Stev. 297
TRST, v sredo 25. oktobra 1911
Tmčaj XX? VI
IZHAJA VSAK DAN
iljah la praznikih ib 5., sk paaadaljklta tk 9. zjutraj. ?maijae Itav. m prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih kekekarnah ▼ Trste in okolici. Gorici, Kranju, St. Peten, Featojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-IHil Dornbergn itd. Zastarel« lte». po 5 nvč. (10 stot.) OCU8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širok osti 1 W«e. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •vaaartnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mat. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka jadaljna vrsta K. 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-staj pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »JBuoosti*. — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toZljivo v Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko.
mV edinosti je wfčt*
m celo lato 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
vočbe brca doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
ItniilM mm o*4«lj*ko Izdanja „KDITJOSTI" ilu« j
MU teto Krom 5'2O, u pol I«ta B-ron 3 69. Trf dopisi naj se pošiljajo na nrednidt.ro lista. Nefranko«
vmna pisma m ne sprejemajo In rckoplsl 89 ae vračaj«. Raročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listu
UREDNIŠTVO: ulloa Glorgio Galattl 20 (Narodni dam). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edmort*, tplnsns zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoSbto-hraallnlČnl račun 5tev. 841-652. TELFF0M St. 11-57
DRŽAVNI ZBOR
DUNAJ 24. V današnji seji je predvsem ministrski predsednik baron Gautsch odgovarjal na razne interpelacije o zadevi ita-liianskc-turškega konflikta. (Odgovor pri-občujemo na drugem mestu. — Op. ured.)
Na to se je nadaljevala debata o italijanski fakulteti. Govorili so poslanci dr. Batisti, dr. Rybar, dr. Smodlaka, Formanek in dr. Jager, nakar se je debata prekinila.
Na koncu seje, med dr. Jagrovim (Vse-nemec) govorom se je izvršil karakterističen prizor, ki prav dobro označuje nemško prijateljstvo napram Italijanom.
Posl. dr. Jager: „Poživljam Italijane, da z Nemci skupaj nastopijo proti slovanskim nasprotnikom".
Posl. M a 1 i k : „Seveda, Italijani nas zmerjajo s „stupidi Tedeschi, stupida patata-, kako naj se potem družijo z nami!"
Posi. dr. Jager: „Italijani hočejo z našim denarjem zgraditi svojo fakulteto-.
Posl. I r o (Vsenemec): „Mi Nemci plačujemo 78% pridobninskega davka !M
Posl. dr. R y b a r: „Bodite veseli, da ste tako bogati ljudje!"
Posl. I r o : „Italijani pravijo, če jim ne damo italijanske fakultete, da si jo bodo priborili z revolucijo !"
Posl. M a I i k: „To so pravi italijanski briganti \a _
Mlnisterskl predsednik Gautsch o Trlpolltanski zadevi.
DUNAJ 24. V današnji seji državnega zbora je odgovarjal ministrski predsednik baron Gautsch na interpelacije v zadevi italijansko turškega konflikta in izjavil, da mora zavrniti v neki socialnodemokratični interpelaciji ter v vprašanju posl. Heilingerja zadržani poskus, spraviti nekega člana cesarske rodbine (prestolonaslednika. — Op. uredništva) v zvezo s političnimi strankarskimi boji. Z enakim povdarkom se je mi-nisterski predsednik zavaroval proti temu, da se je izrabilo razmatranje o nekem mednarodnem zapletljaju kot povod za žaleče napade proti zavezniški državi, nakar je nadaljeval :
Prehajaje na meritum tj zadeve, izjavljam sporazumno z g. ministrom vnanjih zadev zbornici sledeče: Z italijansko-tur-škimi diferencami se je bavila c. in kr. vlada Je dalj časa in so ji dale te diference povod, da se je i v Carigradu i v Rimu potrudila, da bi se izognilo, če le mogoče, skalitvi obojestranskega razmerja cbeh držav.
Italijanska vlada je svoje interese v
Tripolitaniji že od nekdaj utemeljevala z gospodarskimi momenti. C. in kr. vlada je skušala s prijateljskimi nasveti v Carigradu vplivati nato, da bi se s turške strani kolikor mogoče ugodilo v onih delih države tem gospodaiskim interesom Italije, ki se je, kakor znano, vedno zavzemala zato, da ostane na Balkanu status quo.
Obžalovati je, da prejšnja turška vlada, ki ni spoznala resnosti položaja, ni umevala naših pravočasnih nasvetov. To vedenje Turčije je dalo povod, da je italijanska vlada sklenila peremptorično postopati v tripolitan-skem vprašanju.
Da Italija svojih zaveznikov ni obvestila že naprej, je treba, kakor vemo, pripisovati prijateljski obzirnosti italijanske vlade napram njenim zaveznikom. Bilo pa je tudi že izpo-četka izpoznati iz odločne oblike, v kateri je Italija obelodanila svoj sklep, da hoče samostojno varovati svoje interese v Tripolitaniji da ne bi bila nikakor voljna pripustiti tujega posredovanja pred izbruhom sovražnosti.
Pa tudi po nastopu vojnega položaja si je prizadevala c. in kr. vlada, da bi našla podlago za poravnavo. Toda ta prizadevanja dosedaj še niso obrodila nikakega uspeha, vendar pa c. in kr. vlada ne bo opustila prilike, kakor hitro se pokaže čas zato, da obnovi ta prizadevanja. Mislimo, da vemo, da naše pojmovanje tega konflikta v splošnem, kakor tudi nemožnosti, da bi se že sedaj dalo urpešno posredovati, dele z nami tudi druge vlasti.
Samoobsebi je umevno, da je morala politika Avstro-Ogrske v očigled velikim interesom monarhije v Adriji in obmejnih balkanskih deželah polagati največjo važnost na omejitev vojnega pozorišča.
V	tem oziru je italijanska vlada že od začetka svoje akcije razglasila svoje dispozicije na najjasnejši in najnedvoumnejši način, ko je obelodanila svoj sklep, da se hoče izogniti vsemu, vsled česar bi moglo njeno podjetje izvajati kak nezaželjen vpliv na Balkan, in da hoče izločiti iz svojih vojnih operacij turške obali jadranskega in jonskega morja.
Z vso pravico smemo smatrati ta sklep naše prijateljske in z nami zvezane italijanske vlade za popolnoma resen in lojalen.
V	svrho varstva naših trgovinskih interesov, kolikor bi se mogli zdeti ogroženi po sedanji situaciji, si bo c. in kr. vlada usojala ukreniti vse potrebno, da se ohranjujejo ti interesi oškodovanja-.
To je torej odgovor ministerskega predsednika. Baron Gautsch je pač diplomat, ki ima jezik zato, da zamolči, kar bi bilo treba povedati.
Poslanec dr. Rvbdf o italijanski pravni fakulteti.
DUNAJ 24. V današnji seji drž. zbornice je nadaljevala debata o italijanski fakulteti, katere pa se ni posrečilo dokončati in ki se bo nadaljevala v prihodnji seji. Predloga se kot vladna predloga tako po končanem prvem branju — kakor znano, se glasovanje ob tej priliki ne vrši — izroči najbrž proračunskemu odseku, kakor zahtevajo Italijani.
Nemci so svoje strogo opozicijonelno stališče napram italijanski fakulteti že znatno izpremenili, in kakor vse kaže, bo večina Nemcev glasovala z a predlogo, a pri tem bodo zahtevali, da pride italijanska fakulteta v kako primorsko mesto, ne pa na Dunaj.
V imenu primorskih jugoslovanskih poslancev je govoril poslanec dr. R y b a r, katerega znamenita izvajanja so mnogoštevilni poslušalci spremljati z velikim odobravanjem.
Posl. dr. R y b a r je poudarjal, da Jugoslovani popolnoma priznavajo upravičenost italijanske zahteve po italijanski juridični fakulteti, dasiravno so tej zahtevi svoj čas oponirali iz gotovih posebnih vzrokov.
Sramota je namreč, da se rešujejo pri nas v Avstriji kulturna, zlasti pa šolska vprašanja političnim potom. Italijani, ko prosijo sedaj zbornico in posebno pa slovanske zastopnike milosti za svoje vseučiliške težnje, bi pač morali pomisliti, kako neusmiljeno so postopali vedno proti nam Slovanom, kako so vedno nasprotovali vsem našim najupra-vičenejšim kulturnim željam, kako so jih teptali v politično blato. (Odobravanje zlasti pri Jugoslovanih).
Ti Italijani pač od nas ne morejo zahtevati, da naj podpiramo njihove kulturne želje, a vzlic temu se nočemo postavljati v eno vrsto z onimi nemškimi kulturonoscf, ki smatrajo vsako zahtevo nenemških narodnosti po lastnih visokih šolah za frivolnost. — (Ogorčenje pri slovanskih poslancih).
