SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 4 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de enero - 29. januarja 1998 MARKO KREMŽAR Kaj se dogaja pod Triglavom? Zadnje mesece, še bolj izrazito kot dos-fej» se dogajajo v Sloveniji stvari, na katere Uveden, demokratičen Slovenec ne more gledati s ponosom, pa tudi ne z brezbrižnostjo. Ne dolgo tega smo lahko brali, da je državni poslanec Jelinčič meseca novem-a v Medvodah na javnem sestanku bivših Partizanov glasno obžaloval, da med vojno nji po njej niso pobili dovolj „te golazni”. la golazen smo mi, preživeli slovenski domobranci in drugi rojaki, ki komunističnega totalitarizma niso sprejemali s sklonjeno glavo. V pravni državi bi sodna oblast klica-a Jelinčiča na odgovor. V demokratični državi bi se za take besede moral poslanec Ogovarjati pred parlamentom. V evropski državi bi stvar že naslednji dan javno razis-31 branilec človekovih pravic. V moralni orzavi bi se nad takimi izjavami zgrozila Vsgj Cerkev. V Sloveniji pa nič. Če kdo zahteva pravico, če sprašuje po twdeh, ki so odgovorni za zlo storjeno Odnjih petdeset let na Slovenskem, mu aro očitajo nestrpnost, revanšizem in celo 3k dobromisleč vernik ga bo posvaril, naj g°Vori bolj tilio in mileje, da ne bo v ^varnosti tako potrebna sprava. Kadar pa rzavni poslanec hujska in mu bivši likvidatorji gromovito ploskajo, ko javno odo-ava morijo, katere bi se morali kesati, se Je sramovati in jo obžalovati, večina demokratov gleda proč. ,Malo potrpimo, saj v®rno kakšni so’, menijo nekateri. Pa se molijo. Apologija zločina je v pravni državi oivo dejanje! Pri tem dogodku, ki je sam na sebi 0v°lj žalosten, se mi zdi huje od besed, 3tere je izgovoril človek, ki ni bil nikdar 2gled poštenosti, in celo huje od gromovite-83 Ploskanja nekdapjih komunističnih bor-Jv- •Oolk, kije sledil. Če ne bi bilo bistrega ^.Pogumnega časnikarja in pozorne revije, ^ stvar izzvenela kot nov, nesporen znak, ostaja v Sloveniji praktična oblast v nedemokratičnih rokah. til v^retekl< mesec november nas je Chagall Se 2 drugim dogodkom. Pomladni stran-KD m SDS sta po svojih predsednikih stavili parlamentu znano ,,Resolucijo o otipravnem delovanju komunističnega Oltarnega režima” in osnutek tako ime-3nega lustracijskega zakona. To je bil mtemben korak v razvoju slovenske de-k kracjje. Postalo je jasno celo bivšim Se munistom, da bo treba nekaj storiti, da v rešti° Popkovine, ki jih še vedno usodno Ze ne stari, totalitarni režim. Za to so morali al> Hfyprej preprečiti sprejetje omepje-"Resolucije” potem pa jo čimprej nado-eshti z drugo. To so, kot navadno, spret-0 ‘zvedli, pa ^ P^lnmentarni zavrnitvi Resolucije m(i8eje zgodilo nekaj, kar ostaja nekako v Pari ^nano da sta ob tem glasovanju v ttle ,artlentu manjkala dva poslanca SKD, dok t^*ma P'edsednik stranke, predlagatelj b. brenta Lojze Peterle. Znano je tudi, da q,. ‘ Potrebni za izenačenje pri glasovanju Pris ^ 44:41) trije glasovi in da tudi He i .nost' omenjenih dveh poslancev izida Ver' ' SRremenRa- Mapj znano pa je, da Vana'1? t*st' ve^er ne Pi prišlo do glasovi® bi vodja poslanske skupine SKD polnil svojo dolžnost. Vsaka pos- Petdeset tet Svečana spominska seja ob zlatem jubileju Zedinjene Slovenije lanska skupina ima namreč pravico, da zaprosi za polurni odmor. To so takoj storili poslanci SDS in ob podobni Mozetičevi zahtevi bi glasovanje utegnilo preiti na drug dan, ko bi bilo morda le mogoče dobiti kak disidentski glas iz vrst vladnih strank. Pri tem ne smemo pozabiti, daje bila o predloženi „ Resoluciji” predvidena dolga parlamentarna debata z vrsto prijavljenih govornikov. Dejstvo, da je državna televizija nenadoma prenehala z oddajo iz parlamenta, kar je ohladilo navdušenje parlamentarcev za nastopar\je in skrčilo pjihove govore, je bil jasen znak, da skušajo iz vrha države doseči hitro glasovanje, ob nepopolni zasedbi parlamenta, ker se zavedajo pomembnosti Resolucije. Ali se vodja poslanske skupine krščanskih demokratov te pomembnosti ni zavedal, ali je bil s potekom morda zadovoljen, ker se, kot znano, glede vsebine ,,Resolucije” s predsednikom Peterletom ni strinjal? Da se je zaradi prekinitve televizijskega prenosa bistveno skrajšala parlamentarna debata, je presenetilo tudi prvaka SKD, ki je odšel med tem za en dan v Rim, pa prepustil vodstvo svoje skupine človeku, ki nalogi ni dorasel. Sicer pa, naj bi poslanci pomladnih strank ukrepali tako ali drugače, ne bi dosegli potrebne večine brez glasov poslancev SLS. A to je drugo poglavje slovenske zmede. Da bodo zdaj poskušale vladne stranke priti na dan s svojo verzijo „Resolucije“ je bilo menda takoj jasno. Kučanovo pismo parlamentu ob lustracijski debati je nekak spomenik sprenevedanja in vzorec strankam kontinuitete, kako naj se tega problema lotijo. Stari komunisti v ZL in njih sinovi v LDS pa so januarja res ‘presenetili slovensko javnost’, vsak s svojim dokumentom o narodni spravi, ki naj bi za vedno pokopala potrebo po lustraciji. Tako je prišlo ponovno v ospredje razpravljanje o spravi, in sicer taki, ki ne potrebuje ne priznanja, ne kesanja, ne pokore, ne resnice, ne pravice temveč le potrebno mero cinizma in sprenevedanja Predsednik ZL, Pahor, je predstavil na tiskovni konferenci deklaracijo o spravi, ki naj bi jo po usklajevanju z drugimi strankami predložili parlamentu. Gre za sicer pristranski, a umerjen osnutek, ki poudarja pravico vsakega do „njegove resnice”, a se v podrobnosti kot so, na primer, pričetek, potek in posledice komunistične revolucije in odgovornosti zanjo, ne spušča. To je opravljeno v priloženem dokumentu z naslovom „Politična ocena dogajanj v slovenski polpretekli zgodovini”. Ta ocena je taka, kakršno od bivših partijcev lahko pričakujemo. V njej beremo, na primer, da je bila „predvojna jugoslovanska družba... po načinu svojega delovanja totalitarna: v Sloveniji je ves politični, gospodarski in duhovni prostor zasedala Slovenska ljudska stranka, ki je imela svojo politično, gospodarsko in ideološko zaledje v kleru rimskokatoliške cerkve.” S takim podtikanjem skuša dokument nekako opravičiti delovanje KP, ki naj bi po revolucionarni poti pač zamenjala en totalitarni režim z drugim. Na drugem mestu nas ZL spomni, „da je kljub vsem negativnim stranem komuniz-Nad. na 3. str. Bil je poleten nedeljski popoldan. Ne huda vročina ne obupna vlaga, katerih rojaki niso bili vajeni, nista bili zapreka. Slovenski begunci, komaj naseljeni v Buenos Airesu, so se množično udeležili ustanovnega občnega zbora Društva Slovencev. Njihov tedanji slovar je namreč na prva mesta postavljal besede požrtvovalnost, delavnost, dana beseda, skrb za skupnost. Ni pa bilo tam besed