminskega okrajnega glavarstva, je s k lepe o b č i n s k i h s tare š in štev z a s a m o s I o v e u s k e krajevne n a piše r a z v e l j a v i I o n a m e s t-u i š t v o s p o r a z u m no z dežel-n i m od bo r o m. Povedati pa je vendar moral, da ta prepoved ne drži končno, ter da »o b č i n e I a h k o n a s t o p i j o p os ta v no po t«. Deželni odbor hi bil moral odločno varovati veljavo slovenskega hi laškega jezika v uleželi, reči odločno, da nemščina ni deželni jezik ter se odločno postaviti na stran slovenskih občin. Ker tega ni storil, je zanemaril svojo dolžnost. Postavil pa se je tako tudi v nasprotje z raznimi drugimi deželnimi odbori in proti vladam v raznih teh deželah, kjer tolmačijo zakon o ljudskem štetju iz leta 1869. tako, da je deželna uprava poklicana skrbeti za to, da se napravljajo napisi samo v deželnonavadnih jezikih; le v spornih slučajih posreduje vlada. Tako tolmačijo zakon po raznih deželah. Pa četudi bi ostala odločitev v rokah vlade, govori zakon sam dosti jasno sn v naš prilog. Deželna jezik.. ¦ -niši deželi sta dva: slovenski in lašk; Živimo ločeno: torej med Slovenci naj bodo krajevni napisi slovenski, med Lahi pa laški. To je prav, krivično pa je, da kazijo slovensko zemljo nemško-slovenski krajevni napisi. Vlada mora biti pra v i č n a, zato mora reči, da imamo prav ter vstreči vsem našim občinam, ki imajo zda'j Še neinško-slovenske krajevne napise, ki jih pa hočejo spremeniti v samo-slovenske. Zahtevamo tudi prav e n e r g i č n o, da s e t o z god i. Vse prizadete obči ne so po-klicane, nemudoma storiti svojo dolžnost ter skleniti, da hočejo imeti sa-moslovenske krajevne napise. Koncem leta 1910.smo, torej trk pred ljudskim štetjem. Citirani zakon določa, da se morejo izvršiti vse premembe vsakih 10 let ob ljudskem štetju! Izčistimo krajevni imenik. Naj izginejo vse spakedranke! — Očistimo slovensko zemljo usiljenega nam tujstva! Občine, na noge! Storite sklepe za odpravo dvojezičnih tabel in pravilno pisavo naših imen nemudoma, Povsodi, kjer kazijo naša lepa krajevna imena tuje spakedranke, morajo izginiti te slednje! Ne trpimo jih ne na krajevnih tablah ne v uradih ne na -Javnih napisih železnic, pošt itd. Županstva, . rodoljubno delo Vas kliče! Še enkrat pozivamo vsa prizadeta, da storijo nemudoma svojo dolžnost! Letos v tem pogledu še ni bilo po občinskih zastopih nobenega sklepa — sedaj pa ie zadnji čas! Torej na delo! Ljudsko štetje. (Dalje.) Ali bodimo odkritosrčni! — Četud1 se noče tendenzijozno izrabljati nejasnosti v ministerski naredbi, treba priznati, da je stvar ob naših razmerah težavna. Vzemimo človeka, ki hoče res resnico napovedati. — Vsakdo rabi pri nas najmanje po dva jezika, mnogi pa po tri in celo štiri jezike. In vse to pomešano, sedaj tega, sedaj onega, da sam ne ve, katerega rabi več. Mnogo je takih, ki le zvečer doma govore slovenski. Poglejmo in. pr. dr-žavn. uradnika. V uradu govori službeno navadno nemški, s strankami ali italijan- Kapitan Hattcras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisa! Itlet ?em«. — Prevel 0. I. (Dalje). »No, bodimo dobrosrčni nasproti igrajoči se usodi,« reče končno doktor. »Priznati je treba.« pravi Johnson, ne da bi ga bil Altamont slišal, »da bi se nam potovanje na tečaj popolnoma zagrenilo, če bi našii ondi prostor že zaseden.« »In vendar o tem ni mogoče dvomit'« odvrne Bell. »Ne,« pritrdi doktor, »če tudi stvar še enkrat preuda-rim v duhu in si rečem, da je neverjetno, nemogoče, se je treba vendar udatt; ta črevelj se ni vtisnil, ne da bi bil na koncu kake noge in ne da bi bila ta noga v dotiki s kakim Človeškim telesom. Da bi bili Eskimi, naj bi bilo, toda Evropejci!« »Resnica je,« pravi Johnoii, »da bi bilo to nekaj sitnega, če bi našli na koncu sveta stanovanje že zasedeno.« »Nekaj posebno sitnega,« pritrdi Altamont. »Sicer borno pa videli,« de doktor. In potovalo se je 'dalje. Ta dan je potekel, ne da bi bili našli novih znamenj o navzočnosti tujcev na tem delu Nove Amerike, in zvečer so se končno ušotorili. Ker je nastal silovit vihar, so morali iskati za šotor varnega zavetja na dnu neke kotline. Nebo je bilo grozeče in podolgasti oblaki so se Podili neznansko naglo po zraku; skoro so se tal dotikali in oko jih je komaj zasledovalo v njihovem zmešanem teku. Včasih so se cape teh hlapov vlekle prav pri tleh, in šotor se je le z veliko težavo vzdržal proti orkanu. »Strašna noč se nam pripravlja,« reče Johnson po večerji. »Mrzla ne bo, toda hrupna,« odvrne doktor, »pazimo in zavarujemo Šotor z velikimi skalami.« »Prav imate, gospod Clawbonny; če nam orkan potegne za seboj platneni šotor, Bog ve, če ga bomo še mogli ujeti.« A to jim ni bilo mogoče; vihar je bil izbruhnil in se podil od juga proti severu z neznansko silovitostjo; oblaki so se razgrnili v prostoru kakor hlapovi kakega kotla, ki ga je ravnokar razneslo. Zadnje lavine so zgrmele v doline pod udari orkana in zamolklo odmevale. Ozračje je bilo prizorišče vročega boja med zrakom in vodo, dvema strašnima elementoma, in manjkalo je samo še ognja na bojišču. Razdraženo uho je slišalo med splošnim bobnenjem neki poseben hrušč, ne kakor ropotanje težkih padajočih teies, temveč kakor gromko lomljenje krhkih teles, razločno se je culo kratko in gladko pokanje kakor lomečega se jekla med zategnjenim gromenjem viharja. Slednje se je dalo razlagati naravno po lavinah, ki so se kotale v vrtincih, toda prejšnje pa doktor ni vedel Čemu bi pripisoval. V hipih nemirnega molka, med katerim se je orkan menda oddahoval, da bi potem s tem večjo silovitostjo zategnil, so si potniki 'povedali svoja mnenja. »Tu nastajajo sunki,« je dejal doktor, »kakor bi se zadevale ledene gore in poljane.« . »Da,« odvrne Altamont, »človek bi rekel, da se vsa zemeljska skorja razmika. Pazite* ali slišite?