N*jT«2ji v Združenih državah Vel** za r»e leto . p . $6.00 1 Z 8 z I Za York celo leto LAS TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 226. — Stev. 226. slovenskih delavcev v Ameriki. Entered aa Second Cbua Matter September 21, 1903, at the Port OfJftrat The largest Skvann Daily in tike United Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea S—1242 NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 26, 1936—SOBOTA, 26. SEPTEMBRA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, VLADNE ČETE PREPLAVILE TABORIŠČE UPORNIKOV MADRIDSKA VLADA POŠILJA NOVA OJAČENJA NA FRONTO; PROSTOVOLJCI SE PRIGLASAJO Razstrelile so Jez in voda Je vdrla proti fašistom. Vladne čete so potisnile upornike šest milj nazaj. — Fašisti še vedno drže A'lcazar. — 4000 fašistov na ladji poleg municijskega skladišča. SANTA CRUZ de Retamar, Španska, 25. sep. — Vladne čete so pri Santa Olalla pričele veliko ofenzivo. Zavzeli so Quismondo in napredovale 6 milj. Vladne čete se sedaj nahajajo le nekaj kilometrov od Maquede, od koder so bile pred tremi dne -vi pregnane. Vladne čete so tudi zopet zavzele Torrijos 1 8 milj od Toleda. S tem je zelo zmanjšan pritisk upornikov na Toledo. Uporniki so imeli težke izgube, ker so vladni aeroplani neprestano obstreljevali njihove utrjene postojanke. Liga noče prekiniti zvez z Mussolinijem ROOSEVELT SE POSVETUJE Z VODITELJI Predsednik bo pričel veliko kampanjo. — 30 demokratskih vodi t e-ljev se je zbralo v Hyde Parku. HYDE PARK, N. Y., 25. ^ep. — Na konferenci 30 demokratskih voditeljev Ln vladnih uradnikov je bilo sklenjeno, da bo predsednik Roosevelt odpotoval na več kratkih kampanjskih potovanj, ki ga bodo popeljala na zapad do Denver-ja, na osrednji zapad in v nekatere vzhodne države. Predsednikovi zaupniki pravijo, da dnevi za posamezne predsednikove govore še niso določeni, da pa ima predsednik v svojem MADRID, Španska, 25. septembra. — Španska vlada v namenu, da reši Madrid, je obrnila na prodirajoče fašiste naravne sile, ko so njeni vojaki razstrelili jez ob reki Alberche in se je voda razlila po nižinah in zalila taborišče upornikov. Vlada zatrjuje, da je bil general Franco odločiTO^^ pet al1 ve^ih vstavljen v svojem prodiranju proti Madridu. Vladne čete skoro neovirano prodirajo po pokrajini, ki so jo izgubile v pričetku tedna pri Ma-quedi. * Okoli 1 0,000,000 kubičnih metrov vode se je razlilo čez fašistične postojanke, ko je bil razstre-ljen jez. Kot naznanja uporniški glavni stan v Burgasu, so vstavljene vse operacije okoli Maquede. Vladni vojaki so razstrelili jez, ko so letalci naznanili, da se je po dolini zbrala močna fašistična vojska z veliko zalogo municije. Vlada pošilja iz Madrida velika ojačenja na fronto. Notranji minister Angel Galarza pravi, da ©e vsak dan priglasi do 200 prostovoljcev. S PLINI PROTI STAVKARJEM Razkritje o prodaji plinov in granat. Delavce, ki kopljejo premog v zaprtih rovih, hočejo pregnati s plini. TOLEDO, Španska, 25. septembra. — Fašistični branitelji Alcazarja se obupno branijo v upanju, da jih bodo njihovi tovariši osvobodili, ko bodo zavzeli Toledo. Vladni vojaki napadajo fašiste z dinamitnimi granatami in skušajo pobiti vse fašiste in nato oditi na fronto. Vladna artilerija obstreljuje razvaline Alcazarja, katerega branijo fašisti z gorenjih oken trdnja- ve. Mesta, v katerih bo imel predsednik Roosevelt važnejše govore, so: Omaha, Denver, Chicago, Detroit, New York, Worcester in Springfield v Massauchesettsu. Mogoče bo tudi govoril v mestih: Cincinnati, Cleveland, Buffalo, Albany, Rochester in Boston. Namen, da bi predsednik tudi obiskal zapadno obalo, je bil opuščen. Predsednik se zaradi svetovnega položaja boji ostati iz Wasliingtona dalje, kot pet dni. Konferenca je trajala poldrugo uro. Predsednik narodnega demokratskega odbora James A. Farley je v imenu udeležnikov po konferenci rekel: "Razgo-varjali smo-se o celem političnem položaju. Predsednik je bil vesel poročil, ki. so mu jih prinesli udeleženci. Razpravljali smo o njegovem bodočem delovanju v kampanji in predsednik nam je povedal svoje mnenje o poteku dosedanje kampanje."' Farley je tudi rekel, da bo »predsednik pozneje objavil na- I črt WASHINGTON, D. C., 25. septembra. — Senatni odbor, čegar predsednik je senator La Follette in ki preiskuje delovanje agentur, ki razbijajo stavke, je dognal, da so premoga rsk i baroni izdelali polni vojni načrt, po katerem hočejo delavce, ki na njihovem posestvu nepostavno koplje j o premog, pregnati s solznimi plini. Obenem je senatni odbor tudi dognal, da nekatere tvrdke, ki prodajajo solzni plin in mu-nicijo, dobavljajo raznih velikim korporacijam za slučaj kake stavke razne pline, ročne granate in slično orožje proti stavkarjem. Tvrdke razpošiljajo na vse kraje, kjer je kaka stavka, svoje agente m prodajajo -korporacijam plin. Podpredsednik Lake Erie Chemical Co., A. S. Ailes je priznal, da njegova tvrdka zalaga več premogarskih družb v Pennsylvania i s solznimi plini. Rekel je. da je tvrdka poslala za slučaj stavke 7500 