lagodnost, počitnice, week-end, letovišče, in mnogih drugih, ki tvorijo sodobni vsakdanji besednjak. Zato ni čudno, da je po tistem prvem koraku zraslo v Argentini močno organizacijsko drevo, ki že skozi petdeset let pomaga ohranjati slovensko zavest že tretjemu in četrtemu rodu. ZAHVALNA DARITEV Da se spomnimo tega temeljnega dogodka naše skupnosti, da obnovimo zavezo iz tistih dni, je Zedinjena Slovenija organizirala svečano spominsko sejo na sam dan obletnice ustanovitve, kije letos prav tako kot pred petdsetimi leti padel na nedeljo. Spominsko praznovanje seje pričelo s sveto mašo, katere so se udeležili člani Upravnega sveta in tudi lepo število rojakov. Mašo je po namenu Društva daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, prelat Jože Škerbec, za pokojne predsednike Miloša Stareta, inž. Albina Mozetiča, poslovo-dečega podpredsednika dr. Julija Savelli-ja, Lojzeta Horvata in Boža Starihe, častnega predsednika msgr. Janeza Hladnika, ter za vse pokojne odbornike in člane društva. Prav zato je prelat Sker-bec v pridigi tudi poudaril pomen jubileja in zahvalo Bogu za toliko let plodovitega delovanja. Sama daritev svete maše je imela tudi poseben društveni prizvok. Prvo berilo je bral sedanji predsednik Marjan Loboda, drugega pa uradnica Društva, odbornica in učiteljica gdč. Mija Markež. Ob darovanju so darila prinesli bivši predsedniki Božidar Fink, Lojze Rezelj in arh. Jure Vombergar. Vdova bivšega predsednika Boža Starihe, gospa Marjeta Stariha, pa je prinesla slovenski šopek, „kot simbol zvestobe: zvestobe idealom za katere je darovalo svoja življenja na tisoče slovenskih mož in fantov, žena in deklet ter otrok; zvestobe izročilom, ki so bila sveta našim prednikom, ki so sveta nam in naj bodo sveta tudi bodočim rodovom; to je: zvestobe Bogu in slovenskemu narodu”. Ob koncu pa so „za petdeset let življenja, za petdeset let dela v svobodi, za petdeset let upanja in zorenja, za petdeset let let vztrajnosti in zvestobe” vsi navzoči zapeli še zahvalno pesem. SPOMINSKA SEJA Po zajtrku v obednici se je pričela spominska seja, katere se je poleg odbornikov udeležilo tudi lepo število rojakov. Bili so tam zlasti zastopniki naših Domov in številnih kulturnih in tudi političnih ustanov, ki tvorijo organizirano slovensko skupnost v Argentini. Sejo je z molitvijo otvoril predsednik Marjan Loboda, ki je najprej pozdravil navzoče bivše predsednike društva Božidarja Finka, arh. Jureta Vombergarja, Lojzeta Rezlja in prof. Tineta Vivoda ter potem še gospo Marjeto Stariha, vdovo bivšega predsednika Boža Starihe. Pozdravil je tudi častnega konzula Republike Slovenije g. Hermana Zupana, odbornike Zedinjene Slovenije, zastopnike Domov in organizacij in zbrane rojake. V priložnostnem govoru je predsednik Loboda nato nakazal začetke društva in pomembnost njegovega obstoja. „0b pogledu na zgodovino naše skupnosti v teh 50 letih je več kot očividno, da bi brez Društva Slovencev, danes Zedinjene Slovenjj e, te skupnosti enostavno ne bilo”, je poudarjal. S hvaležnostjo je omenjal pokojne predsednike in vse, ki so se teh petdeset let trudili za skupnost. Izrazil je zahvalo tudi Argentini, ki nas je tako gostoljubno sprejela. In pogled naprej? „Prepričan sem, da je Zedinjena Slovenija danes prav tako ali še bolj potrebna kot pred 50 leti. Za trenutek se zamislimo, kaj bi bila naša skupnost brez te krovne organizacije. Kdo bi skrbel za naše šolstvo, kdo bi povezoval naše domove in organizacije, skliceval in pripravljal seje in razgovore o naših skupnih zadevali? Kdo bi predstavljal našo skupnost pred argentinskim svetom in tudi pred matično domovino? Kdo bi skrbel za naše glasilo Svobodna Slovenija, ki tudi prav ta mesec obhaja 50 letnico svojega izhajanja v Argentini, vedno tesno naslonjena na Društvo, zadnja leta pa tudi v njegovi lasti? Še in še bi lahko stavljali vprašar\ja in nar\je ne bi dobili drugega odgovora kot, da je obstoj Ze-dinjene Slovenije za našo skupnost življenjska nuja.” Omenjal je še poslanstvo naše skupnosti in vabil k delu, ki naj nas popelje „novim jubilejem naproti. Pri tem nam Bog pomagaj!” Nato je poročal o čestitkah in pozdravih. Najprej je bilo prebrano pismo veleposlanika RS v Argentini, dr. Janeza Žgajnarja, katerega objavljamo posebej. Nato je sporočil še telefonske čestitke državnega poslanca in argentinskega rojaka Marjana Schiffrerja, ter čestitke dr. Janeza Zorca, ki se je oglasil v svojem imenu, pa v zastopstvu pariških Sloven-Nad. na 2. str. STRAN 5: Ljubljanska sponi, plošča Čestitke in želje Zedinjena Slovenija je prejela sledeče pozdravno pismo od slovenskega veleposlaništva v Argentini: Spoštovani gospod predsednik Marjan Loboda! Ob 50. obletnici ustanovitve Društva Zedinjena Sloimrija iskreno čestitam Vam kot sedanjemu predsedniku in vsem članom Upravnega sveta ter se spoštljivo spominjam ustanoviteljev in vseh kasnejših voditeljev ter sodelavcev vaše častitljive organizacije. Vam in vsem Vašim sodelavcem želim, da bi še naprej tako uspešno nadaljevali z delom in uresničevali cilje Zedinjene Slovenije ter tako prispevali svoj pomembni delež k ohranjevanju slovenstva v Argentini in k povezovanju dragih rojakov z matično domovino Slovenijo. S spoštovanjem, prof. dr. Janez Žgajnar, veleposlanik Ju Iz življenja v Argentini Petdeset let... Nad. s 1. str. cev ter še v imenu prelata Ignacija Čretnika in bivšega poslanika v Parizu dr. Andreja Capudra. Podpredsednik Sko-venskih krščanskih demokratov za izseljenstvo, prof. Tine Vivod je potem sporočil še pozdrave in čestitke prvaka te stranke in državnega poslanca prof. Lojzeta Peterleta Prisotni bivši predsedniki Zedinjene Slovenije so zatem v kratkih besedah obudili spomin na dobo, v kateri jim je bilo poverjeno voditi usodo skupnosti. Njih misli bomo občasno še posebej objavili, ker je njih vrednost izredna tako za kroniko naše skupnosti, kot tudi za doživljanje in vzpodbudo današnjim in bodočim rodovom. Božidar Fink je bistveno izražal hvaležnost Društvu; opisoval pa je tudi čase raznih napetosti skupnosti za dobe njegovega predsedništva. Zaključil je: „Te besede naj bodo torej moje opravičilo, zahvala in čestitke z željo, da tudi na tej naši osrednji ustanovi odsevajo vr line, katere naj ohranjajo zdravje vsega občestva, ki nam je pri srcu.” Arh. Vombergar je opisoval delo Društva ob slovenski pomladi, ko je skupnost pričela navezovati stike z demokratičnimi silami v Sloveniji in prve obiske iz Slovenije med nas v Argentino. Nekaj tega je rodilo pozitivne sadove, mnogo pa se je izjalovilo. Bila so leta iluzij in očarar\j, za katerimi so prišla mnoga razočaranja. Pozitivna pa je bila doba plebiscita za slovensko samostojnost, kjer se je slovenska skupnost