Italijani in Slovani bi se pač res morali skupno postaviti v bran skupnemu nemškemu sovražniku, ki deluje v Avstriji zlasti v dveh pravcih : da na eni strani noče nenem-škim narodnostnim dovoliti nobene šole, na drugi pa da smatrajo vsako tudi najnižjo šolo za predmet političnega boja in žalenj. NajostrejŠe protestiram proti temu, da bi se naša učilišča imenovala „Beamtenfabriken". Z vsem kulturnim svetom smo pač mi Jugoslovani ene mihli, da gre načrt Nemcev zatem, da bi nas kulturno izigrali, da bi nas tem lažje germaniziralf, potujčili.
Mi Jugoslovani nočemo postati Nemci, temveč hočemo provspevati v svoji lastni narodni kulturi.
Nemci so med ostalimi narodi, kjer se nahajajo v manjšini, navezani na toliko gostoljubnosti, vživajo toliko predpravic, da je njihovo postopanje napram drugim narodnostim zato še tem odurnejše.
Nemci imajo povsod, kjer so v manjšini, svoje šole; saj se je zgodilo, da je letos naša vlada celo v Carigradu imenovala nemške u?t»Mje. In kake predpravice imajo Nemci n. ; samo pri nas v Trstu 1 To občuti tudi n i- ljudstvo, ki za vse privilegije, ki jih uživajo med njim Nemci, z njihove strani le doživlja največje krivice! Ali se ne boje Nemci, da bi jim to njihovo stališče ne škodovalo v nenemških deželah! (Odobravanje med Jugoslovani in Čehi!) Kako so le nastopili proti Češkim šolam na Dunaju in to iz edinega vzroka, češ da bi vsled čeških šol izgubil Dunaj značaj nemškega mesta.
Češki radikalec E x n e r : Čeških šol na Dunaju, za tisoče in tisoče čeških otrok ne dovolite, turško-grški šoli s 13 otroci pa ste dali pravico javnosti !
Posl. dr. R y b a r : Da so nemški nacio-nalci naši najhujši nasprotniki, za to je pre-karakterističen ukaz, ki ga je izdal v zad-
njem času predsednik deželnega sodišča v j Ljubljani, dr. EIsner. (Čujte, čujte!)
Mi Jugoslovani smo dosedaj mislili, da še vedno veljajo avstrijski zakoni in smo se pri tem sklicevali na člen devetnajsti držav- \ nega osnovnega zakona, po katerem nai bi nam bila zajamčena narodna enakopravnost v javnem življenju, po omenjenem Elsnerje-vem ukazu pa je ta enakopravnost za nas odpravljena celo v privatnem občevanju. — (Klici ogorčenja!)
Toda hujši sovražniki kakor Nemci so še proti nam laški liberalci!
Pred osmimi leti smo konstatirali, da nam gre Slovanom v Istri po zakonu še 120 ljudskih šol. Italijani so se obvezali, da ustanove vsako leto tri slovanske šole,! ustanovili pa so laške, a niti ene slovanske! (Ogorčenje 1 Čujte, čujte!) V Pulju so laški liberalci naravnost požrli svojo dano častno besedo, v Trstu pa nam ne dajo za 1300 slovenskih otrok niti ene šole.
Po vsem tem pač Italijani ne morejo pričakovati, da bi mi simpatizirali žnjimi 1
Drugi Slovani so nam tupatam svetovali, da naj bi se spravili z Italijani. Toda tedaj, ko je minister Pacak hotel posredovati v tem, rcu je odgovoril tedanji tržaški podžupan dr. Venezian: Slovence poznamo v Trstu le kot goste, Trst mora ostati izključno italijanski za vedno! (Ogorčenje med Jugoslovani !) Leta 1909 pa so Italijani absolutno odbili poskus sprave.
Po vsem tem je umevno, da Slovenci ne moremo pedpirati italijanske fakultete, ki bi kronala italijansko šolstvo, pri čemer bi se pa mi morali udati v to, da bi ostali še 50 let brez ljudskih šol v Trstu. (Tako je !)
Z ozirom na trozvezno politiko je priznavala naša vlada Italijanom v Primorju prav Izredne privilegije. Z državnega stališča je že to škodljivo, kajti niti sever niti jug ne bi smel vplivati na naše notranje zadeve.
Posl. P o 11 a u f: Sever že !
Posl. dr. R y b a r : Seveda g. kolega 1 (Smeh!) Slovenci nismo sovražniki prijateljskim razmeram z Italijo, a da bi se temu prijateljstvu žrtvovalo celo naše Primorje, tega pa ne. Trdno slovansko Primorje bi bilo edino najboljši in najtrdnejši jez proti raznim iredentističnim aspiracijam ! (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih in Čehih.) Italijani naj se streznijo, naj ne zahtevajo zase privilegijev, temveč naj bodo tam, kjer so v večini pravični napram svojim slovanskim sožiteljem. Na tej podlagi bo nastal mir v našem Primorju ! (Burno odobravanje. Govorniku častitajo !)
Cesar proti italijanski fakulteti v Trstu.
Izvirno telefonično poročilo „Edinosti".
DUNAJ 24. Naučni minister grof Stiirgkh je bil sprejet v avd jenci, da poroča cesarju v vprašanju italijanske fakultete, zlasti pa o dejstvu, da bi bili Nemci zato, da se fakulteta ustanovi v Trstu. Me-rodajni krogi dobro vedo, da cesar nikakor ne odobri tega, temveč da je nasprotnik načrtu, da bi se namestila italijanska pravna . fakulteta v Trstu.
Parlamentarni položaj.
(Izv. telefonsko poročilo „Edinosti").
DUNAJ 24. oktobra. — Tekom današnjega dneva so se vršile konference političnih voditeljev v svrho razjasnitve parlamentarnega položaja. Poljaki se zavzemajo z vso vnemo za parlamentarizacijo kabineta, j ki jo pozdravljajo tudi Čehi precej ugodno. Nemški „Nationalverband" se je danes po-ipoludne bavil s političnim položajem in se je izjavil v principu za rekonstrukcijo in razširjenje parlamentarne večine. Splošno se sodi razpoloženje za to precej ugodno.
Ministerski predsedniK je Izjavil, da je sanacija parlamentarnih razmer najvažnejše vprašanje. Predno pride do parlamentari-zacije kabineta, zahteva, da se stranke združijo v svrho stalne konsolidacije parlamenta.
Jutri se vrše pogajanja med Čehi in Nemci, ki naj dokažejo, ali bo mogoče priti do trdne parlamentarne večine. Čehi zahtevajo, da se reši prej, predno pride do sporazuma, Jezikovno vpraŠarje v čeških deželah in so mnenja, da more rešiti položaj le popolnoma nov program vlade.
Jugoslovani izključeni od vlade.
(Izv. telef poročilo „EdinoBti").
DUNAJ 24. V političnih krogih zatrjujejo dajugoslov. pri morebitni parlamen. vlade nikakor ne pridejo vpoštev. Krivda v veliki meri zadene Jugoslovane same, ker niso združeni v trdni enotni jugoslovanski parlamentarni organizaciji, ki bi, kakor druge, mogla izrabiti sedanji politični položaj.
Državni železniški svet. DUNAJ 24. (Izv.) — Plenarne seje letošnje jesenske sesije državnega železniškega sveta se začno dne 9. decembra 1911.
Tomašić padel.
Izvirno telefoničao poročilo „Edinosti4*.
DUNAJ 24. Iz Budimpešte poročajo iz dobro poučenih krogov, da je cesar demisijo bana Tomašića že sprejel. V opozici-jonalnih parlamentarnih krogih trde, da pomeni odstop bana Tomašića obenem tudi poraz ministerskega predsednika Khuen-He-dervaryja, ki je skušal držati Tomašića do zadnjega trenotka z vsem svojim ugledrm.
Novi vojaški poveljnik v Sarajevem.
DUNAJ 24. (Izv.) Sarajevskemu kor-nemu poveljniku fcm. Auffenbergu, ki je postal skupni vojni minister, je imenovan naslednikom podmaršal Appel, dosedanji pehotni divizionar v Sarajevem.
Cesar se prehladil.
DUNAJ 24. Cesar ima lahek nahod, ki ga je dobil bržkone povodom svojega potovanja na poroko v Schvvarzau, kjer je več časa stal na balkonu odkrit. Nadvojvoda se poročil z meščanko ?
DUNAJ 24. (Izv.) — Nadvojvoda Ferdinand Karel, ki se je odrekel vsem svojim stanovskim pravicam in sprejel meščansko ime Burg, se je, kakor zatrjujejo poročil zdaj z neko gospodično Zuber, s katero kakor drugi trde, da je bil že poročen dve leti in je imel žnjo že dva otroka. Vest, da se je poročil šele sedaj, torej najbrž ne bo resnična.
Kreta.
