Št. 8. Cjj* V Trstu, sabota 27. aprila 1878. Tečaj III. .Edinost* Izhaja vsako drugo In četrto (.abota vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po pošti vse leto „ "2 „ 40 9 „ , polu leta, 1 , 20 , četrt . »« 70 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice« se plačuje za navadne tristopne vrste: 8 kr. če se tiska 1 krat 7 .... 2 krat 6 . „ , „ 3 krat Za veče črke po prostoru. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice. .V edinosti j« moi*. Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalistrnv* hiše, na Uelvederu pri g. Bertolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na 1'roseku pri g. (»orjupu, v IJar-kotl pri k. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skedtiji pri Kr. Sancin M. Magdaleni zg. J. J«*iu. Naročnina in v^a pisma nuj se pošiljajo uredništvu v Trstu. Vabilo na XVIII. občni zbor političnega društva „Edinosti* v nedeljo dne 5. maja ob 4. uri popoludne v dvorani g. Ivan Sancina v Skednji. Dnevni red: 1. Branje in potrjenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Prošnja da vlade, da ne bi potrdila postave v poveksanje davkov. 3. Prenaredba nekterih točk društvenih pravil. 4. Posamezni nasveti in predlogi gg. udov. Vljudno so povabljeni vsi Čestiti udje, naj se obilno vdeleže. Odbor. Prodrzni ptujci v na sej hi£i. Posestniki imajo večkrat priliko študirati šopirjenje gostov ali takih, kteri so se znali, ko jež v basni, vriniti trebuhom za kruhom, lačni in potrebni tiholapno mej ptuje, to je, mej ljudi druge narodnosti. Kako predrzen je marsikateri ptujec, naseljen v naše kraje, kako mu precej greben zraste, kako se dela gospoda tam, kjer inu naj manj pristuje, kako hoče biti gospodar onim, kteri so ga v svoj krog ko potrebnika sprejeli, to se mnogokrat opazuje. Da je tudi pri nas po slovenskih pokrajinah, žalibog, mnogo tujih gospodarjev, zakrivili so največ naši predniki, ker so ptujca enako svojim rojakom pregostoljubno sprejemali. Goriški Lahoni, naši sosedje, kteri živi naša slovenska zemlja, in kteri so v manjšini v vsej Primorski, zajahali so zopet enkrat pustnega šimlja s krinko panslavizma na temnem obrazu, kteri ne more trpeti luči pravičnosti in resnice. S krinko na obrazu je človek ves drugačen, nego v resnici. Italijančiči skušajo v mršavih svojih listih zabeliti res lahonsko palento, toda masti ni, ktera od produktivnih stvari prihaja, posipajo le pusto žaganje, katerega njih privrženci ne morejo prebaviti. Nam je dobro znana lojalnost, ktera puhti iz src italijančičev do Avstrije, poznamo temne obraze, s kterih hinavstvo, ti-hotapnost in izdajstvo blešči. Znani so nam vsi manevri, pod raznimi imeni po svetu razposlani in v tok spravljeni na naši zemlji, slovenski zemlji. Goriški Slovenci sosedje in mili bratje! dvigajte ponosno narodni prapor, na kterem je zapisana zvestoba in svoboda, ne strašite se strašil, ki so vrabcem v prosu postavljena, to je pesk v oči in nič druzega, ki ga meče tibotapna stranka s krinko panslavizma na temnem obrazu. Zvesti svojemu narodu in cesarju stojite hrabro za dom in cesarja, za vami je vsa armada zvestih Slovencev in treznih Furlanov. Tabora v Kviškem in Koboridu sta bila italijančičem strupena pušica v tihotapilo srce; prečrtala sta račun, ki se je za mejo v zvezi z naseljnikoin na domači naši zemlji koval. Vničen je načrt praznih sanjarij, in kadar se mačku na rep stopi, zacvili, pravi pregovor : Vrli Goričani! krenili ste po prstih poredne otroke, še pride Šiba, ako ne bodo slušali, to je naravni zakon. Z vso strastjo se strela v lahonskem taborji, z blatom in gnojem na veljavne naše