v Argentini postavila na čelo izseljencev tako v aktivnosti kot po številu. Lojze Rezelj se je spomnil na številne pomembne dogodke od leta 1985 do 1989. Rotil je, naj Društvo še naprej sloni na temenih slovenstva in krščanstva. “Vztrajajmo v edinosti, v veri v vrednote slovenstva, v krščanskem pojmovanju člo- veške osebnosti in v zaupanju v človeka. Stopimo v novo petdesetletje z novimi načrti. Utrdimo slovensko skupnost, ojačimo i\jeno moč z novimi upi za enotno in smotrno delo vseh naših društev in organizacij za dolgi obstanek slovenske skupnosti v Argentini” je želel. Končno je profesor Tine Vivod obudil najprej spomin na začetnike društva, med katerimi je bil tudi njegov pokojni oče. Nato je opisal dogodke za dobo, ko je on vodil društvo. Bil je čas osamosvojitve, vojske in zmage, v katerem smo Slovenci v Argentini prav v okviru Zedinjene Slovenije stopili v javnost, predstavili svetu Slovenijo in pripomogli k njeni suverenosti. Omer\jal je tudi Dneve slovenske kulture, ki so močno prodrli v argentinsko družbo, pa tudi naval obiskov, ki je sledil iz Slovenije ter prva diplomatska zastopništva. S hvaležnostjo se je spomnil podpore pok. dr. Alojzija Starca in sedanjega delegata Jožeta Šker-bca, ter zaslombe, ki jo je imel v ženi in v družini. “Ko gledam naprej, gledam z optimizmom” je še zatrdil v spodbudo k nadaljnjemu delu. Marjan Loboda se je vsem bivšim predsednikom zahvalil in še poudaril, da so vsi štirje tudi odborniki sedanjega odbora, kar nedvomno kaže na povezanost med nami. Napovedal je še, da bo zunanja slavnost zlatega jubileja, kot tudi praznovanje 50 letnice Svobodne Slovenije v nedelo, 26 julija, ko bo društvo tudi predstavilo Zgodovinski zbornik. Zbrani so nato podpisali še pozdravno pismo in čestitke novemu slovenskemu kardinalu, dr. Alojziju Ambrožiču. S pozivom k novemu zagonu in prošnjo za sodelovanje je predsednik Marjan Loboda zaključil slavnostno sejo. Petdeset let je za nami. Petdeset bogatih let, ki pa bodo imela poln smisel le, če jih bomo nenehno krasili z novimi napori, novim oranjem, ki bo prinašalo bogate sadove skupnosti v Argentini in narodu v Sloveniji. Pozdrav slovenskemu kardinalu S svečane spominske seje je bilo poslano sledeče pismo: Buenos Aires, 25. januarja 1998 Vaša Eminenca kardinal dr. Alojzij Ambrožič! člani Upravnega odbora Zedinjene Slovenije, zbrani na slavnostni spominski seji ob 50 letnici ustanovitve Društva, in rojaki, ki smo se udeležili zahvalne maše, Vam iz srca čestitamo ob Vašem kardinalskem imenovanju. Kot živ ud slovenskega naroda se veselimo, da naš ivjak spada v sam vrh katoliške Cerkve. Ponosni smo tudi, da je mož iz naših beguskih vrst dosegel tako visoko cerkveno odlikovanje. Zagotavljamo Vam našo globoko vdanost in našo vztrajno molitev. Bog Vas živi! Marija Ivana Tekavec Tajnica Marjan Loboda Predsednik (Sledyo podpisi vseh navzočih) Snov postaja dolgočasna. Kakor so nekdaj nenehni spori med predsednikom in tedanjim gospodarskim ministrom Cava-llom bili. vsakdanji kruh argentinskih poročevalcev, enako se sedaj dogaja s predsednikom in buenosaireškim guvernerjem Duhaldejem. Problem ima dvojno lice. Na enem vidimo le vsakdanjo zanimivost za časnikarje, ki širokoustno razglabljajo, če se bo guverner udeležil tega ali onega sestanka s predsednikom. Drugo lice pa kaže skrb, v kolikšni meri lahko ta spor, ki mu ni videti konca, otežkoča celotno delovanje v zadnjem obdobju Menemovega vladanja. ZGODOVINA UČI Neprijateljstvo med predsednikom in guvernerjem ima dva vzroka Prvi je povezan s predsednikovimi sanjami o ponovni kandidaturi; o tem je pisec že naveličan pisati in gotovo bralec naveličan brati. Zato si bomo danes na hitro ogledali drugega. Duhalde smatra (prav nasprotno kot Menem), da sta predsednik in njegova politika kriva oktobrskega volilnega poraza. Ob tem sklepa, da če hoče doseči uspeh svojih predsedniških načrtov, se mora jasno ločiti od predsednika in njegovega delovanja. Zato, če predsednik reče “belo”, on reče vsaj “sivo”, če ne “črno”. To seveda ustvarja nenehna trenja, ki povzročajo številne težave ne le v njunem medsebojnem odnosu, temveč celo v samem delovanju vlade. Duhalde namreč ne ostaja pri besedah. V svoji težnji si skuša pridobiti delavstvo, podjetništvo, upokojence... Zato imajo njegovi poslanci, ki tvorijo tretjino peronistič-nega poslanskega kluba, stroga navodila, da morajo na en ali drug način blokirati vse vladne osnutke v tej smeri. Zato nastajajo rastoče težave z delavsko fleksibilizacijo. Zato tudi predsednik znova vedno bolj pogosto sega po dekretih, s čimer si vidno mar\jša prestiž med narodom, a brez katerih ne bi mogel izpeljati svojega gospodarskega načrta. Zgodovina pa nas seveda uči, da ta položaj ni najbolj priporočljiv. Najbližji primer za to so zadrga leta Alfonsinovega predsedništva, ko je tedanji radikalni predsedniški kandidat, guverner Angeloz na vse načine skušal pokazati volilcem, da ne soglaša z vladno gospodarsko politiko. V svojem zagonu je šel Angeloz tako daleč, da je strmoglavil gospodarskega ministra in povzročil splošno nezaupanje v stabilnost vladne politike. Da je Alfonsin moral predčasno zapustiti predsedniško mesto se mora v veliki meri zahvaliti prav temu Angelozovemu nastopu. Sedaj se na nek način zgodovina ponavlja. Do volitev sicer manjka precej časa. A mnoge skrbi, kakšen bo Duhaldejev nastop, če končno postane peronistični predsedniški kandidat in svojo ofenzivo proti mene-mizmu nadaljnje v volilni kampanji. Radikalom je šlo slabo. Gre lahko peronizmu bo^ e? RAZLIČNI SPOMINI Ta teden se je začasno zaključila tudi afera okoli mornariškega častnika Astiza. Zaradi izjav v zloglasem intervjuju je bil na predsednikov ukaz degradiran in s tem dokončno izključen iz vrst oboroženih sil. Kapetan Aurelio Martinez, ki je omenjeni intervju pospešil, pa je bil kaznovan s šestmesečnim zaporom. S tem je Menem dosegel dvojni učinek. Po eni strani je pokazal, da čvrsto obvlada oborožene sile, in da je res njih vrhovni poveljnik. Po drugi strani pa je opoziciji vzel iz rok orodje, ki so ga nenehno naper-jali proti njemu češ, da je brezbrižen do kršenja čloyečanskih pravic med zadnjim Tone Mizerit vojaškim režimom. Obenem je vladi M prav prišla polemika, ki je nastala v vrstah Povezave. Pisali smo že, da sta frentistični posla-j nec Juan Pablo Cafiero in socialist Alfred Bravo predstavila osnutek, da bi kongr# odpravil zakone, ki so oprostili krivd* vojaške podoficirje in nižje oficirje zara4; kršenja človekovih pravic med protigverf' sko vojno. Ta osnutek je ločil duhovev sami Povezavi. Zakone je pod Alfonsino® predložila in izpeljala tedaj vladajoča ra' dikalna stranka. Njih odprava je