« »Če bi bili bli;;u morja, bi jaz v resnici mislil na lomljenje ledu,« odvrne doktor. »V resnici,« pritrdi Johnson, »ta hrušč se ne da drugače pojasniti«. »Mi bi bili potemtakem; prišli na obrežje?« reče I Hatteras. I »To bi ne bilo nemogoče,« odvrne doktor; »pazite« pristavi 'po silovitem poku, »ali ne* bi človek rekel, da je to pokanje ledu? Mogoče bi bilo, da bi bili mi prav blizu Oceana«. »Če je temu tako,« poseže vmes Hatteras, »nemudoma švignemo preko ledenih poljan«. »O! se čudi doktor,, »te bi morale biti pa že vse razbite po kakem viharju! Bomo videli jutri; naj bo kakor hoče, jaz pomilujem iz srca vse one, ki morajo v taki noči potovati.« Orkan je trajal deset ur in riikdo naših gostov ni mogel niti za hip zaspati v šotoru. V takih okoliščinah bi bila lahko vsaka nova nezgoda, vihar ali lavina pouzročila velike zamude. Doktor bi bil šel rad venkaj gledat, kako stvari stoje, toda kako se izpostavljati nebrzdanemu vetru? K sreči se je orkan pomiril na jutro, tako da so 'lahko zapustili šotor, ki se je bil krepko ustavljal; doktor, Hatteras in Johnson so se -napotili proti griču, ki je bil visok do tri sto črevljev, ter splezali nanj še precej lahko. . Pred njihovimi očmi se je odprla preobražena zemlja, polna pečin m ostrih grebenov ter popolnoma brez ledu; poletje je tu hipoma 'prišlo za čimo, ki jo je pregnal vihar; sneg, ki ga je bil orkan pometel kakor ,4 *',' ?#L#* ski 'ali slovenski — doma pa ©nega ali druzega teh'treh jezikov. Kateri je njegov občevalm* JefaJk?!r • .L je tudi veliko veliko takih, ki sploh ne prihajajo 4-7 tega, -da bi rabili svoj ma-terni jezik, -ker jim tegale dopušča njihov poklic, to bi bile- n. pr. naše služkinje po italijanskih rodbinah,, (katere ne znajo slovenski.) One so prisiljene govoriti le laško po -dnevu hi pp noči, Le če se slučajno na trgu dobivajo s kako tovarišico, govore med seboj v svojem materinem jeziku.. Posledica temu je, da imajo gospodarji pretvezo, da jih vpisujejo za Italijanke, če tudi hiti ne zna italijanski, fazun par fraz. • Težko je torej določiti tudi onemu, ki odkritosrčno misli. Ali pa naj govorimo o onih Slovencih, ki žive v tujimVmed drugim narodom, recimo na Zgorjem Stalar-skem med Nemci, in ki torej sploh nimajo prilike, da bi govorili slovenski?! A1 i morajo radi tega tudi ti zatajiti s vojonar odnos t in svoj jezik?! . Vidiimo torej, kako krivična je vlada, ker ne dopušča, da bi se štetje vršilo po narodnosti. Ali'da bi vsaj bila kon-• sekventna in da bi odkrito izjavila, da po rezultatih ljudskega štetja na podlagi ob-čevalnega jezika se ne daja sklepati, koliko je te ali one narodnosti v kakem kraju!! A kaj še! Tako pravična noče biti naša vlada. Cim je ljudsko itetje enkrat Izvršeno, ko Je ljudstvo enkrat popisano, tedaj — volta la brižola! Vlada pozablja hitro na ves tisti ob-čevalni jezik in govori in se sklicuje: toliko Italijanov, toliko Slovencev je v tem in tem kraju! Potem izrablja rezultate ljudskega štetja v merilo in navodilo glede narodnostnih razmer, kakor da se je štetje izvršilo po narodnosti, oziroma materinem jeziku! To niso nikake izmišljotine, nikaka obrekovanja, ampak govorim na podlagi izkustev, ako vam povem, da se v Avstriji celo najvišji tribunali sklicujejo na rezultate ljudskega štetja. To se je zgodilo n. pr. ravno ob vprašanju slovenske ljudske šole v Trstu, v naši borbi, da bi nam občina ai država odvzela težko breme, ki je moramo nositi za slovensko Ifudsko šolo. v našem mestu. Prosili m pritoževali smo se na razne oblasti in slednjič smo šli na upravno sodišče. In čujte: t u id r t a v i s o k i t r i b u n a 1 se je skliceval na ljudsko štetje, ki ne izkazuje v tržaškem mestu skoro nič Slovencev, in je naložil nova posebna poizvedovali j a, da pr ide na čisto, je-It v Trstu-'Slovencev ali ne?! . Tako se sklicujejo na falzificirane rezultate ljudskega štetja ne le vse politične obfc.-li, ampak celo tudi visoki tribunali! (Pride še.) DOPISh Iz komenskega okraja. S Krtfea. — »Tudi na Krasu se gibljejo! Vrft Kraševci, le naprti« Tako *ti&vi čas« v Članku glede novo ustanovi-jenega društva »Slovi kat. izobraževalnega društva« v Temnici, ki je imelo svoj ustanovni občni zbor9. t. m. No, ne bodite taki optimisti — iažniki, katerim ni mogoče verjeti! — Skromen — jedrnat članek..— Temu se je.čuidHi, ker tako ogromnim pripravam (zofa, lestenci, zastave itd itd.) kar je predstavljalo majhno svetišče) bi bilo moralo slediti kaj večje poročilo. — Da, ujeli ste 60 članov, a propos: člani-čev, nerazsodnih mladičev, katere se je s silo m pritiskom prav lahko ujelo. Razsodnih fantov m možakov pa le skupaj, kolikor prstov na roki. Kako tako malo? Mogoče, ker se ria Krasu gibljejo, ozir. so se že zganili! Seveda. — --¦; Sami priznate, da so se »nasprotniki vedli dostojno. Kaj ste pa pričakovali? Sodili ~wi nas po sebi. No, glejte, da boste ob priliki taki tudi vi! Vendar pa poučite enega vaših pristašev, da naj pušča mimoidoče potnike po noči pri miru, da se ne speče! Zapomnite si tudi, da nasprotniki niso poslali nikakega »dolgopetega neotesanca« k vašemu zborovanju. Udeležil se je po svoji voljiin s svojimi vzroki. Mož tudi ni nikak neotesanec, kakor ga slikate, marveč — čeravno preprost delavec. — vendar dostojen in odkrit značaj. Toliko v znanje. Pravite, da bo sedaj vse po ceni. No,. če bo to res, pridobite še marsikoga! V takih slučajih je to sredstvo v dosego vaših namenov — pesek v oči. Saj se vidi to pri odločujočih faktorjih. , Čudno je, da pričnete izobrazbo z »domino-m« in kartami do U zvečer. Iz goriške okolice. """Iz Mirna. — Dopisun »Primorskega lista« v zadnji številki odobruje na videz, zraven pa se norčuje z izvolitvijo novoizvoljenega župana v Mirnu. Prej so rohneli klerikalci, da komandirajo sami ma-gnati, to jim ni bilo po volji, sedaj ko.