može, rabi se vsakovrstno orožje, da očrnć pred svetom vaše zastopnike, pa blato pada nazaj v lahonski tabor, zvestoba vaša do cesarske hiše sveti vedno iu ni je moč očrniti. Očita se Vam in vašim voditeljem pan-slavistična agitacija; kedo se ne bode sini-jal nesramnim, lažnjivim uvajam, ki prihajajo iz strupenega gnezda? kako sćdbo izreka svet takim nesramnim pustolovcem, ki skrunijo narodne svetinje, iu zahtevajo spoštovanje ? Zavidamo g. profesorja Povšeta, napadi od zavratne stranke so mu v čast in slavo, nasprotniki so pognojili se svojimi psovkami narodnej lipi, oživili lavor, kteri bo ovijal senca narodnim mučenikom. Streli iz sovražnega taborja so vplamtih srca vseh Slovencev, ne le na Goriškem, temuč po vsem Slovenskem. Pazljivo gleda tržaški okoličan na goriške meje, krepki Kraševec podvoja svojo pazljivost, on ni preslišal tužnih glasov zvo-nečih stekel pobitih oken, burja je izdala pobalinsko delo stranke, ki si pripisuje mi-roljubje: Zatoraj mu je zatt mnelo čelo in v srce ga zbodlo, da je močno zasadil kopalno orodje v zemljo rekoč: Bratje! mi smo tukaj, vaša zasloinba, stojite trdno na mejah, narodni prapor naj plapolja na domači zemlji, zbirajte se pod njim. Brhki Kranjec čuje vsak glas od skrajne meje, ne damo se zaničevati, ponosno se oglasi, kedor zlorabi našo gostoljubnost, v postrežemo mu z naravnimi pravili. Stirec in Korošec čutita enako, delita veselje in žalost svojih sosedov, zatoraj niste sami, vrli Goričani, pokažite, da ste vredni sinovi velike Slave, ne brigajte se za pobalinsko žuganje, ne mažite se z nevredneži naše družbe, ponosni bodite, ker hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane. Tisti pa, kteri ste poklicani biti voditelji svete stvari, korakajte dalje, ne dajte se premotiti, še manj strašiti, evo bratov vam z vsoli pokrajin, ki roko vam podajajo. Pod Avstrijo hočemo ostati in tu srečni biti, kličemo tudi mi od jadranskih obal; gorje ptujcu, ki bi drznil nas napasti, po izgledu Črnogorcev hočemo delati in trdno stati na braniku. V nič se skadi vsa tihotapna taktika nasprotnikov in ugonobi se prodrznost ptuj-cev v našej hiši. Kedor neče mej nami mirno in prijazno živeti, pot mu je prosta v obečano deželo Italijo, pred ktero nas bode Bog varoval i sreča junaška. -—--- Dopisi. , V Idriji dne 20. aprila. Danes se je naredila v rudokopu velika nesreča, pal je nek rudokop globoko v jamo. Letel je več sto sežnjev navzdol, vedno ob stene udarjal, da je truplo na dnu brez glave priletelo. Truplo je bilo vse razmesarjeno, rebra so skoz kožo gledala, ena rama naprej, druga nazaj; roke, noge in drugi udje so bili vsi večkrat zlomljeni, s teško muko so se vsi ostanke mogli vkup spraviti in na pokopališče odnesti, žalost v njegovi rodbini je velika. D. Iz Skofjeloke, dne 22. aprila. Tužni udarci plat zvona so prestrašili 11. t. m. vse Ločane, gorelo je v kapucinskem predmestji pri g. Kalanu. Loški gasilci so hitro pritekli pogorišče, pa ni bilo potreba še orodja rabiti, ker so nekteri gospodje pred gasilci bili na mestu in ogenj vdušili na podu. Kakor se govori, moral je nekdo zažgati. Ker hudobnež ni dela izvršil, tako si ljudstvo misli, zato sc je uže drugi dan v jutru zopet valil gost dim iz poda. Loški gasilci so bili zopet hitro na mestu, pa ogenj se je tako hitro siril, da je uže plamen objemal vse ostrešje, predno se je gasilno orodje razpostavilo in začelo z briz-galnicami delati. Ako se pomisli, da se je morala vodena cev do Sore potegnoti in od tam na pogorišče goniti voda, ktera je iz treh cevi tako obilo tekla, da je ogenj hitro pojemal. Zapazil sem, da požarna straža nema