posod plina. Governer Earle na prošnjo lastnikov rovov ni hotel poslati vojaštva, da bi pregnalo delavce iz rovov. za potovanja in govore. V BILBAO, Španska, 25. septembra. — 4000 fa-1 torek bo imel predsed. Roose šističnih ujetnikov, ki se nahajajo na ladjah in v ječah, je obsojenih na gotovo smrt, ker se mednarodnemu Rdečemu križu ni posrečilo jih rešiti. Ujetniki se nahajajo na treh ladjah, ki so vsidrane v bližini letališča in municijske tovarne, katero mora uporniška artilerija najprej obstreljevati, ako ho-čejo uporniki napasti Bilbao. S tem se hoče mesto obvarovati v upanju, da general Mola ne bo dovolil, da bi bili vsi fašistični ujetniki pobiti. Zastopnik Rdečega križa dr. Marcel Junod se je zaman pogajal z vladnimi zastopniki, da bi izustili ujetnike. Komaj je bil dr. Junod v mestu pol ure, so ga fašisti po radio iz Burgosa posvarili, da takoj zapusti mesto. 'Ako dr. Junod ni v pol ure iz mesta,** je prišlo po radio,** ne bomo odgovorni za tc, kar se bo zgodilo.** — To svarilo je bilo petkrat ponovljeno. Dr. junod pa je ostal v mestu še štiri ure, toda mesto ni velt govor na demokratski državni konveaeiji v Syracuse, N. Y. Voditelj večine v senatu senator Robinson je rekel, da je bilo pri konferenci izraženo popolno prepričanje na zmago. DEKLE SOJ V MORNARIŠKO SLUŽBO PREDSEDNIK ROOSEVELT V VLOGI POSREDOVALCA WASHINGTON, D. C., 25. septembra. — Državni department je danes obvestil poslaništvi republike Peru in Ecuador j a, da bo predsednik F. D. Roosevelt dne 30. septembru svečano uvedel pogajanja med obema vladama. Svrha pogajanj bo, končati mejni spor, ki traja že nad sto let. Pogajanja se bodo vršila v poslopju Panameriške unije. KANADSKA CERKEV ZA KONTROLO ROJSTEV MADŽARSKA NE BO ODPOVEDALA POGODBE Madžarska se ni dogovorila z Nemčijo, da se bo oborožila. — Madžarska pa bo vodila Nemčiji prijazno politiko. BUDIMPEŠTA, Madžarska, *25. septembra. — Poslaništva Male antante v Budimpešti so prejela poročilo, da je nemški vnanji minister baron von Neurath, 'ki je bil v Budimpešti štiri dni, z madžarsko vlado oklenil dogovor, da se bo Madžarska oborožila. Madžarsko vlada pa je to poročilo odločno zavrnila in zatrdila, da je izmišljeno. Nek zastopnik vpaiyega u-rada je rekel, da Madžarska ne namerava slediti zgledu Nem-čije in Avstrije in da ne bo kršila mirovnih pogodb, pa ee bi bila do tega tudi opravičena. Kot pravi poročilo na poslaništva, je nemško - madžarski dogovor naslednji: 1. Madžarska bo vodila Nemčiji prijazno politiko; 2. Madžarska se je zavezala, da se bo 12 mesecev oborože-vala in ob čehoslovaški in romunski meji zgradila vojaška letališča; in 3. Nemčija bo poslala n a Madžarsko 250 aeroplanov v zameno za madžarske poljske pridelke. LANDON VIDI 7 RODOVITNIH LET COLUMBUS, O., 25. sep. — V tukajšnji naborni urad je prišel mladenič, češ, da želi stopiti v mornarico. Ko je odgc-ril na vaa vprašanja, mu je rekel seržant, naj se sleče. — Tega ne morem storiti, ker sem ženska, — se je glasil odgovor. Rek rut oziroma rekrutka je pozneje povedala, da je čitala razne pustolovska povesti, kar jo je napotilo, da je začela siliti v mornarico. OTTAWA, Kanada, 25. sep. — Posebna komisija je priporočila danes United Church Counoilu, naj dovoli izvajati porodno kontrolo. Tozadevne klinike naj bi bile pod javnim nadzorstvom. BIVŠA CESARICA JE DOBILA NAZAJPSA FOLKESTONE, Anglija, 23. septembra. — Ko je dospela bivša abesinska cesarica Me-nen v Anglijo, so na carinski postaji pridržali njenega psa. Vsa obupana je prosila in rotila angleške oblasti, naj ga ji vrnejo. Včeraj se ji je izpolnila želja. DENVER, Colo., 25. sep. — Governer Land on napoveduje 7 rodovitnih let, ki -bodo vsa republikanska. V svojem pismu na tajnika republikanske stranke za državo New Mexico polkovnika Jose Sena pravi Landon med drugim: "Skozi meglo New Deala pričenjamo uvidevati da je prava dedščina naroda dela-poln čas in za polno plačo. Dokler nezaposlenost ostane, je treba skrbeti za brezposelne in bo za nje skribela tudi republikanska stranka, toda republikanci se ne strinjajo z onimi, ki trdijo, da je naš velik narod skončan in da" smo prišli do konca svoje dobe. Nikakor nismo obupali zaradi sedmih let depresije. Sedem nerodovitnih let, o katerih nam govori sv. pismo, je minilo in sedaj je pred nami sedem rodovitnih let. To pa bodo republikanska leta, kajti rodovitna leta so bila vsa republikanska." NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK v >7r*R DRŽAVAK ABESINIJA BO TAKRAT IZGUBILA BESEDO PRI LIGI, KO BODO LAHI ZASEDLI VSE NJENO OZEMLJE ŽENEVA, Švica, 25. septembra. — Liga narodov je odredila vse, da na zborovanju Lige narodov ne bo nikdo govoril ščuvalno ali žalilno proti kaki drugi državi. POMOTOMA ZAKRIVILA NESREČO LURD, Francija, 25. sep. — Theresa Ricaud, 44 let stara telegrafist in ja in telefonistinja, je na bolniški postelji priznala, da je dala pomotoma signal, vsled katerega se je včeraj dogodila blizu Lurda železniška nesreča, v 'kateri je bilo ubitih 15 oseb. ČOKOLADA IZ PREMOGA