-sjo si izvolili nepremožnega rokodelca, jim pa ta ni po volji; se pa norca ž njim delajo, ida, kaj bodo z »nerazumnim možem«. In to še povdarjajo, rt Vremskem Britofu 10 Ks Kri- > stijan Stopar, c. kr.gogdaj v.PuljUj 4 K; Na račun mesečnimi je ptiŠIo 35,20 JK in 21.5 kg ječmena. Na dan poroke g. Al. Kerševana iz Gradišča se je nabralo 6.20 K, k tej svoti še dodal ženin 3.80 K skupaj 10 K. — Živeli darovalci! Iz mesta: -r- »Klerikalna nestrpnost matadorjev okoli »Gorice« je onemogočila zajedno inseriranje slov. trgovcev in obrtnikov, kar bi bilo v veliko korist slovenski trgovini in obrti v Gorici. Tako so sodili ljudje ter se zgražali nad Gregorčičem* da je tako malenkosten in o"b-jednem tako strupen sovražnik, da onemogoči celo tako koristno delo. Ali pa vestepravi vzrok, zakaj je to storila Gregorčičeva »Gorica«? Italijani se bojijo prospevanja slovenske trgovine in obrti v Gorici. Celo kazensko ovadbo so napravili radi znanega rdečega letaka, ki se jim je zdel strašno nevaren za bojkot. Italijanskim ; liberalcem, tii4aki so italijanski trgovci, pa hitro in rad priskoči na pomoč naš dr. Anton Gregorčič, posebno še, če so malce poprej ugodili kakšni srčni želji njegovi. In ugodili so taki že-ljici v deželnem zboru. On je hotel, da se Gabrščekova pravilna izvolitev ne potrdi ih ni se potrdila! Za to pa'je hvaležen dr. Gregorčič italijanskim liberalcem in v znak hvaležnosti je sfrčalo iz slovenske javnosti inseriranje slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki ni bilo všeč italijanskim liberalcem. Zveza rodi take sadove, »Gorica« je v službi italijanskih liberalcev. Zato pa podpira tudi edino Je italijanskega trgovca Teodora. Lepi časi! Daleč je za-vozil »ljubljenec naroda«! »Čas« o dr. Susteršiča. — Prask' »Čas» ž'dne, 19. t..iii. pisc 6 postopanju ¦dr, Susteršiča v delegacijah in o njegove*" članku o slovanski, in češki politiki. Politiko dr. Susteršiča imenuje,.*Caš« zmoto jugoslovanske,politike. V uvodnem članku piše »Cas«, da je dr, ŠusteršiČ iz delegacij po zajčje ,pobegnil rn da bi posl. Zazvor-ka ne smel po njem prevzeti mandata, ki spada v jugoslovanski poslaniški krog. »Čas* povdarja, da se bo treba poslej ogibati Šusteršičeve politike, ker ni slovanska, ampak — njegova, namreč pristno Šusteršičevsko klerikalna in sebična. V odločilnem trenotku je Susteršič pustil bosanske kmete in je pobegnil iz delegacije — za kranjski volimi red. To je poučno za vse one, ki so kdai verovali na slovanstvo slovenskih klerikalcev. Kako se je hrupil dr. Susteršič za bo-senskega kmeta. Ali vlada pozna tička in ponudila imu je sladkorček v obliki mestnega statuta ljubljanskega in občbskega volilnega reda pa je mož ušel in se skril doma in tako pustil na cedilu bosenskcga kmeta, ki mu je bi! prej tako prirastel k srcu. Vidi se, da se je bilo zgodilo to le v demagogične namene. Sedaj ko je imel govoriti dr. Šusteršič v delegacijah, si pa misli o bosenskem krneli-: piš* me v uho! Da imam le mestni statut in občinski volilni red po sv o j i želii! (Dalj« v prilogi). z ostrim mečem, se ni imel časa razstopiti v vodo, in tla so se pokazala v vsi svoj« prvotni pustoti. ¦-- Toda Hatteras je obračal svoje oči prot; severu, kjer se je obzorje kopalo v temnih hlapovih. »To bi utegnilo izvirati od ¦ Oceana,« reče doktor. »Prav imate,« dč'Hatteras, »ondi mora biti morje«. »To. je barva, ki jo imenujemo »sjaj« proste vode,« pravi Johnson. . »Popolnoma prav,« pritrdi doktor. »Torej k sanem,« zaklič.e- Hatteras, »in korakajmo proti novemu Oceanu!« . »To vam razveseljuje srce,« reče Clawbonny kapitanu. »Da, gotovo,« odvrne ta navdušeno, « v kratkem prispemo na tečaj! Moj ljubi doktor, ali vas ne navdaja veselje pri tej misli?« »Jaz sem vedno vesel in srečen, in posebno še, kadar se -drugi srečni!« Trije Angleži se vrnejo v dolino, pripravijo sani, ¦spravijo na nje šotor. Potovanje se je zopet nadaljevalo; vsakdo pa se je bal, da bi še našli sledove prejšnjega dne; toda vso ostalo pot ni bilo več sledu na tleh o tujcih ali inorodcih. V treh urah dospo do obrežja. »Morje, morje!« vzkliknejo vsi v istem hipu. »In .prosto morje!* se vzradosti kapitan. Bilo je ob desetih dopoldne. V resnici je bil orkan do dobra pometel v severnem morju; razbito in razmaknjeno ledovje je šk> na vse strani: večje ledovje je tvorilo ledene gore, ki so ravnokar dvigale svoja sidra, kakor pravijo mornarji, in so se zibale po širnem morju. Kruto je napadel veter ledeno ravan in kakor' toča so bi!e nasute ledene konice in prah po bližnjih pečinah. Kar je Še ostalo ledenih tal ob obrežju, so bila prhka; na skalafi, V katere so se zaganjali valovi, so visele morske alge In brezbarvni mah. Ocean se je raztezal, kar so- oči/nesle, ,ne da U ga na obzorju omejeval kak otok ali kaka nova zemlja. Na vzhodu in zahodu je tvorilo obrežje dva rta, ki sta se polagoma zniževala in izgubljala med valove; morje se je burkalo db njune pečine in lahke pene so odletavale na vetrovih perotih kakor bele rjuhe. Tla Nove-Amerike so tako (izginjala v Severnem Oceanu brez zvijanja, mirno in lahko se nagibaje; zaokroževala so se v zelo odprt zaliv in tvorila od dveh predgorij omejeno široko zatočje. Na sredi pa je v morje štrleča skala tvorila majhno pristanišče, ki je bilo že po naravi zavarovano od treh strani in ki se je zajedalo v celino kakor široka struga potoka; bila je to navadna pot, po kateri se je pretakala voda kopnečega snegav in po kateri se je sedaj drvil peneči naliv. Ko si HatteVas ogleda obliko obrežja, sklene še istega dne se pripraviti za odhod, spraviti šajko v morje, razbremeniti sani »in jih naložiti ha šajko za poznejga izlete. Zato se je pač lahko uporabil ves dan, kar ga je še bito; postavili so torej Spfrr Ih po krepčilni južini se je ¦ • • ¦ !i,-"—r—------T------—~ delo pričelo. Med tem časom je vzel doktor svoje priprave in se odpravil ;k morju, da;;določi hidnpgrafične