juridičn® izredno zapletena. Proti osnutku so se kli številni člani Solidarne fronte in seve® trumoma radikali. S strani vlade sedaj spešujejo parlamentarno debato o tem, W računajo, da bo ta snov povzročila razk° med radikali in frepasisti, s čimer bi s* najbolj okoristil peronizem. Vodstvo P°vf zave previdno krmari sredi viharja. A d(# dek ponovno kaže na dejstvo, da polpre^ kla zgodovina nikakor še ni pozabljena, * manj zakopana v zavesti argentinske dn#' be. Argentina pa je te dni obnjala še dr4 spomin. Poteklo je eno leto od umora reporterja Joseja Luisa Cabezasa. ZaninnvC je, s kakšno silo je tragična smrt dotM skoraj nepoznanega časnikarja pretresi3 strukturo družbe. Številne poznejše sp^ membe v provinci Buenos Aires, zlasti se tiče policije in drugih varnostnih org* nov, pa tudi sploh v argentinski politiki ® gospodarstvu, imajo svoj izvor v zgodnje111 jutru tistega 25. januarja. Ob tem sporni1111 se v veliki meri odloča tudi usoda politic116 prihodnosti guvernerja Duhaldeja. IGRA USODE Te dni je umrl prestolniški državni sen3' tor Eduardo Vacca. Nastopil je leta 1989 ® že takrat je njegova izvolitev sprožila p016-miko, ker je na volitvah zmagal Fernan^ de la Rua. A peronizem je takrat vrgel v k08 tradicijo, da mora volilna zbornica potrdi® tistega, ki je dosegel največ glasov. V pove zavi z liberalci so izvolili omenjenega VaC' ca. Zanimivo je, da odtlej naprej De la ni bil poražen na nobenih volitvah več. ™ je izvoljen najprej za poslanca nato 28 senatorja in končno za župana. Liberal11*1 stranka je vsled povezave s peronizn>°fll nastopila pot nazadovanja in izumiral# peronizem pa je na naslednjih volitvah nehno nazadoval. Sedaj je njegova smrt povzročila izre no zanimiv položaj: prestolnica je ostal* brez predstavnikov v državnem senatu: cca je umrl, de la Rua je odstopil, ker f postal župan, Graciela Fernandez MeiP" pa, ker se je odločila za poslansko mesto zastopstvu province Buenos Aires. Senati je bo morala imenovati nova prestolni^ skupščina. Verjetno bodo najprej izbr namestnika Vacce, ki mora dopolniti vo dobo do letošnjega decembra. A položaj je precej zapleten. Po novi ust*'1 pripadata dva senatorja krajevni parlafl1^ tarni večini, tretji pa manjšini. Vendar, l^f vzamemo Povezavo radikalov in frepa51*’ tov: kot eno stranko (kot so trdili oboji izidu zadnjih volitev), ali kot dve (kot trdila peronizem in vlada)? Usoda sedaj \4 tepe po ustih, ker vsem škodi to, kar trdili lanskega oktobra. Če velja teda® vladno zagotavljanje, pripadata dva V05*3!-, ca Frepasu, eden pa radikalom. Če V" trditev Povezave, bi pripadal en posla11 Frepasu, eden radikalom (oba člana , ne”), eden pa peronizmu. Seveda, če bi radikali hoteli maščevati za izigravanje roriizma pred leti, bi lahko podelili tretje? senatorja Belizu, ki ima v krajevni skup5 ni enako število poslancev kot peroni#-Kakšen bo izid, je še uganka, vendar, lepo se usoda igra v luči preteklih greh0' MILOŠ STARE — USTANOVITELJ “SVOBODNE SLOVENIJE” Petdeset let je dolga doba, sedeminpetdeset pa še daljša - toliko let namreč že ‘zNa časopis “Svobodna Slovenija”. Želja P° glasilu zavednih Slovencev, katerih ze-Njo so zasedli trije našemu narodu sovraž-ni tujci, je podžgala nekaj pogumnih narodnjakov, da so pričeli pisati in širiti članke, ki so krepili zavest zasužnjenega ljudstva, da, čeprav številčno majhen slovenski na-ro(ii je pa ta narod kulturni velikan, ki zmore živeti v sklopu velikih držav. Prve številke Svobodne Slovenije so bile tiskane na podstrešjih in v kleteh, ker So se uredniki morali nenehno seliti, saj so bili zasledovani tako od okupatorja, kakor od komunističnih partizanov, ki so v tistem ^asu pod raznimi krilaticami že vsiljevali f°j list Poročevalec. (Kdor ga ni kupil je *e bil zaznamovan...) Še so med nami ose-e> ki so v tistih temnih dneh naše slovens-e zgodovine raznašale “Svobodno Sloveni-J° ■ Za ta junaška dela se jim dosedaj še nismo zahvalili. Malo nas je še, ki smo Preživeli to dobo in se dobro zavedamo bednosti njihovega tveganja. Urednik Svobodne Slovenije je bil "*doš Stare. V Argentini se je vedno ude-ezeval slovenskih prireditev z vedrim in nasmejanim obrazom, katerega so preletele resne poteze posebno takrat, kadar je zaz-nal nevarnost za obstoj slovenske skupnosti Pod južnim križem. Spomin na Miloša Stareta, zavednega demokratičnega Sloven-Caje globoko zasidran v zgodovini našega Prisilnega bivanja izven domovine, pa tudi '' zgodovini odpora slovenskih rodoljubov, "i so se zavedali nevarnosti za Slovence, Katere sta Hitler in Mussolini nameravala 'Zseliti - kar se je tudi že vršilo - nato pa slovensko zemljo italijanizirati ter germanisti. v lepem spominu je ostal tudi med našo mladino, kateri je posvetil posebno Pozornost. Svoje mesto pa ima seveda tudi v kroniki ljudske stranke SKD. Tudi domovina ga je že priznala in ga ceni v takšni meri, da so njegovi rojaki po njem poimenovali kar dve ulici, tako v njegovom rojstnem kraju, kakor v Domžalah. Takole je leta 1996 o njem pisal Stane Stražar v glasilu “župnija Dob skozi stoletja”: MILOŠ STARE, KULTURNI DELAVEC, PRAVNIK IN POLITIK Rojen je bil 11. junija 1905 pri Staretu v Dobu. Očeta je izgubil že v zgodnji mladosti. Po ponovni materini poroki je živel pri teti v Ljubljani, kjer je končal ljudsko šolo in gimnazijo, že v srednji šoli je bil zelo delaven član in organizator v srednješolskih organizacijah ter pri Marijini kongregaciji. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani in se hkrati vključil v akademsko društvo Zarja. Ves čas študija se je pogosto vračal v Katoliško prosvetno društvo Dob, kjer je režiral več dramskih del in kot igralec uprizoril mnoge karakterne vloge. Pravne študije je končal z diplomo. Nato je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Miha Kreka. Ob ustanovitvi ljubljanske radijske oddajne postaje je bil imenovan za člana direktorija - upravnega odbora Pod diktaturo kralja Aleksandra je v v šenčurskem procesu branil slovenske politične obtožence. Ko je po smrti kralja Aleksandra dr. Anton Korošec spet postal član vlade v Beogradu, dr. Miha Krek pa slovenski minister, je Miloš Stare prevzel odvetniško pisarno in politično vodstvo Slovenske ljudske stranke (SLS). Ob volitvah v poslansko zbornico 11. sept. 1938 je bil na listi nove stranke Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ), ki jo je sestavljala tudi Slovenska ljudska stranka, v volilnem okraju Ljubljana okolica izvoljen za narodnega poslanca. V decembru 1940 je nenadoma umrl dr. Anton Korošec. Vodstvo Slovenske ljudske stranke je prevzel dr. Franc Kulovec, ki ga je ob prvem bombnem napadu nemških Kaj se dogaja... Nad. s 1. str. 