KANEA 24. Krečanska vlada je odstopila po viharni seji zbornice.
Revolucija na Kitajskem.
Novi porazi vladnih čet.
LONDON 24. Z Pekinga javljajo: V gorovju med pokrajinama Hunen in Hoposu je baje prišlo do boja, v katerem so vladne čete doživele težak poraz. Tisoč mož vladnih čet je bilo ranjenih. Zapovedujoči general je zaprosil, da mu se dopoŠlje iz Pekinga zdravnikov in obvezil. Po Amerikancu Ferguzonu organizirana družba rdečega križa je poslala na kraj boja ekspedicijo s šestimi kitajskimi in šestimi evropejskimi zdravniki. Glasom vesti iz Pekinga si ustaši prizadevajo, da bi organizirali južnokitajsko državno zvezo ter da se sever prepusti gospodarstvu Mandžov. V Pekingu so celo razširjene vesti, da je mladi cesar že pobegnil iz mesta.	_
Italijansko turška vojna.
Ofenzivna zveza med Bolgarijo in Grško.
DUNAJ 24. (Od nekega našega priložnostnega sotrudnika.) Imel sem priliko raz-govarjati se z odličnim bolgarskim politikom, ki se je mudil, na potovanju v Pariz, mimogrede na Dunaju. Ta bolgarski politik mi je izjavil, da je zveza med Bolgarijo in Grško ne-le defenzivna, temveč tudi ofenzivna. Ako bi torej ena obeh držav napovedala vojno Turčiji, bi to bilo znamenje tudi za drugo, da bi storila isto.
Govor črnogorskega kralja.
CETINJE 24. Črnogorski kralj je o priliki svojega potovanja po notranjosti dežele vsprejel v Grahovcu deputacijo, kateri je rekel, da je Črnagora pripravljena za vsak slučaj in da ni nikakega povoda za vznemir-jevanje. Povdarjal je tudi, da vlada med Črnogoro in Avstrijo prijateljstvo in da je avstrijski cesar naklonjen Črnigori.
Italijansko-turški konfdkt v ogrski zbornici poslancev.
BUDIMPEŠTA 24. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary odgovoril na interpelacijo grofa Alberta Apponyja glede turško-italijanske vojne. Odgovor se krije z odgovorom, ki ga je dal danes v avstrijski zbornici ministrski predsednik baron Gautsch na enako interpelacijo. Grof Khuen je pristavil, da je ogrska vlada o vseh dogodkih, ki so se dogodili v vnanji politični situvaciji, bila pravočasno obveščena, da je pri odredbah mogla izvrševati zakoniti upliv.
Grof Appony je konstatiral z zadovoljstvom, da je bila od strani monarhije uvedena akcija za mir in da si je vodstvo vnanje politike pridržalo, da se povrne na to akcijo, ako bo le najmanjša nada za vspeh iste.
Proglas mladoturkov.
SPLUN 24. Radi trajajočega globokega razburjenja širokih ljudskih mas, je centralni
S .ran II.
lE.JJLKuSTc ž*,
V Trstu, dne 25. oktobra 191*
cdbor za edinstvo in napredek smatral za potrebno, da je izdal na ljudstvo proglas v katerem poživlja isto naj bo trezno ter naj zadržava jezo in sovraštvo. Preveliko razburjenje je znamenje slabosti. Osmanski narod je močan in konečne zmage gotov. Pomočjo zvestih Senusov, Berberov in Arabcev se prežene Italijane iz Tripolitanije. Ljudstvo naj ostane trdno, naj ohrani hladno kri, ter pokaže svetu Še enkrat, da so Os-manci plemenit narod, ki zna premagovati sovraštvo.
Italijanske izgube pri Bengazfju. 2000 mrtvih.
CARIGRAD 24. Pri včerajšnjemu di-plomatičnemu vsprejemu je baje minister za unanje stvari izjavil, da so Italijani v bojih pri Bengaziju imeli 2000 mrtvih.
Bombardiranje Derne.
CARIGRAD 24. Govori se, da je minl-sterstvo za unanje stvari prejelo brzojavko, da je streljanje turških Čet povodom bombardiranja Derne prizadejalo Italijanom velikih izgub. Po bombardiranju se je izkrcalo 1500 Italijanov. Turške čete in domačini so se umaknili v notranje kraje dežele, kjer pričakujejo ojačenja, da potem napadejo mesto.
Odbiti napadi.
RIM 24. „Ag. Štefani" poroča iz Tri-polisa od 23. t. m.: Noč je minula mirno. Ziutraj so čete Arabcev na konjih skupno s turškimi rednimi vojaki napadli Italijane na raznih točkah. Sovražnik je bil pa povsod odbit.
Klanje kristjanov v Bengaziiju.
PARIZ 24. Iz Bengazija javljajo, da je prišlo tam do velikega klanja kristjanov. V noči od minule srede na četrtek je namreč šejk Sanusov dal od par sto svojih pristašev obkoliti katoliški misijonski zavod. Voditelj hiše, pater Humbert se je hotel pogajati z voditeljem fanatične druhali. Ponudil se je, da pretrpi vse muke, samo da se prizanese njegovim varovancem. Ravnatelj misijona je bil usmrčen z udarcem sabije in truplo razmesarjeno. Na to je zadela vse prebivalce hiše enaka usoda. Od misijonske hiše so se morilci podali v katoliško zavetišče otrok, kjer so umorili patra Josipa od kongregacije sv. Kamila ter povzročili med 10 do 12-Iet-nimi otroci strašno krvavo klanje. Deklice in dečki so bili odkupljeni otroci sužnjev. Več Evropejcev, ki so prihiteli, da bi čuvali oba zavoda, je bilo tudi ranjenih.
Italija se pripravlja na akcijo v Egejskem morju.
MILAN 24. „Corriere della Sera" naznanja, da Italija uja vi v kratkem, da sta Tripolitanija in Cirenejska neomajana lastnina Italije. Ako bi Turčija kljubu temu nadaljevala pasivni odpor, dokaže Italija, da more brezobzirno nuditi boj naprej, ter začne bombardirati obrežna mesta in otoke v Egejskem morju. Velesile baje ne bodo prigovarjale tej akciji Italije.
Italija ne bo operirala v Egejskem morju.
RIM 24. Vladni „Popolo Romano" označa vest italijanskih listov o nameravanem križarenju italijanske flote v Egejskem morju in o akeiji na obrežju Arhipola, kot popolnoma neosnovano.
Zveza med Bolgarijo in Grško.
SOFIJA 24. Med Bolgarijo in Grško je došlo do zveze za slučaj vojne s Turčijo. Gasilo vlade „Mir" je danes objavilo izjavo, da čim bi Turčija napadla Grško, Bolgarija ne bo mirno gledala tega; enako izjavo je prineslo glasilo grške vlade, v kateri je rečeno, da Grška ne bo mirno gledala, ako bi Turčija napadla Bolgarijo.
Gospodarske posledice vojne.
MILAN 24. Iz Ferrare javljajo: Mlinarska delniška družba „Moiini veneti Emiliana", ki ima v Turčiji svojo glavno ozemlje za spečavanje moke, je morala radi vojne ustaviti dobavljanje blaga in odpustiti velik del delavstva. Tudi v italijanskih tovarnah sladkorja je nastopila kriza, ker ni možno pošiljati blaga v Turčijo.
Nemčija ne posreduje.
BEROLIN 23. Nasproti nekaterim netočnim poročilom inozemskih in nemških listov ugctovlja „Nord. Allg. Ztg/ da nemški poslanik v Carigradu baron Marschall nikakor ne sili porto, naj čimpreje sklene z Italijo mir na podlagi brezpogojne odpovedi na Tripolitanijo. O.i se je temveč omejil na to, da je poizvedoval o namenih porte in da je vsprejel njena naznanila. Med temi naznanili so bile tudi želje glede posredovanja. Ker pa niso temeljile na nikakih pozitivnih predlogih porte, ni mogel baron Marschall razpravljati o teh željah.
100 % carina za blago italijanskega izvora.
CARIGRAD 23. Generalno ravnateljstvo carin javlja, da je uvedena za blago italijanske provenijence 100 70 carina. Zato mora vse blago, ki ne prihaja iz Italije, imeti overovljena potrdila o izvozu.
BEROLIN 24. Italijani svojo armado v Tripolitaniji pomnožujejo. Do sedaj so poslali tja že 60.000 mož in 7000 konj. V Neapolju čaka sedaj že četrti transport.
Prazna nada.