BERLIN, Nemčija, 25. sep. — V berlinskih konfekcijskih trgovinah se je prvikrat pojavila Čokolada iz premoga. Čokolada izgleda kot milo, toda i-ma pravi okus čokolade. Izdelovalcem te umetne čokolade se ni niti zdelo vredno, da bi svoj novi izdelek pobarvali rjavo. To je prvikrat, da je prišel na trg nov umetni izdelek, odkar je Hitler v Nuerenbergu izjavil, da bo Nemčija v štirih letih neodvisna od surovin tujih dežel. GANDHI PROUČUJE MALARIJO Odbor za dnevni red je namreč pooblastil predsednika Lige Saavedro Lamasa, da vzame besedo vsakemu govorniku, ki bi po njegovem mnenju kaj govoril, >kar bi nepovoljno vplivalo na mednarodne odnošaje. Prvi govorniki, kf se bodo morali vkloniti tako prepovedi, so španski delegat vnanji minister Julio Alvarez del Va-yo, francoski delegat vnanji minister Yvon Delbos in angleški delegat vnanji minister sir Anthony Eden. Del Vayo bo danes govoril o španski državljanski vojni. Francija je Ligi narodov tudi predložila načrt in predlog, da se v kratkem skliče razoru-žilna konferenca. Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini pa j»* prejel migljaj in ne svet, da kar najhitrejše zasede vso Abesini-jo, da bo s tem mogel pri Ligi narodov podpreti svojo zahtevo, da je #Afbesinija izključena iz Lige narodov. Mussolinijevi svetovalci so mu svetovali, da podjarmi Abesinijo tako popolnoma, da neguš Haile Selassie ne bo mogel trditi, da še obstoji abesin-ska vlada v Gore. ' BOMBAY, Indija, 25. sep. — Mahatma Gandhi, ki je šele pred kratkim okreval od malarije, je rekel, da rajše umrje, kot pa da ne bi proučaval te bolezni v indijskih vaseh. Njegovi zdravniki so mu svetovali, da naj premeni podnebje, toda Gandbi lioče ostati v Se-gaonn,'kjer je vseh 600 prebivalcev 'bolnih za malarijo, ali pa za grižo. V0R0ŠIL0V ZOPET GOVORI OVOJNI MOSKVA, Sovjetska unija, 25. septembra. — Vojni komisar Clementi Vorošilov je rekel danes, da je Sovjetska unija pripravljena srečati sovražnika, kjerkoli želi. — Naši sovražniki se neumorno pripravljajo na vojno, — je dejal, — ter prav nič ne skrivajo svojih barbarskih, načrtov. Zaenkrat nas napadajo samo z besedami, vsak hip nas pa lahko napadejo z orožjem. KITAJEC JE USTRELIL KRČMARJA CHICAGO, 111., 25. sep. — V neki kitajski restavrant na zapadni -strani mesta je stopil dobro oblečen mlad Kitajec, pozdravil krčmarja z besedami: "Halo stric" in ga vpričo 20 gostov ustrelil. Nato je pobegnil, in policija nima o njem še nobenega sledu. JAPONCI GOSPODARIJO NA KITAJSKEM TOKIO, Japonska, 25. sep. — Vsled umora nekega japonskega mornarja v Šanghaju so japonski vojni, vnanji in mor- SPANSKI PREDSEDNIK SI BO POISKAL NA KREARKI ZA* VETJA BUENOS AIRES, Argentina, 25. septembra. — Iz uradnih virov se je doanalo, da so argentinski uradniki, ki se nahajajo v Madridu, obvestili tukajšnjo vlado, da je prosil .španski predsednik Manuel Azana, če si sme poiskati zavetja na neki argentinski kri-žarki. Argentinska križarka "De Mayo" je zasidrana v pristanišču Alicante. • nariški ministri sporočli poveljujočemu admiralu japonskih bojnih ladij v kitajskem vodovju, da z vsemi sredstvi varujejo -življenja in lastnino japonskih državljanov na Ki-% tajskem. : vmziL5 uraBoua« A rfl.fi/ LARGEST SLOVENE DAILY IN V S3L Frank Sakser, "Glas Naroda" (A Oozpormtkm) 1 Owned and Published hj SUVfiOC FOBU8BIN6 OQHPANX L I * OS GLAS NARODA (Vtiw mi the IVipli) Dw Except Sundays and Holiday* celo leto velja aa Kanado............................$6.00 Rol leta....................$3.00 četrt leta..................$1010 Za New York i 8a pol leta ... Za inozosnstro Za pol leta ... celo Isto......$7.00 ............... . $8.60 celo Jato......$7.00 ...............$&50 Subscription Yearly $8.00 Ooplsl brem podpisa ln osebnosti se ne prloMnJeJo. Denar naj se ida«oroll poHUatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nsm tudi preJSnje bivališče n»rasni, da kttrejs najdemo naslovnika. __Advertisement ob **Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvsemfil nedelj ln praanlkor "GLAS NARODA**, 21$ W. 18th Street, New ¥«t N. T. Telephone: CHelaea 3—1242 IZZA KULIS DELAVSKIH NEMIROV &OJAKJC PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI BPOKOCB SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Te dni smo čitali v časopisih poročila z naslednjimi in uličnimi naslovi: — Nasilje v stavki prometnih delavcev." — "Dva usmi-čena v boju med stražniki in piketi". Skoro vsak povprečni čitatelj bo zvrnil na delavce odgovornost za take dogodke. Nedavno je začel poseben senatni oečbor preiskovati delovanje špijonov po tovarnah in poslovanje agentur, ki preskrbujejo podjetnike s stavkokazi. Odkril je mnogo zanimivega. Naj navedemo le par primerov. E. J. McDade je pričal, da ga je večkrat najela Railway Audit and Inspection Company v Phi la del phi j i, da je netil nemir in diskreditiral štrajkarje. Ko so stavkali v Clevelandu mlekarji, je McDade v družbi svojih tovarišev - stavkokazov namazal z rdečo barvo po slopje Franka Tabora, predsednika Tabor Ice Cream Company. Namen