'na Pri nas za Slovence ta čas čas razvoja in Predka." Gre za obširen dokument, ki *o služi partiji kot poskus zagovora, ne niore Pa biti izhodišče za pisanje zgodovi- p®' Avtorji so v njem nanizali nekaj resnic, Ponovili nekaj laži v smislu besed liki ■ega cinika, daje bil čas, ko smo nasprot- . e Pobijali in je čas, ko moramo z njimi , a*i drugače. Resnico piše, kdor ima ;lst> prepisuje jo pa, kdor ima v rokah ne%. va ten\ smislu je bila napisana tudi „Izja- 0 diskontinuiteti med povojnim komu-bru re^imom in demokratično repu-v 1 ° Slovenijo", ki jo je pripravila LDS. Ta sta P°leg drugih tudi takele slikovite ^e: „da je komunistična partija, ki je J^ela oblast v Sloveniji leta 1945,- kljub Jim neizpodbitnim zaslugam pri ustvari-Pogojev za slovensko suverenost.... so- - Pevala h krutosti spopada med samimi (Ja°Venci v času druge svetovne vojne." Ali, r Je ”v interesu tistih, ki jim je pri srcu ZRori^na ve*®na NOB, da se s pošteno Člo 0yinsk° analizo razkrijejo vse kršitve obl v'h pravic v imenu komunistične žak ti’ ^rati pa se dosledno uresničujejo vic «ni’ k* urejajo popravo prizadejanih kri-j° zapisano, da je „v celot-^ok P°v°jnem dogajanju do uvedbe de-in osamosvojitve Slovenije komičnemu režimu sicer treba priznati letal na Beograd 6. aprila 1941 ubila bomba. Vodstvo stranke je prešlo na dr. Miha Kreka, ki je z jugoslovansko vlado emigri-ral. Milošu Staretu pa je bilo zaupano vzdrževanje 'zveze z njim v inozemstvu. Dr. Marko Natlačen je kot najvišji predstavnik slovenske oblasti ob razpadu Jugoslavije imenoval Miloša Stareta kot predstavnika Slovenske ljudske stranke v Narodni svet, ki je do prihoda okupatorja opravljal vlogo slovenske vlade. Naj m lajša poslanca v tej vladi sta bila Miloš Stare in Rudolf Smersu. V tej vlogi je Stare po navodilu vodstva Slovenke ljudske stranke v novembru 1941 prevzel nalogo, da bo v ilegali izdajal strankino glasilo Svobodna Slovenija; Smersu pa je organiziral ilegalno mrežo Slovenska legija, ki je med drugim časopis tudi razpečavala Prav tako je Stare inozemstvo sproti obveščal o streljanju talcev, izseljevanju in drugih tragičnih dogodkih v okupirani Sloveniji. Pozneje je prišel v Narodni odbor za Slovenijo (NOS), ki je potem deloval v izseljeništvu vse do slovenske državne osamosvojitve. Leta 1945 se je pred partizansko zasedbo Ljubljane umaknil v Trst in nato v Rim, kjer je pri dr. Mihu Kreku delal v pisarni za razselitev slovenskih beguncev. Po prihodu v Argentino si je poleg vsakdanjega trdega dela veliko prizadeval za slovensko skupnost. Bil je predsednik Društva Slovencev - sedanja Zedinjena Slovenija, v okviru katere so se razrasle številne kulturne organizacije, kulturna društva, pevski zbori, igralske, folklorne in druge skupine. S L. januarjem 1948 je v Buenos Airesu v Argentini začel ponovno izdajati list Svobodna Slovenija, ki ga je vodil do svoje smrti 5. aprila 1984. Staretova Svobodna Slovenija ima tako za seboj že polstoletno tradicijo. Sodeloval je pri organizaciji izseljeniških območnih odborov Slovenske ljudske zasluge pri industralizaciji, razvoju šolstva, zdravstva in kulture ter obrambi nacionalnih interesov, da pa je hkrati zatrl politično logiko demokratičnega pluralizma.." kar je pripeljalo „do vse bolj brezizhodnega ekonomskega položaja in zaostajanja za novimi postindustrijskimi ekonomskimi in civilizacijskimi trendi." Niti besede o revoluciji, kakor da ji ne bi prej postavljali spomenikov in v njenem imenu morili! Kar je bilo, po mnenju avtorjev teh izjav, s totalitarnim režimom narobe, naj bi se zgodilo po vojni. Nobena od omer\jenih i^jav, niti pomladna, ne obsoja komunističnih zločinov pod sovražno okupacijo. Ni sprejemljiva trditev, da je KP „soprispevala h krutosti spopada med Slovenci", ker gaje sama, in edino ona izzvala. Edini, ki so izrabljali okupacijo in vojno za doseganje totalitarne oblasti, so bili komunisti. Zdaj pa naj bi spravili svojo zgodovinsko odgovornost pod lepo zvenečo frazo o „enih in drugih". Partija nosi krivdo za pol stoletno nasilje in za delovanje v nasprotju z osnovnimi moralnimi zakoni in ne zato, ker bi ,,zaostajala za ekonomskimi in civilizacijskimi trendi". Tako govorjenje in pisai\je ni v čast tistim, ki so pod dokumenti podpisani, pa tudi takim ne, ki jim molče kimajo. (Morda je mislil na te stavke predstavnik Cerkve, ki je v Delu nekako tiste dni govoril o spravi in svaril pred ..ideološkimi floskulami"? Vendar ali ni tudi sam zapadel skušnjavi formule: „eni in drugi"?) Če bo, po kaki nerazumljivi poti, gornje besedilo v parlamentu sprejeto, bo Republika Slovenija prva demokracija na svetu, ki se zahvaljuje za svoj obstoj in za napredek, na stranke v vseh slovenskih središčih po svetu. To stranko je pozneje preimenoval v Slovensko krščansko demokracijo (SKD) ter jo vodil do konca svojega življei\ja. Miloš Stare je edini odlični Dobljan, ki ima v rojstnem kraju svojo ulico; v letu 1992 so po njem poimenovali ulico tudi v Domžalah - Staretova ulica. Miloš Stare, ustanovitelj Svobodne Slovenije, ima z velikimi črkami zapisano svoje ime v zgodovini naše politične emigracije. časopis pa bo ostal zvest njegovim idejam, ki se istovetijo z idejo pravih slovenskih rodoljubov. P. Dobovškova SE TRETJA KANDIDATKA Tajnega glasovanja državnega zbora o predlogu predsednika republike Milana Kučana za potrditev prof dr. Alenke Šelih za tretjo kandidatko za sodnico v Evropskem sodišču za človekove pravice se je udeležilo 47 poslank in poslancev, medtem ko naj bi ga po napovedih obstruirala večina poslancev Slovenske ljudske stranke (SLS), Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). primer, na področju vzgoje - totalitarnemu režimu. Ni smešno, ker je žalostno. Lahko pričakujemo, da izjava o spravi ne bo sprejeta v obliki, ki sta jo pripravili ZL in LDS, a vladna, krščanska SLS še ni spregovorila. Ta bo po vsej verjetnosti skušala biti jeziček na tehtnici. Od nje lahko pričakujemo ,.spravni tekst“, ki bo obsodil partijski totalitarizem „po vojni", poveličal ,,medvojne zasluge NOB", imel dobro besedo za Cerkev in preklel vse, ,,te in one", ki bi se še drznili obračati v preteklost. Ob kakem primernem svetopisemskem citatu bosta brata Podobnika nastopila kot očeta sprave, ker je mesto matere že dokončno in nesporno zasedeno. Naj glasuje v parlamenu proti, kdor se upa! Seveda so se med novembrom in januarjem dogajale še druge stvari, kot so na primer volitve državnega predsednika in pa župana glavnega mesta. (Ob teh se nepoučen državljan vpraša, ali tistih nekaj mesecev, ki še manjka do rednih županskih volitev, ne bi mogel tega nadomestiti, recimo, podžupan? Ali ni to del strategije, kako utruditi slovenskega volilca, da se bo čim-prej