V Istri so hoteli ustanoviti novo politično demokratično društvo, kakor posnemljemo iz italijanskih listov. Iz istega vira pa doznajemo tudi, da se je porod iz-
člen poljskega centruma. Slutil je v naprej j svojo smrt. Stojalowski je namreč že pred: 10 leti izročil svoji sestri zaprto pismo, v katerem je bila njegova oporoka. V pismu je označil kakor dan, ko se ima ©dpreti ______________,_____njegova oporoka, dan njegovega pogreba,
ialoviV"kTr*na~ustinovni skupščini VPoreču to je 25. oktobra 1911. ni bilo - udeležnikov. Iz Rovinja n. pr. dal Državno sodišče na Dunaju prične leta ni bilo nikogar. Vsled te brezbrižnosti j 1912 svoje redne seje dne 8. januarja, 15. da je pripravljalni odbor odložil svoj aprila, 1. julija in 14. oktobra, mdndat.
Ta nezgodica je sicer stvar medsebojnega domačega življenja naših Italijanov in nas tudi ne briga dalje. Na neko inkon-gruenco med trditvami nekaterih listov — n. pr. lista „Idea italiana — in dejstvi pa bi vendar hoteli opozoriti. Ta list živo obžaluje, da se je ustanovitev rečenega novega društva ponesrečila, ker da je tako društvo živa potreba za Italijane v Istri. Mi pa bi ravno po nedostatni udeležbi sklepali nasprotno, namreč : da Italijani istrski ne občutijo tako živo te „žive potrebe". Pa tudi utemeljevanje potrebe tacega novega društva se nam ne vidi ravno posebno stvarno podkrepljeno.
„Idea italiana" pravi: „Ali v tej ali drugi obliki treba to delo — ustanovitev novega društva — dovesti do zvršetka. Zato priporočamo, naj pride od strani naših patrijotov odločilna vspodbuda za ustanovitev novega političnega društva, ki naj, postavljeno na čisto narodno podlago, pripravlja teren in naj nam bo zastavonoša in voditelj *
Če je že res tolika nujna potreba istrskim Italijanom po novem političnem društvu na čisto italijansko-narodni podlagi, potem je naravneje vprašanje, ki bo vsakemu ne-poznavalcu istrskih razmer sililo na jezik: mari istrski Itaiijanl doslej niso imeli tacega svojega društva?!!
No, mi, ki poznamo nekoliko historijat istrskega političnega življenja, vemo, da so istrski Italijani že davno imeli in še imajo tako društvo, ki mu je sodobni predsednik celo dr. B e n n a t i, ta morda najnacijonal-neji, najstrastneji med italijanskimi politiki Istre! 1 Obstanek tega društva so občutili in občutijo istrski Hrvati in Slovenci, rekli bi, vsako minuto, ob vsaki priliki, ob vsakem naporu v dosego bodi tudi najskrom-nejega svojega prava !! Zgodovina neštetih nasilij, neprestanih bojev proti vsakemu. najelementarne|emu pravu slovanskega prebivalstva v Istri, zgodovina ljute borbe proti osamosvojenju naših soplemenjakov v Istri bodi na političnem, bodi na narodnem, bodi na gospodarskem polju : to je tudi zgodovina dela starega političnega društva italijanskega za Istro!! Ne le, da je to društvo po svojem statuaričnem namenu vsik
Domače vesti.
Poročil se je danes g. Fran Szolik, član pevskega društva „Trst" z gospico Marijo Sosičevo lz Herpelj. Bilo srečno!
Gibanje poštnih uradnikov in uslužbencev. Zaupniki nemških poštnih uradnikov in uslužbencev so sklenili resolucijo, v kateri je rečeno: Zaupniki državne zveze nemških poštnih uradnikov in uslužbencev pozdravljajo konečno izvršeno združenje poštnih organizacij in poživljajo koalicijo, naj z vsemi sredstvi, v kolikor se ista gibljejo v mejah ustave, zastopajo skromne zahteve poštnih nameščencev. Začeti se ima takoj s pripravami za boj, ki bi bil neizogiben, ako parlamentarične razprave ne bodo v najkrajšem času rešene v smislu sklepov shoda poštnih nameščencev.
Koliko tržaških junakov je odšlo v Tripolis ? — Velecenjeni gospod urednik ! Ker se ravno zadnje čase toliko bobna in piše o „italijanskem junaštvu", sem jaz in je z mano vsa tržaška javnost radovedna, koliko onih 40.000 v Trstu živečih „juna-kov"-regnicolov, ki ob vsaki demonstraciji proti Slovencem in Avstriji kažejo tolikega Junaštva, je na poziv italijanske vlade odšlo v Tripolis? In koliko dobrovljcev iz naših ičev in čičev ? 1
Precizen odgovor na to vprašanje bi gotovo mogel dati glorijozni „governatore" na Goldonijevein trgu, na katerega se blagovolite obrniti v svrho pojasnitve tega vprašanja naši javnosti.
Trst v Kalabriji, dne 24. okt. 1911.
Radovednež.
Pripomba uredništva. — Mi vemo za mnogo slučajev, ko so se regnicoli skrivali pred pismonoši, da jim niso mogli dostaviti nobenega pisma iz Italije, ker so se bali eventuvelnega poziva pod orožje. Na-daljni račun naj si le napravi naša javnost sama, saj poznate gotovo te — junake istotako kakor jih poznamo mi.
Nezavednost slovenske mladine. — Prejeli smo: Nerada jemljem pero v roko, da napišem par vrstic na naslov tistih „narodnih* Slovencev, ki celo po slovenskih narodnih društvih govoričijo italijansko. Ali prisiljena sem po svojem narodnem čutstvu. Mfnole nedelje sem biia na plesnih vajah
* - * l T , J"' ~T." , „__^ Minoie neaene sem ona na piesm
dar stalo na čisto italijanski podlagi, ampak NDQ ' sem y Je na}večje tnHi iTunialn tn na ncn z VSO zeleznO 1 .. ' 1 ...»____«__»_ _ ' 1___
in ne-
je tudi izvajalo to nalogo z vso železno j prj:etn0" presenečenje morala poslušati vse J^J* tTŽST^JČ^ P-eč italijanske gc
da le vzdrži nadvladje italijanske manjšine v deželi.
To je dejstvo, ki se mu ne da oporekati. In vendar klic — ne Italijanov, ker
ti ne čutijo te potrebe, kakor kažejo zna- . • • nisem nadejala tega. ln t0 že radi menja — ampak italijanskih pohtikonov po J
govorice. Kaj takega se ne bi smelo dogajati, ln ne samo to, še več 1 Prepevalo se je celo italijansko nacionalistično pesem: „Viva Dante gran maestro-. Kaj naj rečemo k temu ? Odkrito povedano.
menja — ampak italijansKin poiumonov po •	ker vem^ da se vprizariajo piesne
novem italijanskem političnem društvu 1 Kako, , ndo ravno v namen, da se mladina
- ^ "C1"	"t^ivaje v NDO ravno v namen, da se mladina
naj si razlagamo to? Kako naj si psiho-;. šjrokih sk)Jev izobrazu|e in
logično tolmačimo to željo po novem ?! NI............- -
duševno treba nujno od-
-	« *. . ; okreplja. V tem pogledu
težko to? Italijansko politično društvo je,	Nepoboljšljive*, ki jih ni možno
storilo vse, kar \e le sploh človeku možno, ^ripraviti do t da bi spo§tovali svoj v boju proti Slovanom; ali kakor nima no- {materini jezik> treba iztrebiti iz naših društev, beno človeško delo tolike moči, da bi bilo ^ komu ne teče naš jezik kef se ga ni
naučil vsled neugodnih razmer, a kaže voljo do priučenja — s tem vsako potrpljenje!
močneje od narave, tako tudi rečeno društvo vendar ni moglo zadušiti istrskega Slovan-stva in preprečiti njegove resurekcije, njegovega preporajanja — ob mukah sicer, ali vendar! Mogli so pač zadrževati naše ustajanje, preprečiti ga pa niso mogli!
Zato si izvestni italijanski politikonl, ki so bili sicer vedno mojstri v nasilju, a tudi večni slepci, ki nikdar ne računajo z realnostjo, z resničnimi razmerami, morda
Kdor pa očitno kaže, da omalovažuje, ali celo zaničuje naš jezik — ven žnjim ! To je moje mnenje, ki je tu očito izjavljam.
Slovenka.
Ribiška zadruga v Sv. Križu, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, sklicuje v nedeljo, dne 29. oktobra t. I.