tega početja je bil, da bi javnost začela simpatizi rati z Taborom in zasovražila štrajkarje. McDade je bil v službi neke špijonažne službe, katero je Tabor najel, da zlomi etrajk. Tekom tega štrajka so se začeli kompanijski st/ažniki med seboj streljati, da bi zvrnili krivdo na štrajkarje. Posledica tega je bila, da je dobilo več stražnikov delo in da je imela špijonska družba večje dobičke. Začasa stavke mlekarjev v Pittsjburghu je bilo stražnikom naročeno napadati linijske može. V štrajkarjili se je vzbudilo ogorčenje, in udarili so nazaj. Časopisje je poročalo le o napadu stavkarjev. Družba Federal Laboratories, Inc., podružnica Railway Audit and Inspection Company, je prodajala družbam in policiji strojne puške, plinske bombe in drugo orožje za uporabo v industrijalnih sporih. Čimbolj so stražniki in špijoni netili nemire, temveč strojnic, bomb in drugega orožja je bilo treba. In čimveč bomb je bilo prodanih, temveč delavcev je bilo pobitih. Tekom depresije so spravile špi jonske družbe na poldrugi milijon dolarjev dofoička. Ta denar so seveda prispevali kapitalisti, ki so se izgo varjali, da ne morejo delavcem povišati bornih mezd ter tako preprečiti štrajke. DENARNE POSILJATVE stysy^af*"^^^^^^-« 1 1" " j"—*— Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. 9 US $ S .M $ 1M SU.lt 1M Din. Dh. Din. V ITALIJO Za $ 9.00 $ 17.40 $ 43.00 $ 82.80 $164.90 lir m Ur 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 9$$0 mt 99 CMN* SEDAJ HiTEO flf/I/O 90 UFIWHW CMW9 wf .viwn 9rmmmm oomi ALI POLI nfjih IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH t Jutri se bo poročil v katoliški cerkvi v Floral Park, L. L Mr. Paul Zalaznik, Jr., edini sin krepke vrhniške korenine Mr. Pavda Zalaznik a in njegove soproge Mary, -ki iimata lepo urejeno farmo v Elk Creek, N. Y. Fant je večkrat rekel, da se prej ne oženi, dokler ne izpolni tridesetega leta. Ko se je približal čas, je izpolnil obljubo. Nevesita je Miss Stella Kajder. Po poroki bosta živela v Scran-ton, Pa. MEadeniu paru želimo obilo sreče. * Crkaški rojak J. Keren z North Side se nahaja v bolnišnici Upati je, da bo kmalu okreval. Iz Indianapolis, Ind., se poroča: Preteklo nedeljo se je v bližini Indianapolisa pripetila težka avtomobilska nesreča. Trije mladi fanti, stari po 20 let, so se domenili, da se peljejo v Chicago in so stavili, da bodo prišli tja v treh urah, kar je zelo pretirano. Toda spotoma jih je nesreča .zadela, ko so vozili blizu mesta Frankfort po 85 miJj na uro. Na nekem o-vinku so zgubili kontrolo in se zarinili z avtomobilom v 15 čevljjev globok potok in tam so bili dve uri, predno je prišla pomoč. Pri tem je bil ubit Fr. Grabner, J. Kocjan se nahaja v skrajno kritičnem položaju v bolnišnici. Ni upanja, da bi o-kreval. Ima zlomljeno nogo in ves obraz po rezan ter prebito lobanjo. Kocjan se je šele pred nekaj dnevi vrnil iz bolnišnice in Še ni bil prav zdrav. Tretji mladenič je bil sin nemških staršev Louis HeLnlein. Ana Podlesek, 19-letno slovensko dekle v Milwaukee, Wis., je pred nekaj dnevi skočila iz drvečega avta in oble-žaJa težko ranjena na ulici. Po-vedela je, da sta njo in še neko dekle zvabila v avto dva neznana moška z obljubo, da ju odpeljeta domov. Ko je pa Pod-leskova videla, da vozita drugam in se nista zmenila za krik dveh deklet, je skočila iz avta. Policija išče oba neznanca. — Poroke: V West Allisu se je poročila Mary J-amežič, nečakinja pok. župnika Pakiža, z nekim Ircem; dalje sta se poročila J. Adrian in Mary Schnekler. 204etni slovenski * truckman* Stanley Savmšek, ki je z drugim deiavcem vred prevažal v avtotroku pohištvo iz Sliebov-gana v Chicago, je zgorel na ži vem, ko je avtotrok zadel ob neko .drugo vozilo in se je vnel gasolin. Predno sta voznika -~1 Preživite BOZICj V STARI DOMOVINI Cunardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije iz leti se bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božirne praznike med svojei. IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: QUEEN MARY ki odpluje iz New Yorka: t dne 2. decembra ter 16. decembra AQUIT A NI A dne 9. decembra Na prvem izletu h« spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ, član newyorskega urada Cunartl Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako član newyorskega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, član čikaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., se obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. mogla odpreti vrata, sta že bila omamljena in zgorela sta z avtom in tovorom vred. V Presto, Pa., uničil ogenj hišo Johnu Demšarju. Ob času nesreče se je Demšar nahajal v Clevelandu kot delegat na konvenciji JSKJ. Ko je konvencija sllišala o njegovi nesreči, aim je odgla:-ovala $100 izredne podpore. HLša je popolnoma uničena. ★ V Rraddoek, Pa., je 15. t. m. umrl John Slane, star 56 let in doma iz Rosalnic pri Metliki v Beli Krajini. Zadela ga je kap na možganih. Zapušča ženo in sedem odraslih otrok, v Home- tsteadu, Pa., pa brata. ★ V Orače