razmere zaliva. Hatteras je hitel z delom; mudilo se mu j'% odriniti, kajti hotel je na vsak način prej zapustiti suho zemljo in malo naprej oditi, predno bi dospela kaka druga družba do morja. Ob petih zvečer sta si Johnson in Bell že lahko križem dejala roke. Saiupa se je prijazno zFoala v malem prijaznem pristanišču z razpetim jadrom. Prenesli so na njo živež in kar so iztožiti iz sani. Samo šotor in nekaj njegovih priprav je še ostalo, da jih preuesp naslednji dan. Ko se je doktor vrnil, so bile že vse te priprave končane. Ko je vklel, kako je šajka lepo zavarovana pred vetrovi, mu je prišlo na misel, da bi se dalo temu malemu pristanišču ka . ; .ime, ter je predlagal, da.se imenuje po Altamontu. T : i se ni porekalo. ker se je vsakomur zdelo upravičen Zatorej so nazvaii pristanišče Alta-rnont-Harbour. Kakor jed oktor preračuni!, se je nahajalo ob 87' 5' širine m 1 8n 35' dolžine, vzhodno od Green-wicha, to se pravi, -.n&ii nego tri stopinje od tečaja. Od zaliva Viktorije do pristanišču Altatnont so potniki prehodili dve sto milj. (Dalje pride.) Dober tek! Vam (Hrvatsko), Priloga „Soče"3t. 121, z dne 22, oktobra 1910. IrtHirtovanle. — O.' Fran Pas e g a, sodnik, prideljen najvišji sodniji na Dunaju, je imenovan svetovalstveuim tajnikom prf najvišji in kasacijski sodniji. MoJ odgovor. — Zadnje čase mi izkazujejo slovenski klerikalni listi" in njihovi lahonski zavezniki prav posebno pozornost.. Hočejo ;pač nekako opravičevati1 svojo nesramnost v deželnem zboru, ^afefo^ ii)fjfe(^^bW^ človek, in sicer s tem, da me slikajo.... nevrednim časti ljudskega zastopnika. Seveda so pri tem čednem poslu silno smešni, kajti moji volilci zahtevajo od svojega poslanca' le^teke lastnosti in dejanja, ki Pajer-Gregorčičevi vsemogočnosti niso všeč. Klerikalni in lahonski listi bruhajo žveplo in žolč na-me, ker sem jim korenito prekrižal lepe račune, da bi se po dovršenem škandalu 5. t. m. še nadalje košatih v deželnem zboru, V soboto 8. t. m. sem bil na Dunaju in dosegel.....da ie bil z Najvišjim sklepom deželni zbor zaključen še frredno je prišlo t je obširneje poročilo iz Trsta. Paier in Gregorčič sta — dogospodarila v naši deželi!! Konec je njiju nesrečne vlade in njiju trinoštva -' deželni hiši! Vsa dežela se oddahne, novo vrvenje in življenje prične, ker sinilo je solnce, ki vzbuja nade v boljše čase, — ako bo sledi! zaključenju tudi razpust. In to se mora tudi zgoditi! Ali zato toliko nuja jeza na-me. Vse grehe tega sveta bi radi naprtili meni na hrbet. Seveda: jaz moram biti nevreden tri - oni imajo zato prav! Vidijo me povsod, kjer slikajo greh, in zopet lop po meni. čeprav----sem bil isti čas nad UK) kilometrov daleč proč. Kričijo »škandal! Škandal!« — in kažejo na-me, dasi vedo dobro, da je škandal drugod m da jaz z večjo pravico kričim: »škandal, škandal !< Ali jaz moram biti tista grdoba, ki je nevredna časti ljudskega zastopnika z#to udri po meni! »'Soči« in »Primorcu« branim, da bi se preveč pečala z zavračanjem takih lumparij. Po večini jaz sam ne jemljem nili v roko takega čtiva, da bi tne ne zavedlo v odgovarjanje in zavračanje, ker nočem take polemike, škoda prostora! 22 let sem v Ooriei v ospredju političnega boja: 22 let že irčijo v mene ostre pu-šiee i/, klerikalnih in lahonskiii vrst! Koliko je že bilo ostudnega boja! Ali šel sem ¦pogumno, ?.a svojimi cilji, --- in kdor hoče verjeti najnovejšemu »lajanju« (da porabim Gregorčičev izraz) — svobodno mu: jaz grem po svoji poti naprej, ker vem. da prej ali slej se mora porušiti klerikalna trdnjava obrekovanja in lažij. Moje čelo je čisto — zaman bo ves trud združenih sovražnikov. l.e še nekaj! Preveč potrpljenja tuli ni vselej dobro. Zato bodo imeli tudi trije klerikalni listi tiskovne pravde radi obrekovanja. — Naj se pridruži še četrti, ki bo po vsem vrhu še videl in slišal, da sem jaz že davno upil: »škandal, škandal!« ¦-- pa me nihče ni hotel slišati. Naj nihče ne up;>, da bo kdorkoli še dalje valil tuje grehe na moja ledja! Zdrobljen bo ležal na tleh pred slovensko javnostjo. Znam potrpeti. :»li v slučaju potrebe tudi udariti. A. Gabršček. Opozarjamo tu še posebej na članek »Krajevni napisi« v današnji Številki. Prizadete občine naj storijo nemudoma &vojo dolžnost Reč je nujna!! Prošnja do upravafštev slovenski« jBsiov. — Neki Balog z-Ofunaja ie v "polici Mi zvit način »prodal* upraviteljem*-dveh listov v protikupčijo za oglase... po 1 gros (144 kosov) peres s Črnilom (FilHfe-der) in to za štirikratno običajno ceno. Eno je govoril, drugo zapisal.in šel. Prišlo je že do dveh tožba. — Ker nameravamo podati kazensko ovadbo, prosimo si. uredništva, da bi nam naznanila morebitne slučaje, ki so se pripetili njim z istim človekom. — Le tako bo morda mogoče popraviti narejeno škodo. : Tolminski kaplan Tomšič in občinske volitve. — Pojasnjen je bil v »Soč? " posebnem .dopisu »natpad« na tolmins: kaplana Tomšiča. Nihče ga ni napa^ei, vendar pa laže »Novi.Sas« venomer, da je bil kaplan Tomšič napaden, in sicer da ga je napadel naprednjak! Ce bi ne bilo pred durmi občinskih volitev v Tolminu, bi se Tomšič najbrže sploh ne zmenil za oni »napad«, oziroma bi ga bilo sram, ker se je bal strahu, ali ker so tu občinske volitve, pa izrablja »Novi čas« izmišljeni napad v volilne namene. »Napad na duhovnika«— kako se to fino sliši; CSšTto irtofirpomagati pri volitvah! Ali vse, kar čveka »Novi čas«, je le laž! Kakor je lagal »Slovenec« o Portugalu pred dopolnilno državnozborsko volitvijo na Dolenjskem, tako laže sedaj »Novi čas« o napadu na duhovnika na Tolminskem. — Sploh je Tomšič pravi zdražbar. Ali ga je nadškof poslal za to v Tolmin, da bo delal po Tolminskem zdražbe ter agitiral za volitve v tolminski občinski zastop?! Samo za politične reči se briga, za klerikalno stranko se peha okoli. t On napravlja spore med tržani v Tolminu