več toliko nasprotnikov in ako bodo v domačem jeziku zapovedali, kakor se je to baš pri omenjenem pogoru godilo, nagne se ljudstvu dobrodelnemu društvu, ki brani vsakteremu blago in drago z nevarnostjo lastnega živenja. Ločani so bili uže od nekdaj prav pridni gasilci in slove na daleč, pa treba je postopati z duhom časa. Koliko se je trpelo prej z donu sanjem vode, kako je gasilec polu vode, da se hladi, zase rabil, ko jo je uboga ženska komaj prinesla. Kako se je železno kluko na dolgem teškem nepriprav-nein drogu mučilo ljudstvo, da je ves teden bilo vsled innk potrto, ki je trgalo in večkrat pri tein tudi škodo delalo. Zdaj je gasilna straža dobro vrejena, in porok nam je sedanje vodstvo, da ne bode nikakoršne stvari opuščalo, kar pospešuje dobro naredbo prave energične požarne straže. Skrbelo bode vodstvo tudi za to, da se bo lažje iz prve brizgalnice močilo, predno se nastavi donašajoča brizgalnico, ker zadnjič bi bilo začelo kmalu goreti še drugo poslopje, pa dve poslopji k malu gasiti, to je težavno in nevarno. Društvo je še mlado in vendar je uže pokazalo obilo uspehu, in šola se vedno s prizadevanjem, da vse napake popravi. Ker pa večina udov želi in zahteva domačo komando in čisto primerno uredbo, mislimo, da je to opravičeno in ne bode b1. vodstvo gasilne straže, ako res pravico spoštuje in želi društvu dobroga napredka, takim željam se protivilo, potem bode vsa stvar imela zaželjeni uspeh in uživalo bo društvo splošno zadovoljnost. Domači po domače, to je naj prijet-niše čuti, saj nismo na ptujem v Beču ali Berolinu, ampak na mili domači zemlji v preljubljeni Skofjiloki —. Naš hvitli cesar, ko je sedel na avstrijski prestol, vskliknol je : Viribus unitis! zatoraj tudi mi ko zvesti Slovani in Avstrijci kličemo loškemu gasilnemu društvu: Z združenimi močmi se veliko stori. Prijatelj požarne straže. Iz Gorice, 23. aprila. Vedno se manjša število narodnih bori telje v i na Goriškem ; in prav sedaj, ko nam jih je naj bolj treba, pobira nemila smrtna kosa najzvestejše sine Sluve. Se ne-obrastla je gomila Kobariškega nevtrudlji-vega pevovodje Carlija in nij še tega 14 dnij, kar smo izročili črni zemlji pozemske ostanke stvaritelja Primorskega „Slavca" Josipa Kocijančiča. „Edinost* je uže o zaslugah vrlega narodnjaka v zadnjem uvodnem članku poročala, tedaj mi nij treba več o tej tužni narodni nezgodi pisati. Omeniti mi je le, da je bil pogreb Kocijančičev ve-lečasten ter v pravem poinenu besede — naroden pogreb. Strune mej Avstriji zvestimi goriškimi Slovenci in v blaženo Italijo škilečimi la-honi i lahončiči so vsled avstrijsko-sloven-skih taborov, strašno napete. Ti zadnji šču-jejo v svojih glasilih z nesramnimi denun-cijacijami na poštene slovenske može, misleč v svojej slepej strasti, da so le ti krivi, da je narod onkraj Soče javno ter slovesno se izrekel za Avstrijo — za Slovenstvo, a ne za pogoltno Italijo, katera preži potuhnjeno, kakor lisica, čaka, da odtrže iz avstrijske krone najtrdneji biser, najzvestejšo skrajno stražo na desnem bregu Soče. Ita-lijanissimi vidijo najmanjšo smet pred našim pragom ter jo hlastno porabijo, da bi nas pri vladi očrnili a ko malenkost zaznamujejo nesramne demonstracije proti Avstriji, ki so se vršile pred ne davnem v bližnjem Korminu, kjer so bili ponoči plakati za Italijo nabiti ter italijanska „trieo-lore" obešena. Pač pa bode vendar enkrat Avstrija morala sprevideti, kako nevarnega črva redi na svojem telesu, katerega zatreti je mogoče le s tem, da se začne podpirati pošteno, zvesto slovansko ljudstvo, a ne narobe! Uže nam italijanissimi in renegati nastavljajo nož na