-----_	dva shoda: zjutraj po sv. maši se bo vršil
utvarjajo sedaj, da treba le kake nove forme, shod na Kontoveiju v društveni krčmi, v njihovi organizaciji, da vendar-le zaustavijo j pQPQ|udn^ p0 blagoslovu pa bo shod v napredek slovanski stvari v Istri, da ohra-,^ Križu y gostilni Maganja (Nemec), nijo italijansko hegemonijo — da vendar-le. . ZadružnikU Rlbiču Ministerstvo notra-pribore zmago nad naravo . . .! _	| n.jh stvari je y S0gjaSju s trgovinskim mi-
ze storili nistrom naložilo c. kr. namestništvu, naj do
Zastonj ! Italijani istrski so vse, kar je bilo možno, v ta prokleti namen. Gradacija ni več možna. Kar ni vspelo doslej, ne vspe tudi v bodoče — tem manje, ko je konstitucija Slovanstva Istre danes vendar malce drugačna, nego je bila nekdaj. Hegemonija italijanstva Istre se korak za
meseca decembra nabere vse potrebne podatke o lovenju in prodaji rib na tržaškem trgu. Zato Vas vabi načelništvo ribiške zadruge na shod, da se pogovorimo o svojih potrebah in željah, toliko glede ribolova,
-----I kolikor tudi glede razprodaje rib na našem
korakom četudi bo še izvojevati marsikak	* Trstu	Vas vse, ki
♦rrf hm .n dnnnnesti še mnoeokatero žrtev I ge pečate z ribarstvom v Barkovljah, na
Kontoveiju in v Sv. Križu, na nedeljska
trd boj in doprinesti še mnogokatero žrtev — bliža svojemu koncu. In če je Italijanov, ki še vedno upajo, da bodo mogli kolo časa zavrteti nazaj, je to le — prazna nada!	_
Dnevne vesti.
Dalmatinske železnice. Mestna občina splitska je sklenila poslati cesarju spomenico, ki razpravlja obširno o vprašanju dalmatinskih železnic, ter prosi vladarja, naj s svojo mogočno besedo prepreči, da bi se še dalje zavlačevalo vprašanje dalmatinskih železnic.
P. Stojalovvski, katerega smrt smo včeraj objavili, je pripadal še zadnjemu par-I lamentu. Rojen je bil dne 14. maja 1845 j v Zvviesieniju. Bil je duhovnik, vodja krŠčan-I sko-socijalnega delavstva in v parlamentu
shoda.	Načelništvo zadruge.
Prof. Antoine Charles bo imel danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani Slovanske Čitalnice (Narodni dom) naslednje predavanje : „Mes impresslons d travers F Au-trlche-Hongrie". Poleg tega bo recitiral tudi nekatera lepša mesta modernih pesnikov in pa klasikov. Predavatelj je znan prijatelj Slovanov, katere je obiskal povsod v njihovi domovini, koder Je tudi predaval, zato bo tudi današnje predavanje posebno za nas Jugoslovane gotovo zanimivo. — Vstopnina K r— (za člane francoskega krožka 50 stoti nk).
Telegrafska služba pri poštnem uradu v Barbanu in Karnici. S 1. no-
vembrom se uvede pri poštnih urad h v Barbanu in Karnici (politični okraj Pula, oziroma Pazin) telegrafski promet z omejeno dnevno službo.
Učenci trgovskega tečaja so
naprošeni, da prineso k šolski uri, ki se bo vršila drevi ob navadni uri, približno po 3 K za šolske potrebščine.
Draginja I Prejeli smo: Milijoni Zemljanov imajo danes v ustih beiedo — draginja. Mi tu na jugu pa je nimamo le na jeziku, ampak občutimo jo tudi v želodcu J Kmet toži, da nima turščice, krompirja, repe, zelja itd.; mi v mestih imamo sicer vsega na razpolago in to celo v obilici, ali draginja je tolika, da nas res skrbi, kako nam bo možno prebiti te slabe čase. Krompir, ki smo ga običajno plačevali po 6—7 kron za 100 kg, velja že sedaj 12—14 kroni Fižol je že danes po 48 kron in to zelo tlab — boljši je po 56 kron za 100 kg! Sladko repo smo dobivali za par kron meterski stot, danes stane 20 kron! Zelje v glavah more danes jesti le imovitnik, kajti najmanjša glavica 10-12 st. „Brzote* (ohrovt), ki so bile druga leta po 10 do 14 stot. kg, so danes že po 40 — 48! S!adkor se je podražil. Meso je neznosno drago. Petrolej se je podražil, obleka je mnogo dražja, nego je bila in mnogo dražji so vsi predmeti, neobhodno potrebni za vsakdanje življenje. Kaj bo z nami? ! Plače so sicer izboljšane, a ne toliko, da bi pokrivale narastek na cenah živil in drugih človeku potrebnih predmetov. Uradniki in služabniki se gib-Ijejo — prosijo in zahtevajo draginjskih doklad. Delavstvo ječi v bedi, ker plače, dasi precej visoke, ne zadostujejo več za dnevne potrebe.
Uradniki denarnih zavodov tudi prosijo izredne draginjske doklade in so jo deloma tudi že vdobili — kar je popolnoma prav. Oni, ki ima, naj seže v žep, ali blagajnr, in naj pomaga; drugače bo moral marsikdo zagaziti v dolgove in delati poklone — kar ni spodobno za njega stan.
Opravičeno je želeti, naj bi v teh res kritičnih časih sleherni gospodar storil vse možno, da lajša bedo podrejenim, a oni, ki so prejeli pomoč in spoznali dobra srca delodajalcev, naj se izkažejo hvaležne in naj s podvojenimi silami podpirajo svoje dobrotnike.
Ako bo kapital podpiral delavce bodo gotovo tudi delavci vršili svojo dolžnost in tako bo možno pobijati letošnjo nenavadno in za vse sloje že sedaj grozno draginjo !
V prvi vrsti pa je država poklicana, da odpre meje uvozu žita, mesa in drugih nujno potrebnih predmetov, ter tako, dokaže, da skrbi za svoje podložnike v sili in da jih ne pozna le pri pobiranju raznih davkov !
Izobraževalni odsek so vstanovili v Čitatnici pri sv. Jakobu. Večkrat je bila izražena vodstvu „Čitalnice* želja, naj bi „Čitalnica" poleg dosedanjih izobraževalnih sredstev kakor so n. p. petje, dramatika, glasbena šola itd. ki so bila v korist le nekaternikom, storila korak dalje, ki bi bil splošne koristi. — In ta korak je storjen z izvolitvijo izobraževalnega odseka, ki bo imel nalogo prirejati v zimskih večerih vsaj enkrat na teden predavanja, nadalje enkrat na teden poučne in izobraževalne večere.
Ni treba povdarjati, kolike važnosti je posebno za delavstvo, da je izobraženo in orijentirano o vseh bodi glede gospodarskih, bodi glede socialno-politićnih teženj. Upamo, da se bo tudi mladina Št. Jakobšica udeleževala v velikem številu teh večerov. Ker ima Čitalnica na razpolago več dobrih predavateljev, upamo, da bodo ti večeri prinašali i lepih vspehov. Seveda je treba, da resni ' volji vodstva „Čitalnice* poda roko tudi resna volja Št. Jakobškega občinstva. Natančneje podatke, objavimo, kadar reši izobr. odsek svoje priprave.
Predavanje. Za dne 26. t. m. name-! ravano predavanje se je radi nepričakovanih \ ovir preložilo na ponedeljek, dne 30. t. m. ■ Predaval bo ob 8. uri zvečer dr. Vekoslav j Kisovec o „Razvoju socijalnih idej".
„Ustredni banka Českych sporitelen" I (Osrednja banka čeških hranilnic) v Pragi i kakor tudi njene podružnice v Brnu, Kra-kovu, Lvovu, Černovicah, na Dunaju in v Trstu, Piazza del Ponterosso 2. pričnejo izplačevati dne 1. listopada t. 1. dospeli kupon 4% bančnih zadolžnic lastne izdaje že z dnem 27. tek, meseca.
Tržaška maia kronika«
O smrtni nesreči v tehničnem zavodu pri Sv. Andreju, katere žrtev je bil slovenski delavec Anton Korsič iz Škofij (kopersktga okraja) smo že sporočili na kratko. Iz informacij, ki smo jih prejeli iz delavskih krogov, izhaja, da je na tej nesreči v prvi vrsti krivo pomanjkanje pravega delovodstva. Pri dviganju pročelja enega kotla, se je namreč utrgala — ker je bila slabo pritrjena — ena takozvanih „vetrovih vrvi", ki so napete na leseni drog in na drugem koncu pritrjene v tla. Ona vrv je bila slabo pritrjena ob vrtno ograjo. Ko se je ta vrv utrgala, se je
Velika zaloga lz$otoulIei?lh f^mmirffl V avii fulica M mm 3Z oblek m kiolalnfca L srste MiOlUnuU Lcvl» Uai cuosal Santorlo Santorlo)
Ulica GM Cardactl 32 ic biU p°vc"na ia ic poskrbela ^ izbor kgotovljcnia
oble1* za moške in otroke ier iac- in tnzemskega blagi
Pomnite, da je to edina koaf. trgovina z lastno krojaćr.ico.
»EDINOST« fet. 297.