bolnišnici v Clevelandu je um nI Carl Spirka, katerega je obstrelil 6. sept. lastnik nočnega lokala Mihael Žužek. Spirka1 je napadel Žuž- AU POZNATE SVOJO PRILJUBLJENO GLASBO? Poleg tega, da prinašajo Lacky Strike "sweepstakes" zabavo mali j on om ljudem, so tudi direktne anaterijalne koristi tisočerim. Vse podrobnosti kontesta so broadcastane vsako sredo iii soboto zvečer. Ali lahko imenujete tri najbolj priljubljene pesmi v Združenih državah po visti po svoji priljubljenosti, ki se pojejo ta teden? Izdelovalci Lucky Strike vodijo pevski sweepstakes" v zvezi p Hit Parade petnajstih pesmi, ki so v tednu najbolj priljubljene. V teh ' 'sweepstakes" je dana odraslim prilika, da pokažejo svojo Izvežbanost v izberi treh najbolj priljubljenih pesmi iz programov, ki jih oddaja po radio šestdeset izbornih orkestrov. Informacije o petnajstih najboljših pesmi je mogoče dobiti iz 200 najbolj različnih virov. Vse se vrši pod nadzorstvom neke splošno znane tvrdke in kovo ženo, nakar je Žužek za-1 (neodvisnih javnih accountan- IZ ZVONIKA SKOČIL Zvonik zagrebške katedrale Postaja privlačnost satiiomori1-cev. Te dni !se je pognal z njega v globino upokoji.-n: sodnik iz Sarajeva, Daniel Brun, star 47 let. Padel je 50 m globoko in obležal mrtev. Bruna je mučila težka melanholija in bil je že dvakrat v bolnici. 200 ANGLEŽEV PRISPE V JUGOSLAVIJO fe Londona je napovedano pet skupfrn angleških izletnikov v Jugoslavijo. Vseh izletnikov bo 200. Angleži si ogledajo Jadran, potem se pa vrnejo preko Sarajeva in Beograda v svojo domovino. USTRELJEN IZ LASTNE PUŠKE V vasi Kupincu blizu Jastre-barskega je občinski blagajnik Juro Bakšič razkazal svojo no v o puško prijateljem v gostilni. Ta čas ko je vstal od mize je prijel novo puško občinski redar Štimac. Naenkrat se mu pa puška sprožila in šitre so zadele Bakšiča v trebuh, ta ko da je kmalu izdihnil. STALINOVA BRUGA ŽENA ZASTRUPLJENA? čel Streljati. Policija je oprostila Žužka vsake krivde. * Mrs. Marie Prisland iz She-bovgana, Wis., ki je gl. predsednica SŽZ, je bila imenovana za porotnico jesenskega zasedanja okrajnega sodišča. V ■Shetboyganu ni še noben Slovenec zavzemal takega mesta. Zasedanje bo trajalo par mesecev. ★ V Buenos Aires, Arg., je 5. avgusta vlak ubil Franca Ujči-ča, starega 34 let in doma z Velikega Brda pri Jelšanah na Primorskem. Zapušča brata v starem kraju pa ženo in o-troka. Naročite se na ''Glas Narodu'1 največji slovenski dnevnik -t Združenih dr zaužiti. tov. Petajstero pesmi tvori vašo Hit Parade, in oni, ki dobijo v Lucky Strike "sweepstakes" morajo imenovati prve tri izmed teh petnajstih. Ko-nteteta se udeležuje vsak teden na milijone oseb. Dosedanji rekord je znašal nad 6,-500,000. Udeležujejo se ga ljudje vsak teden iz vseh držav Unije. Ducky Strike so vposlile na-daljnih 500 moških in žensk, da sortirajo, čekirajo, ponovno če-kirajo in spravljaj^ vstopnice, dočim oddelek zaposluje več nego 6000 oseb, ki jim je poverjeno razpošiljanje. Vsak udeleženec dobi vstopnico, ki je veljavna aa konitest prihodnjega tedna, kaijtii kontest je vsak teden. Več nadstropij, ki imajo več debet tisoč čevljev prostornine, je prirejenih za. te konteste. V Carigradu izhajajoče glasilo rubkih emigrantov priob-čuje presenetljivo vest o smrti druge Stalinove žene Nad je Aljueve, ki je umrla lani 9. novembra. Cenzurni oddelek je takrat sporočil tisku, cla je Stalinova žena podlegla vnetju slepiča, čez -nekaj dni so pai nekateri listi ovrgli to vest:, češ, da je podlegla Stalinova žena med openacijo slabosti srca. Ruski begunci so pa pripovedovali v uredništvu ruskega lista v Carigradu, da je bil zdravnik, ki je lečil Stalinovo ženo, ustreljen. Nadja Aljue-*s^1: va je dala poklicati k sebi fcvo-jcii dobro prijateljico iz otroških 'let, ki ji pa ni mogla pomagati. V hišo, kjer so imeli mlado, lepo in živahno hčerko, je začel zahajati čeden, toda strašno boječ fant. Nobenega dvoma ni bilo, čemu hodi, bil je pa tako boječ, da ni mogel s pravo besedo na dan. 'Mati in oče sta dala hčerki vse prilike, da je bila sama z bojazljivim snubcem. Tri večere sta sedela na por-ču, četrtega dne pa vpraša mati hčerko: — No, ali te je zasnulbilf — Ne, dozdaj še ne, toda stvar dobro napreduje. — Kaj misliš s tem, da dobro napreduje! ■— Prvi večer je molčal, držal knjigo v naročju m strmel v daljavo. Drugi večer je držal našega psička na kolenih. Sinoči je imel v naročju mojega bratca. Zdi se mi, da bom prišla nocoj jaz na vrsto * Slavnemu slikarju »o naročili, naj naslika "Posledice pravosodja". Po dolgotrajnem premišljevanju se je lotil dela in je na slikal dva človeka. Prvi je bil popolnoma gol, drugi pa ni imel razen raztrgane srajce ničesar drugega na sebi. Prvi je predstavljal tistega, ki je tožbo izgubil, drugi pa tistega, ki je tožbo dobil. * * Detektiv je aretiral žeparja in ga privede 1 pred- sodnika. — Pri kradnji sem ga zasačil, — je pričal detektiv. — Petdeset dolarjev globe naj plača-, — je razsodil sodnik. Aretirancu so preiskali žepe in so našli pri njem le trideset