in okoličani. Zato pa bi bilo prav, da bi dobil pri občinskih volitvah lekcijo, kaj sme in česa ne sme! Temu zdražbar ju in hujskaču treba pokazati, da so v tolminski občini siti vsi njegovega razdornega dela. On je za to v Tolminu, da vrši svojo duhovsko službo ne pa da je v glavnem politični agitator. Volilci! Varujte se Tomšičev, ker ti vedejo občine v nesrečo! — Klerikalen petelin v Tolminu je tudi visokorodni gospod poštar. Ta sanja celo o tem, da bo župan v Tolminu! Za poč't! Glavno mu je sedaj agitiranje za volitve. Volilci! Varujte se klerikalnih agitatorjev in volite sporazumno s tržani pa bo uprava občine vedno v dobrih rokah! Proč s klerikalnimi agitatorji, nihče maj ne voli klerikalnih usiljivcev v občinski zastop! O proštu Faiduttiju trdi »Gorica«, da je v sloviti seji 5. t. m. zapustil zbornico pred razpravo o Gabrščekovi volitvi, češ, glejte, ni hotel glasovati za njegovo potrditev. Faidutti je res šel iz zbornice ali kdo ve zakaj? Vedel je, kaj bo, morda pa je šel iz zbornice, ker ni hotel poslušati senieniškega profesorja dr. Gregorčiča, o katerem je lahko vedel, kako nekrščansko nastopi proti Gabrščeku?! Najbrže-bi bilo prosta sram poslušati satanske izbruhe katoliškega duhovnika nad svojim bližnjim — pa je odšel iz zbornice. Gabršček v zbornico! tako bi bili morali vsklikniti slovenski klerikalci in laški liberalci. Reči bi bili morali tako-le: Ti, AiKlrej Gabršček, si naš nasprotnik in se boriš proti nam. Vstopi v zbornico; tu ti dokažemo, da si na krivi poti, da nas napačno sodiš! Damo ti priliko, da se prepričaš, da je naše delovanje pošteno in ljudstvu koristno. — Ali tega niso hoteli storiti, marveč strah jih je bilo pred Gabrščekom, češ, on utegne povedati v zbornici preveč bridkih resnic zaveznikom ter pokazati še tam delovanje zaveznikov v pravi luči. Kaj bo? Zbali so se in sklenili nepotrditev pravilne izvolitve. Slaba vest in strah pred resnico sta jitn narekovala izključenje Gabrščeka. Korajžni možje so to! O jej, o jej, kaj bo! Kadar je v zagatah in sk iskali Gregorčičeva »Gorica«, takrat si vselej skuša pomagati iz njih s citati iz »Soče«. Kar je pisala'»Soča« ob raznih prilikah, to prepišejo . in nudijo »mavcem* v dolgih člankih. -No, pa je prav, naj le ponatiskujejo razne reči iz »Soče«, morda se po tej poti odpro oči komu, ki sicer ne sme citati »Soče«. Posebno zanimiv je ponatis iz »Soče« o nadškofu Sedeju in nekem kanoničnem procesu. Tudi o škofovski kapi je tam govora, o škofovski •kapi, katete ne bo nikdar na giavo Gregorčičevo ali jo je vendar že -tolikokrat zaželel in jo še želi. Tudi v »Gorici« daje včasih duška svojemu poželjenju po škofovski kapi. »Gorica« stori prav, če ponatisne iz »Soče* one članke, v katerih smo na temelju natančnih informacij povedali, kako se je boril dr. Gregorčič za škofovsko kapo p roti Sedeju, pa ga je fratalo. Ostal je ie »vrsenski Škof« brez kape! Nemško petje na realki in gimnaziji. — Neverjetno je, da se sili dijake na srednjih Šolah, največ Slovence in najmanj Nemce, ker teh je le malo, k nemškemu petju. Čemu vendar nemško • petje,, ki ni umestno za skoro samo nenemške dijake! Na realki poučuje petje neki nemški , ljudskošolski učitelj v Gorici. Prav poiskali so ga, da so dali na realko Nemca za učitelja petja. Tako ima nemški mož .postranski zaslužek in ob jednem čuti, da vrši svojo nemško misijo v Gorici. Nemci vse to delajo Še toliko lažje, ker ne zadenejo na pravi odpor od strani poklicanih faktorjev! Kar se tiče nemškega petja na srednjih šolah, bi to ponehalo, če bi se dijaki uprli. Noben dijak ni obvezan zahajati k petju, posebno nemško je zoprno. Slovenski dijaki naj se učijo slovenskega petja na srednjih šolah, nemško petje naj poneha! Zato: p r o č z n e m š k i m v e t-jem! V Lokovcu bodo kmalu občinske volitve. Klerikalci se trudijo ne vse načine, da bi dobili to občino v roke. Nune leta okoli volilcev. Nadejamo pa se, da bo trud klerikalcev zaman. Volilci naj imajo pred očmi, kako dobro se držijo naspred-njaki v raznih občinah, kjer so bile sedaj volitve; zato le pogum in korajžno na volišče. Naprednjaki morajo zmagati. Ali za to treba sedaj delati in delati! Vodovod iz Hublja. — Goriški mestni svet se je šeb v seji 20. t. m. izrekel za dovoljenje 5 1 na sekundo glede nameravanega vodovoda iz Hublja za Gorico v porabo vipavskim občinam. Uloga dež. odbora je ležala na goriškem magistratu že od 1. febr. t I. Sedaj je dež. odbor prašal odgovor in sledil je sklep, gori omenjeni. Počasi gre!! Argentinsko meso za Gorico. — V seji mestnega sveta 20. t. m. je poročal dr. Cristofoletti, da pride prihodnji mesec ali ob novem letu v Trst toliko mesa iz Argentinije, da ga tvrdka Cosulich odstopi lahko tndi drugim mestom ter da ne. pojde vse na Dunaj. V Gorico bi ga lahko poslali 10.1)00 kg. Mestni svet stopi radi tega v dotiko z društvom mesarjev. , Na »svobodomiselne učitelje« se jezijo klerikalci, ker nočejo hoditi k sprejemu nadškofa; sedaj je hodil po Vipavski dolini pa učiteljev ni bilo pri sprejemu. »Novi čas» kar nori radi tega. Na Ma-rijanskem kongresu letos je obdeloval nadškof neklerikalne učitelje, Slomškar-; jem pa je bil poslal na Svetogoro pismo, polno napadov na »liberalno učiteljstvo«. To bi bilo res lepo, da 'bi po takih napadih od strani nadškofa hodili učitelji pred njega z upognjenim* koleni. »Novostrujarji« se jezijo, mi pa pravimo: Vendar enkrat odločen odporni korak od strani učitelj-stva! Spor v avstrijski socijalnj demokraciji. — Na zborovanju socijalno-demo-kratično strokovne organizacije na Dunaju je bila sprejeta resolucija, ki obsoja stremljenje čeških s o c i j a l -n o - d e m o k r a t i č n i h s e p a r a t i-s t o v p o s a m o s t o j n i, od Dunaja neodvisni strokovni o r g a niza c i j i. Za resolucijo so bili tudi zastopniki slovenske, socijalne demokracije: Sitar, Čobal, Kopač, Tokan, Kermolj, Kovač in Zore. Potem ko je bila sprejeta resolucija, je prebral slovenski delegat Čobal izjavo, ki pravi, da'jugoslovanski socijani demokratje ne odobravajo češkega socijalno-demokratičnega separatističnega gibanja, ter izjavlja, da jugoslovanski socijalni demokratje, stoječ na stališču enotne strokovne organizacije gredo -ramo ob rami z vsemi proletarci za skupnimi cilji. Izjava slovenskih socijal-nih .demokratov, ki se sami imenujejo le zatppnike z juga (Vertreter aus dem Su-den), je napravila v čeških socijalno-demokratičnih krogih najslabši vtisk in češki socijalni demokrati poudarjajo, kako ima ravno slovenska strokovna organizacija malo povoda, ogrevati se za centralno strokovno komisijo, ki se baš na slovenske želje ni nikdar ozirala! Tako je! Vendar hočejo biti še nadalje izkoriščan privesek drugo-rodcev. Pri Čehih bi se bili lahko kaj naučili, ali ne, pod peto nemškega absolutizma lezejo. Pa včasih hočejo biti še Slovani ti možje! Znižana voznina. — Strokovno tajništvo NDO v Trstu se je svoj Čas obrnilo na ravnateljstvo c. kr. državnih! železnic v Trstu, da bi le-to .priznalo NDO kot po-sredovaliiipo za dei^wR^yAateiistv^ je, rešilo to zadevo ugodno in, priznalo NDO pravico, da sme izdajati delavcem, katerim poskrbi delo, legitimacije, na podlagi katerih dobi delavec pravico do polovične voznine.po državni železnici do tistega mesta, kjer mu je NDO preskrbela delo. Legitimacije, ki veljajo, le za vožnjo nad 50 kilometrov daljine, bo izdajalo strokovno tajništvo NDO. Legitimacije so veljavne tudi za vse tvorbe NDO izven Trsta, tako da bodo zunanje podružnice ravno tako mogle zagotoviti delavcem, ki jim preskrbe delo drugod, polovično voznino. »La Lingerie Parislen«, list s podobami za perilo, obsega nad 600 slik srajc, hlač. spodnjih kril, iponočnih jopic in halj/ modrčkov, korsetov, bluz in predpasnikov ter perila za otroke in dojenčke. — K vsaki sliki se lahko naroči poseben kroj. Nova burka. — Jaka Stoka v Trstu je izdal novo burko v enem dejanju. M u-t a s t m u z i k a n t. Igra je za 3 moške in 2 ženski. Stane 60,v. Telovadno društvo »Sokol« v Prva-čini priredi dne 30. t. m. peš-izlet v Komen. Odhod jz Prvačine (društveni prostori) ob 9V4 zjutraj čez Železna vrata, Skrbino v Komen. Odhod: Komen Rihen-berg Prvačina. Na Železnih vratih kra* sen razgled na celo Vipavsko dolino in Italijo. Vabljena so tudi bratska društva, •koja naj se prijavijo pismeno. Na zdar! Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Novo šolsko leto na obrtno-nadalje-valni šoli v Solkanu prične v petek 4. novembra 1910. Vpisovanje v L razred bode 30. oktobra t. 1. v I, nadstropju šolskega poslopja v Solkanu od 9. do 12. ure predp. Za sprejem v obrtno-nadaljevalno šolo je potreba: a) dokaza, da je prosilec zadostil postavnim dolžnostim, hoditi v ljudsko šolo; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju in računanju, ki ga je moči, ako treba, podati s sprejemno preskušnjo. Vodja obtrno-nadaljevalne Šole je upravičen, zahtevati od vsakega mojstra pismeno ali ustno izrecilo, da bode svojim učencem dajal dni-' štva »Merkur«. /Koledar prav toplo pri-, ppročanro občinsrtfvu posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil gosp.; dr. Rudolf Marn. Cena mu je s poštnino, vredl K-20 v. ; * • Vinska letina v Italiji je letos zsr45% • slabeja; od lanske; Letos se je pridelalo 28 ; miljonov hekt. vina manj nego lani ^'kvaliteta pa^ je boljša. Gospodinje. i«h«eoaJ.e KOLINSKO CIKOR1JO pr! USeh trgovinah te EDINE slovenske tovarne"v^ j^ublianl. P^Ill^ii pregib O političnih Idealih prestolonaslednika Frana Ferdinanda prinašajo listi poročila, da' jih je razodel nekemu ^angleškemu parlamentarcu neki avstr. državnik; prestolonaslednik želi, da se uvidi, da avstr: politika na Balkanu ni v nasprotju z angleško. Avstrija teži na Balkanu po politiki močne volje in gospodarske ¦ ek-spanzivnosti, ki vodi do Soluna. Državni zbor bo sklican najbrže na dan 22. novembra t. 1. Grof Moniecuccoli, poveljnik mornarice, je rekel v morn. odseku ogrske delegacije, da naša država ni mogla za-ostati z zgradbo novih ladij nasproti drugim. Gradita se dva dreadnoughta v Trstu. Delegacijam poda natančne podatke o izpopolnitvi • mornarice. Revolucija v kneževini Monako. — Kneževina Monako 'je. samostojna država ob Sredozemskem morju med Genuo in Nico. Površja ima 21 km2, prebivalcev nekaj nad 13.000. Glavno mesto Monako ima 3000 prebivalcev. Vladar je kralj Albert, armada obstoji iz 5 poročnikov, m 70 vojakov. Orožnikov je okrog 50. --Državljani niso zadovoljni s svojim vladarjem, ki se nahaja po večni i v Parizu in pri nemškem cesarju. Dohodki vladarjevi se stekajo iz igralnice v Monte Carlo. Državljani so zahtevali kohstitueijo. Vladar jim je ni hotel dati, zato so začeli državljani koketirati s prestolonaslednikom, česar se je pa knez Albert zbal in udal se je. Dobiček igralnice bo od sedaj naprej delilo ljudstvo s knezom, Monako dobi avtonomno mestno zastopstvo. General Metternich mora iti v pokoj. Ta revolucija se je vršila brez krvopreiitja, saj prelivajo itak dovolj krvi samomorilci, kateri so na »dostojen« način pri igralni mizi izgubili celo premoženje. Delitev Perzije. — Angleško časopisje naznanja že nekaj dni sem bližnjo razdelitev Perzije med Angleško in med Rusija Anglija bo okupirala južni del, Rusija severni del. Ta nova faza angleške politike v Perziji je naperjena proti Turčiji in proti Nemčiji in ker je Avstrija zvezana z Nemčijo, tudi proti Avstriji. Nemška in avstrijska trgovina bi zelo trpeli. Na ta način se bo bolj in bolj odje-mal.naši trgovini svetovni trg in trpela bo posebno občutno Avstrija. Razne vesti. Argenunsko meso so začeli prodajati nes na Dunaju, Stane: spredni del 1 K 44 v, Zadnji del 1 K 60 v kg. Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju javlja, da priredi svoj prvi redni občni zbor dne 24. t. m., ob ¦V28. uri zvečer, v restavraciji Karl-Beck gasse 16 — »Vili. Srbskemu prestolonasledniku, ki leži bolan na legarju, se je zdravstveno stanje, /.boljšalo, tako da je upati, da okreva. Največja ladija na svetu. — V Bel-fastu. na -Irskem spuste v kratkem največjo ladijo v morje. »01ymrpia« je last družbe VVhite Star Line in je namenjena za vožnjo v New York. Ladija je dolga 280 nij visočina znaša od'pudlad(je do glavnega krova 20 m. Prostora bo imelo v ladijo 600 potnikov prvega, 1200 potnikov drugega in 3200 potnikov zadnjega razreda. Ladija stane 36 milijonov kron. Na Iadiji bodo zimski vrt. koncertne dvorane, igrišče za otroke; nadalje razne prodajalne za žensko manufakturno blago, za dragulje, nadalje kavarna itd. Umetniško razstavo v Belemgeadu priredi društvo srbskih umetnikov »Lada«. Razstavo otvorijo 28. t. m. V Pragi in njeni okolici bo jutri obilo shodov, na katerih se bo govorilo o draginji mesa. Priredijo jih češki soc. de> mokratje; vršil se bo tudi.skupen obhod po mestu. VVellman, zrakoplovec, ki je hotel priti v svojem zrakoplovu iz Amerike, je ponesrečil, kakor smo poročali. Zrakoplov je raztrgalo morje, VVeUmanu se ni nič zgodilo. Ko se odpočije, pravi, da ponovi poskus: prileteti čez morje iz Amerike v Evropo. Rockefellerjeve ustanove. — Rocke-ieller, amerikanski milijarder, je daroval 4 milijone dolarjev za medicinska preiskavama. Do sedaj je daroval Rccketeller v dobrodelne namene vsega skupaj 120 milijonov dolarjev t. j. 600 milijonov kron. Samomor starčka. — V Liiicu se je ustrelil na mestnem pokopališču zelo bogat posestnik, F. VVallinger. Kaj je gnalo 80 letnega starca v smrt, še ni znano. Zadnji orkan v južnem delu Severne Amerike. — Takega orkana, kakoršen je divjal pred kratkem po otoku Kuba, skoraj nihče ne pomni. Žetev Mavanne je uničena. Škode je samo v mali provinciji Pi-nar del Rio več milijonov dolarjev. »Odpotoval!« — Bivši portugalski kralj Manuel in njegova mati Amalija sta bila naročena na francoski list »Figaro«. Številke, katere so došle zadnji čas v Lizbono na omenjena naročnika, so prišle nazaj v Pariz z opombo: »Odpotoval, ne da bi naznanit kam!« Nenavaden padec. — V petrograjskih listih je izšla te dneve, sledeča kratka, toda pretresljiva vest: »Izgubljena grofica. — Policija išče izgubljeno grofico Tatjano Mihajlovno Steiibock-Fermor po vseh prenočiščih in po vseh bolnišnicah.« Rodbina Stenbock-Fermor spada med najuglednejše rodbine ruske aristokracije. Kako cigani oslepijo otroke. — Blizu Kragujevca v Srbiji so prijeli tolpo ciganov, ki je kradla tuje otroke. Dobili so pri njih 12 letnega dečka oslepljenega; otroka so ujeli izven neke vasi. ga gnali v hosto, tam so ga zvezali ter mu deli neko reč v oči, da so mu izsolzele in je otrok. uslapaL S. takim oslepljenim otro-, kom hodijo potem po vaseh beračit. Ko je .ljudstvo zvedelo, da so orožniki prijeli cigane, se je zbralo okoli njih, jih hotelo iztrgati orožnikom hi linčati. Orožnika umorili. — Postajevodja Fr. Brkljačič iz Podgajevce v okraju Tuzla v Bosni, je šel v selo Ribnico radi ljudskega štetja. V hiši Mušana Mostar-ličaje prenočil. Ko je spal, sta ga dva človeka umorila z mečem in nožem, katera sta našla pri njem. Potem sta pobegnila. Zločinca iščejo. Portugalski menihi na Ogrskem. — Listi poročajo da nameravajo kupili agenti v bližnji okolici Budimpešte zemljišča za izgnane portugalske menihe. Soeijahii demokrati prirede jutri protestni shod proti naselitvi portugijških kongregacij na Ogrskem. Avstrijski poslanik v Parizu, Rudolf KlievenhiUler-Metsi.li je umrl na Dunaju. Več let je bolehal na raku. Najprej je služboval pri poslaništvu v Parizu, potem je prišel v Bclgrad, na to v Bruselj in pozneje zopet v Pariš. Raziskovalec — oproščen. — Dr. Luksch, nekdanji privatni docent za bak-leriologijo v Črnovicah, je bil obtožen pred dunajsko okrožno sodnijo pregreška proti § 335. Po neprevidnosti je zakrivil pri svojem raziskovanju bacilov smrkavosti smrt asistenta Arnosta in karicelista Lipeckega, ki sta umrla na tej bolezni. Luksch sam in laborant Marko sta ozdravila. Luksch je bil oproščen. maz sprejme takoj v službo v stroki izvezenega za zunanja dela in enega vajenca za pisarne. Pc g«»j: poznanje slovenskega, italijanskega in nemškega jeztkn. Ponudbe pod „||elg|fg|IDlfla" »a upravo lista. VeliM zaloga dvokoles od K 30-300; šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1-4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkesirijonov i. t; d. -* Mehanična delavnica pri Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje accUlen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. Šolske knjige za ljudske in srednje šole, učiteljišče tf najnovejših izdajah Snkke 7v#»rk<» in vse oui&ite zvezice = p„trebsčino = na drobno in debelo jo najnižjih conah ima v zalogi Goriška tiskarna A. Gabršcek V GORICI Trgovski dom, Corso Verdi 24 Poživlja tok krvi, delovanje živcev, utrjuje kožo proti prehlajejiju. Izvrstno za umivanje glave, ust In obraza. Izborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE ..DIANA «* Daš zdraunik vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je,prepričan o velikih prednpsfUh, >:tega¦'%anja- za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja .,Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje, PrL nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamažku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besed*, je francosko žganje „Diaorti4 in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. CENE: ! mala steklenica . K —-50 1 srednja „ . . ••', t '20 I velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, I,, lfohenstanpfqng 30. mMk i .»Win*'.y v &ninvc i Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obselnejil so