naveličal voliti?) Pri Kučanovi izvolitvi pa ni toliko presenetljiva njegova zmaga, kot naivnost pomladnikov, ki so se pričeli pripravljati na te volitve tako pozno, da se človek vpraša, ali so izkušnje šestih letih res padle v prazno? Zdi se, kakor da bi bila KP, pod takim ali drugačnim imenom, še vedno edina disciplinirana politična organizacija na Slovenskem. Sicer pa, kako naj upa na zmago opozicija, ki ne premore dnevnika? Ne le doma, tudi v diaspori pada število volilcev, kar je za stranke 'kontinuitete’ razveseljivo, saj od tu ne pričakujejo glasov. Da pa pomladne stranke ne zahtevajo, da organizira država v diaspori stalne volilne imenike, ki bi omogočili volitev desetti-sočem potencialnih volilcev, ko vidijo, da bivši totalitarci komaj ohranjajo parlamentarno večino, to pa ni razumljivo. Po takih poteh se lahko zgodi, da bodo kmalu volili tu in tam le nepoboljšljivi idealisti, pa ljudje, ki so povezani s partijo po vidnih ali nevidnih interesih. Drugi bodo obnemoglo dvigali roke, češ, saj se ne da. Jasno je, da se je potemtakem treba pogajati s tistimi, ki znajo in ki imajo. Med tem še vedno tečejo pogajanja med vlado in predstavniki Cerkve glede vračanja pokradenega premoženja Vendar, ali ni že pogajanje o vračanju tega, kar je bilo krivično odvzeto, potuha tatovom in njih naslednikom? Kaj naj rečejo ob tem ostali oškodovanci, katerim je isti totalitarni režim odvzel premoženje, pa nimajo moči in ugleda Cerkve, da bi se za vrnitev svojega imetja lahko pogajali? Na gospodarskem področju Slovenija polagoma izgublja prednosti, ki jih je imela po osamosvojitvi, v primeri z ostalimi dedinjami realsocialistične družbe. Kmalu bo treba marsikaj spraviti v red. Tako je mner\je Mednarodnega denarnega sklada (FMI), vlada pa meni drugače. A samo z besedami „o uspehu" ne bo šlo. Seveda, ni prepozno, a čas bi bil, da bi se ob vsem tem kaj naučili. Nekateri pravijo, da so se. Upajmo. Pisali smo pred 50 leti... Društvo Slovencev v Argentini ustanovljeno Gospodarski vestnik Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice V nedeljo, dne 25. januarja 1948, je bil ustanovni občni zbor novega društva slovenskih beguncev. Vabilu začasnega odbora Kluba slovenskih beguncev se je odzvalo mnogo beguncev, ki so skorajda napolnili veliko dvorano. Pred začetkom zbora so bile v lepi cerkvi Sv. Julije večernice, ki jih je opravil č. g. Lado Lenček. Predsednik Začasnega odbora Kluba slovenskih beguncev č.g. Hladnik je nato v jasnih besedah podal sliko o tukajšnjih razmerah in o težavah, ki jih je bilo treba premagovati za uspešno delo v korist našim rojakom... Tajnik g. Skubic je podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu pisarne, kije skrbela za ureditev zadev... Prihodnja točka dnevnega reda je bila razprava o pravilih novega društva.. Pred prehodom k volitvam je predsednik občnega zbora prebral predlog v obliki resolucije, v kateri se izraža dosedanjemu predsedniku č.g. Janezu Hladniku najiskrenejša zahvala za vse velikansko požrtvovalno delo, ki gaje opra- E1 domingo 25 de enero del corriente ano los emigrantes eslovenos realizaron una asamblea general para formar una organization con los profugos eslovenos que, habiendo abandonado Europa, llegaron o estan Uegando a la Argentina. Numerosos profugos respondieron a la invitation de la comision preparatoria y por unanimidad todos los presentes decidieron que la SO-CIEDAD DE LOS ESLOVENOS EN LA ARGENTINA quedaria constituida de inmedia-to. La sociedad tiene coino tinicos fines: 1. Representar a los inmigrantes eslovenos ante las autoridades argentinas. 2. Facilitar el traslado de los eslovenos que estan aun en Europa a este pafs. Despues de la election de la Comision Directiva todos los presentes con entusias- Čez kotlino med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico odteka reka Ljubljanica s pritoki. Odkar so se pred kakimi 7000 leti umaknili ledeniki, Sava počasi zasipava gorenjsko kotlino. Zato se je dvignilo njeno dno in Ljubljanica ni imela več prostega odtoka ter je začela poplavljati, nanašati prod in zem\jo. Vso kotlino južno od Ljubljane je zalilo jezero, iz njega so gledali le posamezni otoki. Ko se je po kakih 2000 letih vreme spremenilo in postalo bolj suho, se je Sava zmanjšala in začela izpodjedati prej naneše-ni prod. Zato se je jezero krčilo, tako da je na koncu bilo globoko le kakih 3m, največ 6 m. Sredi 2. tisočletja pred Kr. ni šlo več za jezero, ampak za nekako močvirje, ki se je spreminjalo v barje. Še v tem stoletju je voda večkrat zalila vse sicer suho barje in ostala tam nekaj tednov. Šele ko so regulirali Ljubljanico- v pivo so jo že Rimljani- in zgradili Gruberjev prekop, da vodi ni bilo treba delati nerodnega ovinka okoli Gradu, ampak se je lahko odtekala naravnost mimo Golovca v Savo, so poplave prenehale, a še sedaj je zemlja vlažna in mehka. Okoli leta 2300 pred Kr. se pojavijo prva kolišča v pozni kameni in bronasti dobi, ki tvorijo kulturo Ljubljanskega barja. vil za naše begunce. V priznanje za njegove zasluge pri delu za slovenske begunce je predlagala, da se g. Hladnika Janeza izvoli za častnega člana na novo ustanovljenega društva in da se ga obenem takoj izvoli za častnega predsednika Društva Slovencev v Argentini. Vzklikanje in ploskanje vseh navzočih je bil lep dokaz, kako umesten je bil ta predlog in kako se vsi zavedajo, kakšno hvalo so dolžni naporom g. častnega predsednika za srečno izvedbo emigracije. Pri volitvah so bili izvoljeni Stare Miloš, predsednik; ing. Mozetič Albin in Albreht Jože, podpredsednika; Skubic Anton, tajnik; Lado Lenček, blagajnik; ing. Vivod Avgust, gospodar in gg. ing. Jože Brodnik, dr. Bojan Ribnikar, Petelin Marija in Škra-bec Stanko, odborniki. Nadzorni odbor sestavljajo gg. dr. Vinko Zorec, dr. Milan Komar in dr. Janez Janež, predsednik razsodišča pa je g. dr. Mihelič France. Svobodna Slovenija, št.3; 1. februarja 1948. ta aclamacion decidieron presentar un mensaje de agradecimiento y de consideration al Presidente de la Nation Argentina, general Juan D. Peron, que con tal grado de čomprension facilito la inmigrscion a los profugos eslovenos. Una declaration de filial devotion fue votada en honor del Eminentisimo carde-nal, arzobispo de Buenos Aires, dr. Santiago Luis Copello, que en tantas oportunida-des colaboro con esta obra. El Rev. padre Juan Hladnik fue elegido miembro honorario y presidente honorario de la nueva Sociedad por su ayuda tan encomiable. La Comision directiva de la Sociedad de los eslovenos en la Argentina quedo presidi-da por el abogado dr. Miloš Stare. Esloveiiia Libre, Ano VI, Numero 3: 1 de febrero de 1948. Ni še povsem jasno, kakšna so bila