dolarjev. Sodnik se je zamislil in slednjič razsodil, naj bo aretira-nec še do večera na prostem. — Neprestano mu bodite za petami, — je naročil detektivu — oib osmih ga morate zopet aretirati in ga privesti semkaj. Če je količkaj zmožen, bo do osmih lahko nakradel še dvajset dolarjev, da bo mogel plačati globo. * Ko je nekoč v Butalah gorelo, je poslal župan sledeče u-radno poročilo pristojni obla- GROZOTE DRŽAVLJANSKE VOJNE Skupina republikanskih vojakov, ki so jih fašisti ujeli. Slika je bila posneta par trenutkov prej, predno.so bili ustreljeni. _ Po pripovedovanju ljudi, živečih takrat v Kremlu je bila druga Stalinova zena zastrupljena z vinom. Smrt, ji je baje prinesla steklenica priijulblje nega Stalinovega vina s Kavkaza, ki naj hi hila pripravila olb življenje njenega moža, pa je naključje naneslo, da je pila zastrupljeno Vino-ona. Stalin se je seznanil z Nadjo, ko je študiral v Tiflisu. Stanoval je pri očetu, sprevodniku cestne železnice, s katerim je koval iiuwr, o ROlLCllin jc jvi/vai ------- --a ----------- « politične za rote. * Takrat ie-bi- naipaeaie tz lu*e o&kodovanega, -wt t- .. . . ___i.______~ le, Nadja. še v zi-belki. Toda 1. 1919 se je dal Stalin ločiti od svoje prve žene In »titanajr udobno In Itilr;. *<•«« m* i+ apo« •bndtc m n* a m pojasnita. Ml prnšuhimo m bodhd proAnjr n povmtn« dovoljenja, polal liHr.. rkrjr In «pMi wr. Mar Jf pnlovnnjr toro-jen iz bolečin . . . Na majhni, okrosrli mizici jo ležal pred menoj šop rawrled nic, ki sem iih pisal za velikonočne praznike svojim sorodnikom in prijateljem. Zatopljen s^m bil v svoi posel, motila m«* ni nobena Toda glej. med komaj slišno drsanje peresa se nenadoma vmeša lahen seVest. vrata se odpro, to se pravi španske- <*tena »se razgrne na dvoje, in mojim presenečenim očem se prikaze obraz in sta8 naše zale asuiranOinje. Bila je slučajno ta večer za nočno čuvajSo pri bolnikih, in skota to sobo grede se je gotovo domfislila, da bo posebno na- tančno izvršila svojo dolžnost, ako tudi moje 4' izbice" ne prezre, temveč jo vzame z njeni vsebino vred pod svoje skrbno nadzorstvo. Deviška sramežljivost je sijala iz njenih oči radi tega drznega koraka in kri se je pogna-v njena, že tako rožna lica, da so ji rdela kakor mak na: polju. Vedela pa ni, kako bi opravičila svoj obisk pri meni. Po nekaj trenutkih molka ne boječe in z negotovim glasom nagovori: — Dober večer, Robert! Ali ste še pokoncu? — Kakor vidite, še. Prazni ki so že pred durmi, jaz pa nisem še pisal nič velikonočnih pozdravov. Da po dnevi ne utegnem, pač veste. Približala se je mizici, in za-paaivšj karte, je veselo vzkliknila: — Oh, kako krasne razglednice! Pa še toliko jih imate. Kaj boste z vsemi? Spozna! »sem v naglasu njenega zadnjega vprašanja nek gotov namen, neko nameravano prošnjo. In moja slutnja me ni varala, v resnici me zaprosi: — Robert, bodite tako dobri, pa mi dajte dve razglednici — ako jih namreč lahke pogrešite. Denar imam pri sestri predstojnici, pa tudi časa nimam, da bi šla v trgovino. — Z največjim veseljem! Kar izberite. Kam pa hočete pisafti potedrave? Ampak o-prostite moji radovednosti. — Oh, to ni nič. Eno bom pisalla svoji teti, drugo pa sta- (Nadaljevanje na 4. strani) L. Ganghofer: —^ Grad Hubertus :: Roman :: STRUPENE KAČE NA PAR-NKU Na parniku "Amasonia" ki vozi med Buenos Aires in otokom Trinidad, je najela kabino mlada potnica Sylvia Hartwa. Tik pred odhodom parnika so pa zvedeli, da vozi Ha rtov a s seboj strupene kače, ki jih je nalovila v braziljskih džunglih. Dovolili so ji vzeti jih na par-nik, toda samo pod pogojem, da ne bo nikomur povedala, kaj ima v kovčegih in da bo njena kabina vedno zaklenjena. Drugi večer po odhodu iz Buenos Airesa, ko so sedeli potniki pri večerji, je pa stopil v jedilnico elegantno oblečen mož, se opotekel in za klical "umiram" potem se je pa zgrudil. Takoj so ga odnesli na krov. kjer je zdravnik ugotovil, da je podlegel kačjemu piku. — Kdo je ta mož? — je vpra-šaia razburjena Ha rt ova. — To bomo takorj zvedeli, je odgovoril prvi častnik. — V njegovem žepu sem našel vitrihe. S tem je bila stvar pojasnjena. Na parnik se je bil vtihotapil vlomilec in takoj se je začel zanimati za mtlado damo, ki je svojo 'kabino vedno skrbno zaklepala. Med večerjo je vlomil v njeno kabino misJeč, da so v kovčegih dragulji, toda v njem so bile strupene kače. — Smili se mi, — je dejala Hartova — toda večja nesreča je, da so mi kače ušle. Nato so bili potniki pozvani, naj se umaknejo v svoje kabine in jih zaklenejo. - Čim so odšli potniki s krova, je začela posadka isksati kače. ,V visokih škornjih so jih dve ifoči iskaii po vsej ladji, toda brez uspeha. Potniki pa tudi posadka^ so postajali čim dalje bolj nervozni. Hartova je za-čefta učiti mornarje in častnike, kako se 'love kače z žiGO kakor z lasom. Prihodnjo noč so po-'so postavili po hodnikih skied e mleka in prvi častnik je opazil, kako So prilezle- kače iz svojv skrivališč. Vse je polovil z H'-som in jih pobil. Po prihodu parnika v Trinidad j«1 Hartova brzojavila v New York, da