r&Cnna za vsako besedo 3 vin. HaJprlpravneJSe inseriranje ta trgovce in obrtnike. Koliko je munjfllh trgovcev in obrtnikov v Uoriol, ktterlb na dalell (In celo v mostu) nlu&) ne iioatna, ker nikjer ne inseriraja. Škode ni majhna. EflfllisliUssons Veletrgovina z lesom sprejme takoj v službo enega v stroki izvežbanega uradnika za zunanja dela |—r-4ft- enep-vajenca za pisarno. Pogoj : poznanje slovenskega, ila-lijniiskegn in nemškega jezika. Ponudbe pod „lfLletrgOUina" n.l upravo lUla. Hiša 1 se proda v dobrem stanju, z več stanovanji, krčmo, štacuno in obširnim dvoriščem, vse ob glavni cesti v veliki vasi na Goriškem, 0 radi družinskih razmer. — Naslov poVe -• j naše upravništvo. I Damskemu suetu toplo ' priporočamo kakor če naročajo pri nemodnih trgovinah. & fiorica, Trg. Dom. ki tvori in ohranja krasno In svežo polt I,A\OL se dobiva v Gorici pri sledečih tvrdkah: Toroš Drobnse in dmg Ivaufič- & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri g. M. Šinkar J Filnaček, tovarna za toaletna mila iu uarftuue, t (»vid mi« ata voščene i» polv«S«"'onf, zi% atearinov« i« paraflnove svečf, KraU. Gradec iCeSkol. « Naznanilo: Uljudno opozarjam na 9vojo prvo in edino oblastveno dovoljeno ; pisarno za spisovanje izvensodnih vlog in pisem teeh .ia^nliTi^p^o)bii)ši^ib'zadevah kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in rekiarze. Dajem nasvete in informacije, zračunam in preskrbim kolekovanje knjig za trgovce in obrtnike itd. Reševanje hitro in točno. — Prevzemam tudi zavarovalna ter razna druga zastopstva in oskrbovanje hiš. Pisarna se nahaja: V Gorici, ulica Mattioli št. 18 v pritličju (blizu senskega trga) in posluje: ob delavnikih od 8-1 popoldne in od 2-5 popoldne, v nedeljah in praznikih od 9-11 dopoldne. — Priporočam se z odličnim spoštovanjem ROdOlf Sigi, c. kr. davkar v. p. Udlikavana pekarija in sladčitsarna Karol Draščik v Gorici na Koran v (lutil Mil) zvršije a>.ro'ila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za blrmance in poroke, odlikovane velikonočna pince Itd. Prodaja različna fina vina la llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnoge-brojna naroČila t r obljublja solidno posurežtK Sap- po Jafco zmernih cenah. •*•• Jesen Zima 1910-1911 Velikanska izbor zadnjih novosti za možke in ženske obleke. Ivančič & Kurinčič Gorica - Gosposka ulica št. 11. - Gorica Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače. Novi dohodi volnenega angležkega blaga za moške obleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. Vsakovrstno žensko perilo kakor r srajce, spodnje hlače, spodnja krila, predpasniki itd. itd. Velika izber I volne, žime, perja in sploh vsega, kar I spada k posteljni opravi. I Perilo I velika izber raznega platna in kolenine I za namizno in posteljno opravo, Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic, nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okra« šenje oblek. — Najnovejši in najlepši uzorci svil za bluze. — Ogromna izbera volrenih in bombažastih maj za zimo. Vsakdo naj zahteva uzorce, katere dobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj na dom, Živinski prašek »Minerva01. Najboljše sredstvo za raMatl v zdravja ovčjo In govejo živino. Ta prašek J« odebeli, povila travam njih dnevno množino mleka In odpravi j i drisko. ZALOGA: LEKARNA „lalNERYAK, TRST. je tudi na prodaj v boljših inirodilnlcah. V Gorici: Vir«. Mauoli. Ako se ga ne dobi,joaj se naroči direktno v lekarni n Minerva" — Trst — Velika zaloga najboljših specialitet In zdravil. CENA: Eden zabojček 80 vin. - 10 zaboji kov O K se pošilja povsod poštnine prosto Cenjenim gospodinjam priporočamo na j tople je pravi : Francko v: pridatek h kavi kot najboljši kavni surogat, . izdelovan iz tnzemskih sirovin v domači tovarni Henr. Francka sinov v Zagrebu. hcUilX 7371,1:1011. V. Kakšna )e letošnja moda se izue v Trgovskem domu v i Tamkaj je največja »bera na novo vloženega blaga na Goriškem kakor: SUkna, angeŽkega 'Volnenega Mgga za kostume, volne za obleke in bluze, Hermelin. Planelin, Tiroline itd. - Maje, jopice .in vse vrste pletenin po tovarniški ceni. Lastna izdelovalniea srai zobe, ogledala, čevlji za deževno g ' vreme in nepremočljivi dežni « plošči. Bretelle. Kretelle. POZOR! le v Gletlailiškf ulici M. 14. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga = = oijkinega olja prve vrste Dijliljšili tvrik iz Istre, Dalmacije, f»lte,Bari in lice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —96,104, 112, 1-20, 128, 136, 1-44, 1'60, i'80, 2~, 240, za Inči po 72 vin. ------ Na debelo eene ugodne.------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------• mila in sveč.---------------- Cene zmerne. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno na/na- ( njam, da sem prevzel zastopstvo tvrdke i Albin Boegan v Trstu, Ki se peča z s barvanjem, pranjem in čiščenjem oblek, raznovrstnega blaga, pregrinjal, kožu-hovin itd. Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dajo prati. — Močenje sukna, Čiščenje oblek in drtt-zega blaga se vrši na parno silo. — Delo se izvršuje po najnovejšem načinu in z največjo natanjčnostjo. Pranje in kodranje peres. Cene zmerne. Za obiia naroČila se toplo priporoča Anton Jug — Gorica ulica Vetturini štev. 3. llouodošli luorci za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi obiskani = flnton Krušič, — krojaški mojster In trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni bili). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorslnih uzorceu blaga kakovosti iz avstrijskih in angiežkih louaren najrazličnejših za vsaki stan. Manufakturna trgovina na drobno in debelo Hedžet & Koritnik - Gorica vogal CorsoGiuseppe štev.'-5'in Via Scuole štev. 3 naznani*, da le posegala prostore In izdatno pomnoilla zalogo z novim blagom. Priporoča mg ia nfl|maoflObro|nfi:|ll obisk.