kolišča. Verjetno so stala na koleh, zabitih v plitvine; na vertikalnih nosilcih so bili položeni vodoravni koli, nanje nanešeno blato in postavljene iz šibja koče. Najdbe pričajo, da so prebivalci lovili jelene, medvede, ture, bizone, volkove, rise, bobre, itd. Poznali so od domačih živali psa, svinje, govedo, ovce in koze. Na trdini so gojili žitarice, nabirali želod, maline, lešnike. Orožje so delali iz kamna, kosti, rogov, kakor tudi iz bakra. Našli so kakih 30 čolnov, izdolbenih iz dreves, in lesene lovske pasti. Počasno osuševanje jezera je še pred Rimljani povzročilo, da so se prebivalci selili na trdno zemljo, predvsem na višje ležeče kraje, gradišča, čez barje so Rimljani potegnili važno cesto iz Aquileje (Ogleja) preko Emone do Donave. Po Ljubljanici pa je tekla živahna trgovska pot, proti toku proti Vrhniki pa so lac^je vlekli s koi\ji. Na barju pa je ostala šota, to je pod blatom in vodo počasi zoglenel les. To so revni naseljenci še dolgo izkoriščali za kurjavo, tako da je danes ohranjena plast šote kot kulturna znamenitost samo na enem kraju. Ljubljana pa se počasi širi preko Barja. CELJE - SEJMSKO MESTO. V septembru so imeli v Celju 30. mednarodni obrtni sejem. Celje, kije mesto s 118 letno sejemsko tradicijo je radi ugodne zemljepisne lege, že več let organizator obrtno - podjetniških sejmov. Na njih razstavlja okoli 2.700 razstavljalcev, sejme pa obišče okoli 400.000 obiskovalcev. VELIKE ZALOGE VINA V SLOVENIJI vzbujajo zaskrbljenost. Letošnji vinski pridelek bo znašal okrog 90 do 95 milijonov litrov raznih vin, ki bi jih v običajnih razmerah brez težav prodali. Zaskrbljenost povzročajo zaloge iz leta 1996. Na žalost slovenski porabniki niso dovolj lojalni do naših domačih vin, saj kupujejo vina iz tujine. Zaradi uvoza iz tujine se prodaja slovenskih vin manjša. LEP DOSEŽEK STROKOVNJAKOV so dosegli v tovarni gospodinjskih aparatov GORENJE, kjer so izdelali štedilnik, ki pomaga gospodinji pri kuhanju, kot pri čiščenju. Zagotavljajo, daje z linijo „Simple - Logical” kuhati otroško lahko. KAKOVOST SLOVENSKEGA POHIŠTVA se izboljšuje. Morda je to posledica zaradi uvoza poceni italijanskega pohištva. Za boljše in kakovostno poslovanje je pomembno izboljšavanje vodilnih uslužbencev v lesni panogi. Majhni izdelovalci so še vedno ne zavedajo pomena kakovosti in jo mečejo v isti koš z nepotrebnimi stroški. LJUDI JE TREBA NAVDUŠITI ZA DELO. Tako menijo pri zanimivem ljubljanskem poletju AGORA d.o.o. za ustvarjalno podjetništvo. Ustvarjalnost in sposobnost strokovnega komuniciranja bosta v prihodnje dve izmed najpomembnejših lastnosti podjetništva. Podjetje, ki ima 13 strokovnjakov, pomaga lastnikom in obrtnikom pri vseh podjetniških težavah. SAMO TRIJE SLADOLEDI v Sloveniji sodijo v prvi kakovostni razred. Tako je razsodil Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Vsi trije zmagovalni sladoledi, ki se prodajajo pod blagovno znamko Eskimo” imajo manj sladkorja in maščobe. OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI je bil 30. mednarodni obrtni sejem (MOS) v septembru v Celju. Sodelovalo je kar 1.765 razstavljalcev iz 27 držav. DOBRE IZVOZNE USPEHE je dosegla ptujska Perutnina, saj so lani izvozili za 40 milijonov mark, za leto 2000 pa načrtnjejo, da bodo izvozili za 50 milijonov mark. VEČ MLEKA so predelale ljubljanske mlekarne, kar 65,4 milijona litrov mleka v prvi polovici letošnjega leta. To je 90 odstotkov celotnega odkupa v Sloveniji. V Italijo so izvozili 5,8 milijona litrov mleka. Imajo tudi kakovostno potrdilo ISO 9001. USPEŠNO POLLETJE ZA TELEKOM SLOVENIJE. V prvi polovici leta je bilo I prodanih 30.327 telefonskih priključkov-TELEKOM je ob polletju ustvaril 23.736 J milijonov tolarjev prihodka. Vgrajena zmogljivost telefonskih central je bila konec junija 864.499 priključnih točk. Za naložbe je TELEKOM v prvi polovici letošnjega le® zagotovil 8,962 milijona tolarjev7. SEJEM DOBROT, NARAVE IN ZABA; VE. V začetku novembra so v Novi Goric' odprli tak sejem, prvo tako prireditev' Sloveniji. Radi bi, da bi Nova Gorica post«-poma postala sejmsko središče. LTspeh Pa ni bil zadovoljiv. KO . SE MOŠT SPREMENI V VINO;-Okoli praznovanja Sv. Martina je v Slovenil' izredno veselo in praznično. Zlasti v vinoro-dnih krajih, kar dobro praznujejo god tega zavetnika vinarjev, saj je letos prideU® toliko, da je marsikomu zmanjkalo posode-Pa tudi kakovost je najboljša z zadnjih desetletjih. MEDANA VINO je naslov prireditve, J® jo je novembra pripravilo 200 zasebnih vinogradnikov v Medani, v Goriških Brdih-Obiskovalci bodo tam lahko pokušali ^ 13 mladih medanskih vin in pripravili tudi martinovanje. 70 MILIJONOV MARK namerava multinacionalka Shell naložiti v prihodnjih Pet^ letih v Sloveniji. Prvo bencinsko postrežb0 so odprli na Jesenicah, letos nameraval0 odpreti še tri: v Mariboru, Velenju *n cesti Trzin - Črnuče. POSLOVNI PREOBRAT. Pred šestimi leti je papirnica Vevče imela velike težavi zdaj pa je tretji izvoznik v ljubljanskem okrožju in 16. v Sloveniji. Slovenski pap11' nicarji v povprečju dosegajo 33,6 odstof ka nemške, 46,7 odstotka italijanskih u1 samo 23,2 odstotka avstrijske fizične pr°" izvodnje. MANJ POTRATNO. V Sloveniji so la11! od maja uvedli novost plastenk, ki jih kupcl lahko vračajo. Gre za brezalkoholne pljačei ki so v povratnih plastenkah tudi cenejše za 15 odstotkov. Je pa tudi prednost manjšega onesnaževanja okolja. PORABA RIB NARAŠČA. V zadnjih ^ tih so zaradi svetovne težnje po zdravi prehrani, kamor se uvršča ribje meso, pr°" daja rib in ribjih izdelkov izredno povečuje ta. Zato je sladkovodno ribogojništvo pre" cej donosna veja gospodarstva. 40 TON POSTRTVI pridela in pro^ dolei\jski kmet in ribogojnik Mirko Gorič311 iz dveh ribogojnic, ki ležita na izvirnih potokih med Kostanjevico in Podločjefl1-Ribogojnica je zanj dopolnilna dejavnosti13 kmetiji, ki jo namerava še dopolniti. PROIZVODNJA SLADKOVODNIH Bi® je lani znašala 1.413 ton, 200 ton toplovod’ nih in 1.212 hladnovodnih rib. LJUBLJANSKO BARJE Creacion de la sociedad de los Eslovenos en la Argentina Slovenija, moja dežela Ljubljansko barje [ Novice iz Slovenije 1 Ljubljanska spominska plosca OTOČEC - Na Otočcu sta predsednika Programskih svetov slovenske in hrvaške diplomatske akademije, dr. Milan Balažič * Mladen Andrlid, v imenu akademij pod-pisaia sporazum o sodelovanju med akademijama, ki delujeta v okviru zunanjih ministrstev obeh držav. Sporazum postavlja temejje za izboljšanje kakovosti študija bodočih diplomatov obeh držav ter med dru-vključuje tudi sodelovanje na učnem in znanstvenem področju. NOVA GORICA - Po odkritju najmanj w nezavarovanih sodov z odpadki na nvorišču podjetja v stečaju Nova vozila orica v