ne bo več vodi4a oddelka za kače v zavodu pri živalskem vrtu, ker se je zaročila s prvim častnikom parnika "Amasonia". Strupene k»oe so ji torej prinesle, srečo, same so pa morale plačati to uslugo s življenjem. , 39 "Bo že res." je prikimal Schipper, 41 meni sa memu se godi tako, zdaj vroče ko ogenj, potem mrzlo ko led. Za božjo voljo, gospod grof, kaj naj le storimo?" "Storita, kar hočeta!" Grofu Egpju so klecala kolena, ko je stopil proti bližnji skali in s<* spustil nanjo. "Tu boni sedel in ne vstal, doklei nimam rogov v rokah. Storita, kar hočeta. Rogovi morajo sem!" Xa licih sta mu goreli dvt rdeči lisi. "In če bom čakal zastonj, sta ob sin žbo! Eden ko drngi!" Schipper je pobledel. "Toda gospod grof. kaj morem jaz za to . " France ni opazil čudnega poudarka, s kateriic je izgovoril Sclnpper ta "jaz". Pomirljivo je prijel tovariša za roko. "Nič ne mara j, gospod grof ne misli tako hudo. Iz njega govori pač pravična jeza. In kdor je rogove videl, kakor jaz včeraj pri gonji, bo razumel na koncu vse. In kaj takega bi moral izgubiti!" Počasi se je okrcnil grof Ege z obrazom preti mlademu lovcu in ga pazno meril od nog do glave. "Pojdiva, Schipper. Tarnanje nič ne po naga. Zdaj se morava gibati. Davi se ni moglo zgoditi, ali pozno suoči, ali pa danes ponoči. Skoči ti doli na Mitterkaserjevo planino, jaz stečem tja na Zgornjo. Od privajačev ni bil nihče, za to bi položil roko v ogenj. Toda mo goče je, da so planšarji na večer prej opazili kakega sumljivca. Poskusiva pač." France j*? segel po puško in se zgubil v cretje. Schipper je obstal še nedoločen; njegov sivi obraz je nekako pozelenel; končno se je obrnil in odšl brez puške. Z obema rokama se je pre hijal skozi gosto rušje, in ko je bil tako daleč, da ga njegov gospod ni mogel več čuti, je zaklel tiho predse: "Da bi te hudič, stvar gre narobe!" Tedaj je začul prodiren vrisk, potem Fran-retov idea joči gias: "Gospod grof! Gospo 1 grof! Rogovi! Našel sem rogove!" Schipper je obstal ko okamenel. dočim je zgoraj pri steni liripav od razburjenja kričal njegov gospod: "Sem z njimi! Sem z njimi!" Seliiper je stekel nazaj skozi cretje, in ko jo dospel na odprto brežino, je zagledal Francc-ta, ki je v dvignjeni desnici nesel črno rogovje in tekel gori po produ. Zdaj je poskusil zavri skati tudi on ter si je udaril v roke nad glavo. "Primojduši, res je! Samo, da so se našli! Bog bodi zahvaljen!" Ko je France izročal svojemu gospodu rogo-ve, je bil tako brez sape, da ni spravil nobene besede iz sebe. Toda oči so se mu svetile in h lipa j oč se je široko smejal čez ves obraz. Grof Ege je burno hlastnil po rogovih; ve selje mu je pognalo kri v čelo in oči so mu ebvisele na rogeh, kakor na svetem zakladu. "Bog in vsi svetniki, to so rogovi! Nad tisoč ini jih visi tam spodaj. Tak i>obeni več!" Z drhtečimi prsti je meril njih razpetino; potem ko v strahu, da jih ne i>i -7>et izgubil, je poti-? nil roge pod jopič in si ga zapel. Iskaj. se je (»zrl okoli: "Kj- je pa pes?" "Jclemko! Jelenko!" se je zadri Schipper in zapiska! nato v prste. A psa ni bilo nikjer. "Alf jo je popihal in lovi, ali pa je doma v kopi. Da so le rogovi spet tu!" Končno je mogel spregovoriti tudi France. "Hvala Bogu! Mislil sem, da moram skočiti iz kože od samega veselja, ko sem tekel med ero-ijem in mi kar na lepem zablešči jo rogovi v ebra — zataknjeni za vejo, kakor bi jih obesi-la tja roka. In zdaj naj mi pove živ človek, kako pridejo rogovi tja v cretje!" "Mislim, da vem!" s«' je zasmejal Schipper. "Capin, malopridni tak. ni imel korajže, da hi jemal roge seboj na planšarijo. Zato jih je obesil na cretje in si mislil, ponje stopim, ko se poleže prva vihra. Čudež res! Pa da je ravno France našel roge. To je tudi čudno." Počasi je meril irrof Ege oba iovca z očmi in rekel mrzlo: "Da, to je res čudno!" Obrni! se je in se spu-til doli po produ. Prestrašen je gledal France za njim. Schipper je zmajal z glavo in dejal: "France, kaj je tO? Gospod grof ne bo za božjo voljo vendar nazadnje mislil, da si ti..." Ni izgovor-], kar je hotel povedati, toda v očeh se mu je razločno bralo. France je pobledel. S hripavim vzkrikom je ragnal puško n-i prod. skočil proti Sehipperju in ga zgrabil za golt. "Ti. besedo nazaj!" "Schipper!" ie kliknil tedaj ostro grof Ege iz cretja gori. Francetu so odmahnile roke in opotekel se je. "Schipper, doli k meni! In ti, Hornegger, po ovojem poslu!" DALJE PRIDE USPEŠEN POLET PREKO OCEANA Letalo "Lady Peace", s katerim sta Amerikanca Richard Merril (na levi) in Harry Rich-man srečno preletela Atlantic. Dvignila sta se pri New Yorku in sta bila namenjena v London. Svojega cilja nista u-spešno dosegla, ker jima je v bližini Londona zmanjkalo kuriva ter sta morala pristati. Atlantik sta preletela v triindvajsetih urah. Na povratni poti sta pristala v New Found-iandu in šele ko sta popravila letalo, ki se je nekolik© poškodovalo ofo pričanju, sta lahko nadaljevala pot v New York. Hči druge žene New York, Saturday, September 26, 1 936 LARGEST 3WVENJB DAILY IN UJ93< □ 