Stran Hi
drog nagnil in se je vsa ta silna teža zvrnila na nesrečnega Korsiča, in na delavca Devi-narja. Korslč je ostal mrtev na mestu, dočim leži Devinar težko bolan v bolnišnici v X. kirurgičnem oddelku. Dogodek je seveda sedaj v rokah sodne oblasti, ki naj ugotovi, kje je krivda in kdo je krivec. Ta nesreča pa naj bo tudi vodstvu arzenala v nujen opomin, da bo v bodoče bolje skrbelo za varnost svojih delavcev. Pripominjamo še, da je Korsič zapustil vdovo s tremi nepreskrbljenimi otročiči.
*
♦ *
Pogreb se je vršil včeraj ob 3 30 po-poludne. Kljubu slabemu vremenu se je pogreba udeležilo veliko ljudstva. Istotako je bilo od kapele pri Sv. Justu, pa do Sv. Jakoba ob obeh straneh ceste veliko ljudstva. Tovariši pokojnega Korsiča so se dogovorili s pogrebnim podjetjem Zimolo, da bodo krsto nosili do pokopališča pri Sv. Ani. Tako se je tudi zgodilo. Zato je pa vzbudilo veliko nevolje, da je duhovnik kljubu temu zahteval kočijo. Od vsega uradnlŠtva tako velikega zavoda kakor je „Stabilimento tec-nico" so se vdeležili pogreba le trije uradniki in sicer gg. Herman, Gerberding in Pichler, katerim gre zato vsa čast.
Ulom. Potom ponarejenih ključev sta predsinočnjem vdrla dva tatova v stanovanje Ivana Ivančič v zagati Sotterranei ter vkradla več perila in oblačila. Oba sta bila pozneje aretirana.
Degeneriran sin ugledne rodbine. Raoul C. je dvajsetleten mladenič iz ugledne družine, stanujoče v ulici Miramar. Njegov cilj je imeti mnogo denarja, biti hlperele-legantno oblečen in uživati. Da zadostuje svojim slabim nagonom, mu je dobro vsako sredstvo, le da pride do denarja. Njegov poslednji trik je bil ta, da je imenom svoje družine naročil pri raznih trgovcih mnogo raznovrstnega blaga, ki naj ga pošljejo na dom, češ da mora izbrati. Trgovci so to tudi storili; ime ugledne družine jim je bilo porok za poštenost mladeničevo.
Ali kaj je storil mladenič? Napravil je tako, da je dobil sam blago v roke in ga potem prodal nekemu jakemu sumljivemu individuju, ki je bil že kaznovan radi raznih goljufij. Med drugimi so bili na ta način oškodovani trgovci gg. Gasser, de Rossi in Leopold Haas na znesek od 300—400 K. Na ovadbo istih sta bila včeraj aretirana toliko Roul C. kolikor njegov odjemalec, imenom josip Canarutto, pri katerem so dobili mnogo izgoljufanega blaga.
Nasilen kroŠnjar. Predvčerajšnjem ob 10. uri zvečer je redar povabil ambulantnega branjevca Josipa Depicolzvane, starega 35 let, iz Krka, ki je s svojim vozičkom stal pred kinematografom „Reclame", naj gre strani, ker ni dovoljeno prodajati po 10. uri zvečer. Branjevec se je oddaljil,' ali le, da bi se nastanil pred kinematografom „Eden" v ulici Madonnina. Tu ga je drugi redar zopet pozval, naj se oddalji. Sedaj pa je vzkipela branjevčeva jezica. Prijel je redarja za prsa in poskusil vreči ga na tla. Tedaj je interveniral drug redar; tudi tega je sprejel z brcami in psovkami. Slednjič pa je bil ugnan in odveden v zapor.
Koledar in vreme. — Danes: Krizant in Dar. muč. — Jutri: Evarist pap.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -4- 17- Cel3. — Vreme včeraj: dež
Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Deževno. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Slov. akad. društvo „Balkan". Danes ob 6. uri seja. Ob 8. in pol uri sestanek.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev naznanja svojim članom, kateri imajo veselje do petja, da se je ustanovil železničarski pevski zbor. Prva vaja se vrši v četrtek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška št. 2, I. nadstr.
»Trgovsko izobraževalno društvo" ima nocoj ob navadni uri odborovo sejo.
Akad. - tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. IV. redni občni zbor akad.-tehn. društva „Triglav" v Gradcu se vrši dne 28. oktobra 1911. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim vsporedom.
Akademično tehn. društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da se vrši I. redni občni zbor društva v soboto, dne 28. t. m. v gostilni „Zur griinnen Steiermark" (na voglu Radetzky-Wieland-Gasse) to^io ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli.
Odbor št. jakobške Čitalnice se je
sestavil sledeče: predsednik Engelman Vinko; podpredsednik : Kompara Rudo'f; tajnik : Cotič Rudolf; blagajnik: Pečar Josip. Odborniki : Bizjak Angelj, Kompara Marijan in Može Ernest. Namestnika: Vatovec F. in Zafred Fran. Preglednika: Pregarc J. in Kodela A.
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico". Socijalni odsek. Seja v četrtek 26. t. m. ob 5 30 uri popoludne v društvenih prostorih. Vspored važen.
Naše gledališče.
Velika srenja
ali
„Minister na dopustu".
Veseloigra v treh dejanjih. Spisala Rudolf Lothar in Leopold Lipschiitz.
Človek bi mislil, da ima pred seboj dunajski „Kleioes Witzblatt", ali pa morda znane „Tutti frutti* iz lista „Interessantes Blatt". Nekaj približno takšnega je namreč tvarina, ki sta jo obdelala Lothar in j Lipschiitz v svoji „Veliki srenji". Pri tem! morda nista šla med moraliste, vsaj onej moraliste ne, ki kraj vsakega skakalca preko j ojnic takozvane morale postavljajo tudi takoj; čednostnika, češ, glej občinstvo, tako-le si, j tako absolutno ne smeš biti, pač pa tako-le j in tudi samo tako-le 1 — Zato vidimo v „Veliki srenji" zbrane značaje enake vred- | nosti, drug ni dosti boljši od drugega; saj tudi vsi pripadajo isti 0Veliki srenji", le da | igrajo tu vsak svojo ulogo; ta morda žu- j pana, oni pa občinskega slugo, eden odbor- j nika, drug pa navadnega občana, a prav v' tem podrobno diferenciranem poosebljenju, rekel bi, istega značaja tiči moč tega Lothar-Lipschiitz-ovegaTdela.
Vsi ti občani „Velike srenje", živeči najmodernejše življenje moderne visoke družbe, streme le za enim ciljem: za zadovoljitvijo svojega lastnega „jaza", le da so njihova pota nekoliko različna. To, kar je tvoje, mora biti moje, pa nai je to potem ženska, ali služba, ali kar si že bodi. Da končno padajo v isto jamo, kamor so za-, kopali druge, je logična posledica izvirajoča iz njihovega značaja, ki je vendar enak onemu njihovih tekmecev.	(
„Veliko srenjo zakonskih slepcev", tako. imenuje conte Mariani dandanašnje moderne „močnejše" zakonske polovice, ki se čutijo | neomejene lastnike svojih slabejših zakon- : skih polovic, dočim pa so komaj le še nj^ovi najemniki, kajti „tretji" igra povsod ulogo „prvega". In on sam, ki se čuti visoko vzvišenega nad „bolniki, ki bolujejo na bolezni velike srenje", oboli na isti bolezni v istem hipu, ko misli, da je zmagal s svojo. teorijo o „Veliki srenji*.
Zadovoljitev lastnega „Jaza" v okvirju „Velike srenje" in s pomočjo „Velike srenje", gotovo zelo hvaležen predmet za ve-seloigro: občinstvo niti ne čuti rabarbare in j ricinusa, ker sta oslajena z najpikantnejŠimi j bombončki.
In takih državnih tajnikov, takih prija-! teljev zdravnikov, takih bankirjev, takih! Colonnov, takih Fiamett in baronic Mincio z j oddajljivimi hčerkami, sploh takih občanov „Velike srenje", je dandanes polno in pov- j sod ! Zato pa je tudi „Velika srenja" zrna-1 govito obšla skoraj vse velike odre vzlic temu, da ima poleg svojih vrlin tudi kako napako.	!
Dejanja je v igri res malo, zato pa tem več dialoga, in za igralca, „ki ne ve,1 kam se v igri roke dejo", je stvar nekoliko opasna. Vsefcako pa moramo reči, da je Šla „Velika srenja" v splošnem precej srečno preko našega odra. V splošnem, pravim, kajti z ozirom na posamezne uloge je treba reči, da jih je bilo nekaj v najgotovejših rokah, dočim pa se je drugod stvar nekoliko majala.