Šempetru pri Novi Gorici je mšpektorat RS za okolje in prostor znova °dredil odpravo pomanjkljivosti in odgovorne prijavil pristojnim organom, če lastniki v dveh dneh tekočih odpadkov ne bodo predali v uničenje, mora podjetje - A * M11AVV4IJVJ jyvyVAJVlJV ožila Gorica, lastnik zemljišča, na kate-tem so odpadki odloženi, te odpeljati v zstno skladišče vnetljivih tekočin ter jih k®1 hraniti do predaje v uničenje. Trdne odpadke pa morajo odstraniti in uničiti v joku dveh mesecev. Izvajanje ukrepov bo lekcija tudi nadzirala. . Ljubljana - Med 11 podjetji, ki so do (zteka roka dvignila razpisno dokumentacijo za javni razpis za podelitev koncesije za uPorabo radiofrekvenčnega spektra za stojke mobilne telefonije GSM na ozemlju v frekvenčnih pasovih 890-915 in 935-«60 MHz, so poleg Mobitela, za zdaj edine-Podjetja za mobilno telefonijo GSM, še imt domačih družb oz. družb z mešanim ka-Pkaloni. Od tujih podjetij pa se za pridobitev koncesije zanimajo družbe France Tele-0rn> Teilaoverseas AB s Švedske, Teledan-mark z Danske, Matav z Madžarske in Tu-kcell iz Turčije. Kandidati bodo morali vlo-8° na ministrstvu oddati do 20. februarja. LJUBLJANA - Branost, gledanost in Poslušanost medijev se je v lanskem letu v bhnterjavi s prejšnjimi zmanjšala, z nek-uat\]ih 8 ur dnevno je padla na 6 ur in 40 JPintit. Narašča pa naklonjenost medijem z “Pkotnejšinti vsebinami ter regionalnim in kalnim medijem, je ugotovil inštitut za raziskovanje medyev Mediana. Med vsemi ^djji je imel lani največji doseg prvi pro-®nt slovenske nacionalne televizije Slove-Ja L Sledita Nedeljski dnevnik in Kanal ^-Med: rana od lani raziskuje tudi dostop in uporabnost interneta.V letu dni se je dostop povečal skoraj za še enkrat in je konec leta 1997 znašal dobrih 11%. Med 135.000 anketiranimi ga redno vsak dan uporablja 31.000 ljudi. LJUBLJANA - Urad varuha človekovih pravic je lani prejel 2886 pobud ali za 14,8 odstotka več kot leto poprej. Podobno kot leta 1996 se je tudi v minulem letu največ zadev nanašalo na področji sodnih in policijskih postopkov ter upravnih zadev. V letu 1997 so se najbolj povečale pobude na področju delovnopravnih zadev, za katerega je lani prispelo za 56,8 odstotka več pobud v primerjavi z letom poprej, sledijo pa mu pripadi na področju socialne varnosti in na področju upravnih zadev, je povedal varuh Ivan Bizjak. LJUBLJANA - V Slovenski kinoteki so pripravili večer filmskih portretov, ki ga ob sodelovanju s kinoteko pripravlja Slovenski filmski arhiv (SFA) pri Arhivu RS. Predvajali bodo devet filmov, še pred tem pa bodo predstavili novosti iz SFA, med drugim tesnejše sodelovanje s kinoteko po februarski prenovi dvorane in opreme. V SFA pri Arhivu RS je namreč velika zbirka filmskih portretov slovenskih kulturnih delavcev (glasbenikov, pisateljev, likovnih umetnikov, arhitektov, igralcev ter filmskih in znanstvenih delavcev). Zbirka je nastajala od srede 50. do srede 70. let kot plod načrtnih in od države financiranih snemanj. NEW YORK, ZDA - Filmski režiser Božo Šprajc je v newyorški kinodvorani Anthology Film Archives predstavil svoj celovečerni film Felix, ki govori o vojni za osamosvojitev Slovenije. Predvajanje filma si je ogledalo približno sto ljudi. Po projekciji filma, ki je že med snemanjem razburil nekatere politične kroge v Sloveniji, je režiser Šprajc dejal, da film mnogo bolje sprejemajo v tujini kot v Sloveniji in da politični položaj v Sloveniji še ni dozorel za nepristransko oceno njegovega filma. TREBNJE - Zveza zgodovinskih društev Slovenije in občina Trebnje sta 9. januarja pripravili celodnevni Baragov simpozij. Na njem so slovenski zgodovinarji vsestransko osvetlili okoliščine in pomen dela trebanjskega rojaka Friderika Barage, škofa in misijonarja, pa tudi cerkev na Slovenskem in Trebnje v Baragovem času ter izseljevanje Slovencev sredi 19. stoletja. Pa ST. MORITZ - Slovenska skakalna re-Zentanca je na mladinskem svetovnem v enstvu v nordijskih disciplinah osvojila “° mesto. Zmagala je reprezentanca pem%, drugi so bili Japonci, tretji pa ^c*' - Slovenski nordijski kombinatorci to 7° V mo®*ven' tekmi zasedli drugo mes-dv zniagovalno ekipo Finske so zaostali e Minuti in 43 sekund, bronasto medaljo a osvojili Švicarji. tin LLJANA - Novi selektor slovenske 6°nietne reprezentance Bojan Prašnikar ‘7-bral kandidate, ki pridejo v poštev za °P na turnirju na Cipru. Na seznamu ^er>krat še ni Šaša Udoviča in Matjaža Člančiča, že zdaj pa je jasno, da na p *u ne bo Mileta Ačimoviča, ki se je Mi i Oc^ova' na treningu pri svojem novem u Crveni Zvezdi. Na seznamu je krat 25 igralcev. Za zdaj selektor računi 11a naslednje igralce: Boška Boškoviča, l O k- FRANQUEO PAGADO Concesion N" 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824 Registre Nac. de la Propiedad Intelectual N" 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°®° pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah lj® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliia> Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljahie z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. č Čeke na ime ,,Eslovenia Libre**^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L' Estados Utiidos 425 - (1101) Buenos Air® ' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1053 E-ma il: vilko@ciudad.com.ar ZARADI POČITNIC BO NASLEDNJA ŠTEVILKA SVOBODNE SLOVENIJE IZŠLA Z DATUMOM 27. FEBRUARJA. NA SVIDENJE! VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 27. januarja 1998 1 dolar 167,87 SIT tolarjev 1 marka 94,37 SIT tolarjev 100 lir 9,56 SIT tolaijev. UTRINEK... i zs Ko sem včeraj (na spominski seji op.ur.) poslušala poročila bivših preds1 nikov Zedinjene Slovenije, mi je v sponm1 k« zaživela slika iz leta 1949 - 24. januarji nas je ladja General Black odložil3 pristanišču Retiro. V parku pred emigri skint hotelom smo s strahom in upahiejl gledali v prihodnost. Približal se je hrv J5, podjetnik, kije iskal delavke za svoje sko podjetje. Ponujal je dekletom del° . stanovanje. Opazila je to gospodična M3™* Petelin in se nam približala ,,Bodite prfVj dna, ne nasedajte vabam...” Ker je podi nik le vztrajal, da hoče slovenska dekletA ker ve, da so pridna in poštena, je g°s^ dična Petelinova pristala pod pogojem, nam pokaže stanovanje in delavnico. OdPj^ Ijali smo se že prve dni prihoda na ogled11 gospodična Marija nas je spremljala kvadro od postaje Florida je bilo stano ivaF je - chalet pravkar dograjen in blizu del3' vitice. Dogovorili smo se in dvanajst s °” venskih deklet je dobilo stanovanje in de Takratna dekleta smo hvaležna gospod* Mariji Petelinovi za skrb in posredovani^ Pavla h SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!