57 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Ganila j« vso sitnost- svoje sestre prenašala, z nagelsko potrpežljivostjo in jo je prenašala tem lažje, ker se je v svojem srcu počutila tako srečno. Saj je bil Hannes Leyden ljubezniv im dober proti (njej in mednjima ni bilo nikakeg« nesporazuma več. To ji je bilo dovolj. Njena ljubezen še ni bila na stališču, ko more saamo popolna last osrečiti. Bistvo ljubeiaii ji je bilo še preveč skrivnostno. Sicer je čutida, kako zelo ga je imela rada in tla jo je tudi on imel rad, toda dalje n i hotela misliti; bilo je tako lepo, tako krasno! Toda vedno bolj je spoznavala, da je b ila Helgina ne-volja vedno v zvezi z dr. Leydenom. Včasih je vjela kak vroč, pekoč pogled, ki ga je Helga vrgla na Leydena in je opazila, da je Helga izgledala n esrečna, ako je b il proti njej hladen in brezbrižen. In nekega dne ji pade iz oči kot luskina in je s poznala, da Helga Levdena ljubi. To pa je tudi odgrnilo zadnji zastor pred njenimi občutki. Naenkrat se je zavedla, kaj je občutila do Hanaiesa Leyde«a in to spoznanje je v njenem sr<«u porodilo globoko usmiljenje do Helge. Razumela je, da bo sestra, ako ji bo nekega dne razcvetela sreča ob strani Hannesa Leydena, morala trpeti tako, kot je trpela sama, ko je opazila, kako je bil Leyden hladen proti njej. To je sicer vrglo majhno senco na njeno srečo in je bila brez vsake obrambe proti svoji sestri. Lot?la se je je nekaka zavest krivde, ko je opazila, kako nesrečna je izgledala H elga, kadar'je mislila, da je nikdo ne opazuje. Kot prej pa je Hannes Leyden s teto Kati skoro vsak večer prihajal na grad Santen. Jedli so skupaj, so- sedeli in se razgovarjali v Helginem salonu in Helga in Gonda ste igrali in peli. Toda Heflgino razpoloženje je bilo vedno razglašeno. Na grad je pričela vabiti vedno večje družbe in ljubimkovala je s tem in onim snubačem, »toda samo, da bi Hannes Leyden postal ljubosumen, kar se ji pa seveda ni posrečilo. Rutar je imel upravo posestva svoje najstarejše hčere v potnem redu, vse je šlo brez vsake hibe in pod njegovo upravo so se dohodki posestva znatno zvišali. In četudi je Helgina stara mati opisovala očeta kot nezmožnega in nezanesljivega, je vendar piorala uvide vat i, da je sodbo stare matere kalilo samo sovraštvo. Bolj in bolj je dobivala do svojega očeta večje spoštovanje in se je vedno bolj privadila, da ga je za vsako stvar vprašala za svet. In tedaj mu je zaupno gledala v oči in ga je veseli'lo in mu ogrelo srce. Pošteno je skrbel za Helgo, ker je vedel, da je tudi onaobrnila svoje srce na Leydena. Toda ni vedel, kako bi ji v tem slučaju mogel pomagati. Svojo bolest je skušala Helga zatreti z vedno večjimi družbami; razpošiljala je mnogo povabil in jih je tudi sprejemala. V največ slučajih sta bila tudi povabljena njen oče in sestra, pa .mnogokrat tudi teta Kati in dr. Leyden. In s koketnostjo je vedno skušala zbuditi Levdenovo ljubosumnost. To je bil v nekem oziru njen zadnji poiskus, da bi zbudila njegovo zanimanje za sebe. Nikakor ji ni primanjkovalo vnetih oboževateljev, kajti znano je bilo vsem, da je bila ena najbogatejših deklet. Ako so se okoli nje drenjali mladi in stari gospodje, je vedno vrgla poželjiv pogled na Leydena, čegar visoka in ponosna postava je prekašala vse. Toda nikdar ni opazila, da bi bil tudi najmanj vznemirjen vsled njene želje, d'a bi mu ugajala. Pa tudi Gondi so pridno dvorili. Njeno čarobno naravo in obnašanje,njena ljubka nežnost, ljubkost, prikupljiv nasmeh in njena šegavost — vse to je prijalo mladim gospodom, na jezo Helge. In po vsaki taki družbi je morala Gonda pred Helgo mnogo prestati. Karkoli je naredila, Helgi ni bilo prav. Pa ce je Leyden mogel Še tako mirno gledati,'kako so dvorili Helgi, tako je bil vznemirjen, ko so izkazovali ljubeznivost Gondi. Ako pa se je tedaj njen pogled srečal z njegovim, je bil zopet ves miren in po*ol!a<žen. Nikogar drugega ni pogledala tako udano kot njega, in četudi se je šalila z Vsemi in se smejala kot razposajen otrok, solnčne iskre v njenih očeh so veljale samo njemu. Pa vencPar je vedno bolj zaželjivo mislii na dan, ko bo mogel Gooido za vedno navezati na se. Ni ran bilo več dovolj, če je semintam izpregovoril ž njo kako skrivno besedo aii pa oe je je 'kdaj "slučajno" srečal, kadar je teama jahala na polije. Tedaj se je včasih vkradel od svojega dela, kadar je vedefl, da bo sama od kctf prihajala. Po vseh diplomatič-nih potih je to vselej znal izvedeti. In tako je znal vkre-niti, da mu je prišla na pot. Vedel je sicer, da je vselej kadar se je sestal ž njo, povedala svojemu očetu, toda oče je bil popustljiv in jima je privoščil "slučajno" srečanje. To so bile vedno užitka pcttne minute, ki sta jih med seboj pre-klepataJa. Njuni pogledi so tedaj bili medsebojno uprti v pozabljenju. Pa bile samo minute in to Leydenu ni več zadostovalo. Teta Kati se je tiho vesel ilia te mlade ljubezni in bila je edina, ki se ni slutila, da je bila tudi Helga vsa zaljubljena. Hladnosrčni, ponosni Helgi niti ni zaupala,