Gosp. Dragutinovič je ustvaril v grofu Marianiju dovršen tip državnika, ki mu je državnikovanje precej postranska, i ljubimkovanje na stroške drugih pa glavna stvar, ki se pa končno vjame v svoje lastne mreže v obeh stvareh. Maska, kretnja, govor, popolen gentleman najekskvizitnejše vrste, sicer pa z drugimi vred občan „Ve- i like srenje", le precej finejši, a zato morda nekoliko manj praktičen. Conte Mariani je gotovo med najboljšimi ustvaritvami gosp. Dragutinoviča. Le ob koncu drugega dejanja se mi je zdela njegova perpleksnost nekoliko narejena, kar pa je odlično popravil z naj-naravnejšo hladnokrvnostjo ob padcu v tretjem dejanju.
Vredna vrstnica Dragutinovičevega grofa Marianija je bila Fiametta g.e Dragutinovi-čeve in to prav posebno v prvem in tretjem dejanju. Vendar pa mislim, da bi bilo boljše, ako bi bila v drugem dejanju konsekventno izvedla preračunavajoči značaj kokete, ki računa tudi tedaj, ko kaže najljubkejŠo naivnost. „In ti mi ne storiš nič, Kristijan? Ali mi moreš odpustiti?" „In ti nisi hud name?" Iz teh besedi bi bilo moralo zveneti prav isto, kakor iz vzklika napram Marianiju „O, moj ljubljenec", namreč: „moj ljubljenec, dokler ne najdem drugega". Sicer pa vsa čast, uloga Fiamette je bila pri g.e Dragutinovičeve v najboljših rokah. Da je bil crgan nekoliko raskav, je pripisovati gotovo le prehodni indispozlciji.
Toalete prav fine.	(Zvršetek jutri).
* ,
* *
V	nedeljo ob 8. zvečer uprizori se prvič na našem odru
„Red iz nravnosti'
Tragedija iz dijaškega življenja. Spisal Schwayer.
V	tej drami opisuje Shwayer tragedijo
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 33.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovr3tnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v me3tu in okolici, da pridno poslužujejo domačih izdelkov naše - SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. -
se
zadruge.
Kdor odpotuje

naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali'Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY I	MLUV! ČEŠKI I
mm:
Odlikovana krojačnlca
Avgust Štnlar
TRST - Via detle Poste štev. 12, I. nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in 3 vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne.--Delo sohdno.
Pohtorica:: Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULATORIJ
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4Va ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdcla) št. 1049.
TELEFON 19-86.
Št. 1800/11.
Razpis natečaja.
Podpisano Županst\ o razpihuje uradniško mesto
občinskega tajnika.
Dohodki so: litna plača 1400 kron, stanarina 200 K in petletnine po 100 K.
Prosilci za to mesto imajo vložiti pravilne opremljene prošnje pri podpisanemu do 1. novembra 1911.
Županstvo Materija.
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurenci v dobroznani trgovini
»ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Nosne Carlncci It- 40 orej Tornots)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke , » » platna » , 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ » » platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE i
Trst, ulica Giosne Carticci iter. m (prej Torrente)
Han s Schekller
zofoot<'liulk
bivši : prvi zobotehnik
Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575
Tist. Piazzj C. Goldoni št. 5 II
co
Trst, Corso 2. Teief. 1071.
noleum H
Pristni linoleum......K 250 m'
Podolgaste preproge 67 cm. . . 1*80 rnet. Preproga v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm.......2 80
. 65/150 cm......180
Poorinlkl lz Sumijo od K 20 dosje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... »50 *
Manšete iz kavčuka..... ,60 „
- Pošilja se tudi na dežo!o.-136
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20.
Krasna, pozlEČ?na, najfineja ura Anker-Remont s zlačeniin številnikom ; ista ima dobroidoče 3*j- r : kolesje, za kar se jam^i 3 leta, 1 krasna ovr;.: \ igla s Kinrili * brilautom. 1 pozl&čtn prstan s p-, kamnom za gospode ali g' spe, 1 krasan collie' ; okolu 150 «rjjentalskih peri, najmodernejši n.kit ' dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestm ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/, Double-zlaca s tentiranim zatvorim, 6 plutneoiu r »bcev, l eiegameo žepni Črnilnik iz nikta, 1 krasno zrcalce, 1 koda! dištčega toaletnega mila, 1 fr. vez-ina beležaica 72 angleških peies. 20 raz ič>iih kouaai .v za korespondenco in še 396 drugib predmetov ki so korisiui i j 1 neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlat > t;ro vrtd ii sa ta velja dvakrat toliko, stane samo K. -i'20 Oi-p _ š; lj a po povzetju eksportna tvrd ka
H. SPINGARM, K akovo št. 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi še zsutonj zraven iep n> žič z dvomi ierili Pri več nego 2 paketih, za v*a« paket po 1 rofič. Za to kar ne ugaia, se vrne ue-nar. Torej je izključeu vsak mi so.
G000000000000303
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
M. A1TE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul S. Laz z aro
Trsi, ul Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn najboljs? vrste in po najnižjih ccnah, tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
n
JARNA ROBERT UEHL
priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje —^ in KONJAK. —=
GELJE
Stran IV.
EDINOST" 8t. 297.
V Trstu 25. oktobra 1911.
mladega človeka. Vzgoja na domu in šoli sta dala snov temu velezanimivemu delu. — Predstava se bo vršila v abonamentu.
TRŽAŠKA gledališča.
FENICE. Tudi sinoči je „Grof Luksemburški" privabil mnogo občinstva. Več komadov so ponavljali.
Danes se lepa opereta zopet ponovi.
EDEN. Varletetna predstava.
POLITEAMA ROSSETTI. Najnovejša Leo Fallova opereta „Sirena", ki so jo sinoči vprizorili v prvič v Trstu, je interesantna in mikavna. Vprizorili so jo s precejšnjim vspehom. Zunanji vspeh sijajen. Muzika, ki je bolj operna nego operetna, je manj ugajala, dasi stoji višje, nego v navadnih operetah. Izvajanje brez prigovora.
Danes zvečer se ponovi „Sirena", nova opereta L. Fallova.
DAROVL
—	Za svetoivansko podružnico CMD je daroval g. Fr. Šušmelj 1 K, ker ni smel v sok. kroju v Zagreb. V nabiralnikih, v oskrbi svetoivanske podružnice, se je nabralo v tretjem četrtletju: 1. Narodni dom 21*14 K; 2. Učit. kružok v Narodnem domu 36*69 K; 3. Gospodarsko društvo na Frde-niči 3 K ; 4. Šuban na „Višavi" 8K; 5. Živec na Sovranišči K 545 K; 6. Fonda-Vrabec 1714; 7. „Balkan" na Novicesti K 5*20; 8. Kata na Vali 0.36 K; 9. Gregorio na Brandežiji 1 K; skupaj 97.98 K.
—	O priliki odborove seje v „Gospodarskem društvu" na Frdeniču so nabrali K 5 10 stot. za Ciril-Metodovo podružnico pri sv. Ivanu.
Vesti iz Goriške.
Razpis natečaja. Pri c. kr. okr. sod-niji v Cerknem je izpraznjeno mesto sodnega kancelista v XI. činovnim razredu.
Vesti iz Istre.
Iz Hrušice pri Podgradu. Ob začetku lanskega šolskega leta je prišel k nam iz Materije g. nadučitelj Anton Marčelja. Še ko ]e ta gosp. v Materiji služboval, slišali smo mnogo lepega o njegovem delovanju na kulturnem in gospodarskem polju. In res: čim je prišel k nam, je pokazal takoj, da je resnica, kar se je o njem govorilo. Opazovaje to naše ljudstvo, se je uveril hitro, da je željno izobrazbe. Zato je začel prirejati sestanke in predavanja o živinoreji in sadjarstvu. Ker je ljudstvo siromašno, je posojeval razne knjige in časopise; tudi na tem polju je omenjeni gospod že mnogo dosegel. Ali zdi se, kakor da bi bilo pri nas vse zakleto. Čim nastopa kdo, ki hoče prinesti luči narodu, lopne se po njem, ne oziraje se na levo ne na desno, samo da se mu zastavi pot. Tako se je tudi proti našemu nadučite-Iju začelo metati kamenje pod noge in mu jemati ugled pri ljudeh. Kakor rečeno, naš gospod nadučitelj je in tudi sedaj posojuje knjige in časopise (in upamo, da tudi ostane pri tem) ter priporoča ljudem, naj se naroče na ta ali oH časopis. Posebno je priporočal mesečnik „Domače ognjišče" in je imel pri tem lepih v,pehov. Omenjeni list je velike vrednosti za vzgojo orrok. Ali tudi ta nedolžni listič je zbol v oči neke naše sobori-teže. Ko je namreč nekega dne neki oče (ime na razpolago) čital ta časopis, prišel je k njemu neki gospod (ime zamolčujemo za danes) ter mu zažugal, da mora ta list opustiti. Ko pa si je mož dovolil vprašati: zakaj ? — je menil oni gospod: „Zato, ker, vam ga je priporočil Marčelja, in ker ga i tiska učiteljska tiskarna ..." Torej iz tacih : razlogov naj bi ne smeli čitati tudi dobrih, in koristnih knjig. To bi bila predrznost tudi iz ust najbolj narodnega človeka, a kaj Šele
iz ust naobraženega moža I Gospod i Enkrat ste že bili pozvani v tem listu, da mirujte I A ker je naš glas ostal glas upijočega v puščavi, poživljamo Vas še enkrat, da mirujete, sicer zadene danes ali jutri Vas kamenje, ki je mečete Vi na druge !
Lokalna železnica iz Savudrij v Roč in iz Lupoglave v Opatijo-Matulje. Železniško ministerstvo je za eno leto podaljšalo županu in veleposestniku Petru Manzutto iz Umaga koncesijo za tehnične predpriprave za gradnjo lokalne železnice s postajališča Suvadrije lokalne železnice Trst-Poreč, preko Umaga in Motovuna do postaje Roč c. kr. drž. železnice in iz postaje Lu-poglava iste železnice do postaje Opatija-Matulje c. kr. priv. južne železnice.
Druge slovenske dežele
Tujski promet na Bledu. — Glasom izkaza zdraviliške komisije je bila letošnja sezona najlepša in najštevilneja. Število tujcev znaša 7778. Od lanske sezone je nara-stel promet za 1462 oseb.
Najnovejša moda za zimo so plašči za dame, imenovani „F r e g o 1 i", ki se dobivajo v različnih barvah in se lahko nosijo na obeh straneh, tako, da ima dama n. pr. rujav plašč, katerega kar lahko obrne in obleče rudečega. Take plašče ima trgovina oblek Bohinec & Co. v Trstu, v veliki izberi, različnih barv. Kogar to zanima, naj si jih tam ogleda, kjer mu jih rade volje razkažejo.
=3MALI OGLASI?
4M&
MALI OOLAS1 m računajo po 4 rtot. bucdo. Mastno Utkane bc* m de se računajo iskrit več. Najmanja pristojbin« znala 40 sloL Plača m takoj Inser. oddelku.

^_
I/i c In zeJJe ^rve TrKte	*tt0 kron
IVI5IU 24*— 30 k& b.tio kron 7 80. Krast« vce, peverone, itd pošilja 8 povzetjem Anton K. Linek - Znojmo <Če*ko).	1869
Dva nadstropna mesta Id ije ca prometnem kiaju. O njej se nahaja že nad 30 let gostilna, pripravna je tudi za trgovino, ali vinska kupčija na debelo, ker je prostorna klet. Cena Kron 25.000 Naslov se izte pri Inser. oddelka Edioosti. 1870
Splošno anonimno druitvo za prevažanje
Via Ghega 3, Telefon 2487.
ShiumiM lo prevažanje pohištva BazpoSIL In shramba Kootekov
Telefon 1220.	Telefon 2572.
fiftenle In shramba preprog	1015
Telefon 2573.
Poskusite FI- Qr»1fli+in" ki ie nal~ GOVO KAVO ff^dllilin fJnej§2 Jn najzdravejSi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo
Trnnucki Pomožn'k 18—20 praktičen v I ryUwol»l prodajalni slanine sprejme se takoj dobro plačilo kje pove lnaer. od. Edioosti. 1875
P
31
1
■i TEODOR KORN ti
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA TS POPRAVE = V PO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco 5'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo in te ne boji konkurence
VnoSom ee odda liša ir vrt sv. Mar. Mag. Ildjclll Bpod. št. 135.	1783
Orlrlo ae Boba in kuhinja Rojan ul. dei Moreri
uuaa gt ii2.	1877
Slovanske igralne karte r£S0:
knjigarna J. Gorenjec, al. Caserma 16., Gregor Zidar & O., Rocol 263, tohakarna Segolin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Scolfa, trgovec, v Koz in!: Ivan Dekleva.	1472
Tovarna sodovke ^š^E-j
Izvrstni izdelek šifonk in pokalic gospodom krčmar-jem v Pi^gori in okolici Postrežba na dom. Josip Nemec.	*757
Prodajaln, ur in dragocenosti
Gr. BUCHBR
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst S® Corco Štev. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
«H Mllloi TrBt» P"1"* Ponterosso ndL VU. mlllGJ št 5 Trgovina jestvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbi a v. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovc po
V novi trgovini
nI Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica)
Je dospela :: partija porcelanaste
Posode
Ne! Eotosrcf le Anton JerRlć, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, goBposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
priložnostnih cenah, za malo dni I
— Samo
w ■ Clfivonoi	Č taj o v „Edinosti" male
VSI Oll/Volllsl) oglase, kupujejo sedaj vsak dan „Kefir" v Mlekarni Hrušica v Trstu V. delle poste 16	1838
Zdravljenje: krvi
ĆfcJ „Tisoč i cve - (Millsflsrl)
Čiitl kri ter J» isTrst ..iredt». proti ®nim »luč-Jlm, peče t želodcu, k. >r pri't *l*bemu prebarljauju in bamoroldam. - J	oui- t »a edra*ljenje stane
1 K ter »8 doui>a t utl.ikO'ini lekarni
IX An wi t talnega čevljbrja za v*ako delo. Jožtf ISCem gaccin, Skedenj §t. 191.	1878
u
Odda
se lepa meblo?ana sobica s bran3 v ulici Giovanni Bcccaccio št. 5, vrt. 18. 1879
PRAXMARER - „Al DUE MORI
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
PoStue pofiiljatve se Izrriujejo takoj !n franko, ako se dopcdlje Kron 1 10.
2HXaI3S£0
za kavarne, gostilne in večjo odjemalce
S Josip Božič, trsouec
v Celovcu, Bel jaška cesta 14.
Pehamo VEKOSLAV GUL
TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada.
Najfinejše moke po zmernih ceiah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste.
POSEBNOST : vsakovrstni likerji in —vino v steklenicah. -
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevliev." — ,Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(.Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvao od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.a SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letoo 40 000 voi edinega tipa CHASSIS 20 HP sest raznlb tipov koči).
Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhltreJAa ln najrk >nomL6aej*a kar Jih obstoji. — GENERALNI ZASTOPNIC
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldool 10-11, Tel 1734
Velika oentralna garage, ulica del Baobl 16, vogal Mlloa Bosohetta TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske).
Automobili na posodo po zmerni oenl.
Varstvo ln Tsdrtevanje avtomobilov,--Solltlua poetreiha.
(JIIW0 PIVA
izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala o ul. del Toro 4.
Pisarna ulica del Toro št. 1, L nadstropje. - TELEFON 20-56. -
Občekoristna stavbena in stanovanjska
zadruga „Naš dom",
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
— V TRSTU —
VABILO
-a
ustanovni občni zbor
ki se bo vršil (nadaljevaje onega z dne 15. oktobra t. 1.)
dne 28. oktobra 1911 ob 8. url zvečer v Sokolski dvorani v „Nar. domu".
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobritev pravil (konec).
2.	Volitev načelništva in nadzorništva.
3.	Slučajnosti.
Volilno pravico bodo imeli le oni, ki se do občnega zbora prijavijo za zadružnike in ki položijo na račun zadružnega deleža vsaj 20 K. Zadružni deleži znašajo 200 K, ki se lahko vplačujejo tudi v mesečnih obrokih po 5 K.
Priglasitve sprejemajo: „Tržaška posojilnica in hranilnica" in na dan občnega zbora člani pripravljalnega odseka.
Pripravljalni odsek.
nA|.Hn vpeljala goBtilna se proda radi bolezni UUUrU ea K 1000 v bližini proste luke in Južne železnice. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	1881
T|)fim rt * aX Trst, nlloa tndnstrla
Josip Trampus «lev: 3 a*, jako*)
priporoča svojo pekarljo. Večkrat na dan ■ve£ kruh. — Zaloga moke vsake vnatgis prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Bladčloe ln blikotl.


&
©
m
Albanija in Albanci. KS
vin. Albansko vpražanje je zopet na dnevnem reda ln dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čadna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 571
Oglase (Inserate) treba našlovljati nt na Uredništvo lista, in Dt na Tiskarno »Edinost«, ne na »Narodni Domu in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
no „Inseratni oddelek" noHega Usta
===== ali na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni doa ln Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v naSem listu in Želi, da h odo isti točno uvrščeni. — — — —*
Velika klobučarna
SRomeo Doplicher
Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporij kap za potovanje in za šport.

@@
M
■mrnnnnnmvi
umiinHTiiiirnuini
R. Oa§perini, Trst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Vfa Economo št 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dri. ftelesnle	2051
Sprejme rmarftjanje ialor&rosiM tiaia iz mitnic, tetamanje ea im.
POSajATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
mr Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cemenU „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENB BREZ KONKURENCE.
Pozor!
Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (S-) |