prsa, a dokler imamo našo narodno, ter skozi i skozi slovensko okolico, nam se vedite, gospodje italijančiči, še hlače ne tresejo! Očitajo nam v svoji nevednosti tudi, da smo goriški Slovenci le pritepenci ter v manjšini. Uboge reve! poglejte nekoliko v statistiko goriško, ter prepričate se, da če spravite vse svoje renegate, vse Abrahamove in Izakove sine itd., vas vseh skupaj nij niti za polovico Slovanske* ga prebivalstva. Pa i ako bi vas naši Slovenci ne redili i vam lahonskih židovskih želodcev ne polnili, pobrati bi morali šila i kopita ter iskati si kruha po svetu, kakor si ga iščejo vaši bratje iz „Italie beate". Danes je odpotovala deputacija v Trst, da položi adreso udanosti do presv. Cesarja po njegovem namestniku baronu Pino. Naše labone v oči bode i to, da se vrši vojaški nabor za slovenske fante na starodavnem Travniku, a za mestne rogo-vileže v Šentroku. Seveda, prekrstili so slovanski Travnik v „Piazza grande", zato so pa jeze zeleni, ko jim prav tam doni na uho: „Naprej zastava Slave!4 in ne . njih sedaj v Gorici popolnem udomačena umarana pesen: „ubriaghi della mattina alla sera! ubriaghi di qua, ubriaghi di la!u, katero kričanje prav lepo znači toliko slavljeno italijansko kulturo. Naj bode dovolj za danes kajti, ako bi še dalje pretresaval kulturo goriških lahonov, utegnoli bi se še čitatelji „Edinosti" demoralizirati. T. Na meji tržaške okolice. Uro hoda od Prošeka stoji v solnčnem kraju prijetna vas Zgonik,od daleč se more soditi uže po belih hišah pridnost in delal-nost prebivalcev, danes pa še posebno vabi slovenska velika trobojnica tik cerkve, ktera daje vasi lep pogled in značaj, da se uže od daleč vidi, da prebiva tu zavedeno ljudstvo. Veselico, ktero je napravilo Bralno društvo v Zgoniku, bila je jako živahna, vde-ležilo se je precej ljudstva, počastil je društvo g. župnik Pelizon. Petje od domačega pevskega zbora se je še zadovoljno odlikovalo, želeti bi bilo, da bi se vadili pevci neprenehomo v petji; g. učitelj ima o tej stroki najlepšo nalogo. Deklamacijo Prava sirota, deklamovala je mala prosta deklica Koza Grudnova prav ganjeno, da se jej je občinstvo čudilo, tudi je umela mlada de-klamovalko na koncu deklamacije občinstvu se vljudno zahvaliti. Tombola z lepimi dobitki je ustrezala popolnoma, ker so bili primerni dobitki, da jih vsak lahko rabi. Došlo je tudi nekoliko gostov iz Trsta, kteri so bili prav sijajno sprejeti, pokali so možnarji v pozdrav. G. Dolinar, na splošno željo povabljen govoriti, pozdravil je mlado sestrico ter razvil v daljšem govoru korist društva, dokazoval, kako se le z branjem zajema dušna hrana in izobraževanje, opominjal, naj se opusti grda navada, pozdravljanje po potih srečajoče v ptujem jeziku, in naslikal je velik slovanski narod ter .omenil, kako ga po lastnej našej krivdi tlačijo naši nasprotniki. Po odhodu in jako vljudnem sprejemu pri g. Grudnu, zagrmeli so zopet možnarji v vasi: Živeli Zgoničanje, le krepko naprej pod narodno zastavo ! Ponemčevanje ne neha se, Sežansko okrajno glavarstvo pošilja slovenskim občinam nemške dekrete, to je žalostno, pod prejšnjim glavarjem g. Malijem se je vsaj v slovenskem jeziku dopis avalo, ali zdajni okrajni sežanski glavar pita nas z nemščino. Kje si §. 19.?!! naj vsak župan, ki dobi nemško pismo, bodi si od kterega koli urada, zapiše na zavitek; Ne sprejme se, prosimo slovensko in naj precej nazaj pošlje; dotični urad mora slovensko odpisati, to je po postavi njegovo dolžnost. Tudi pošta na Prošek u je vredna graje, tamošnji poštar, neki Mikolič, kteri je pri zadnjih volitvah za denar agitiral za lahonske kandidate, ta poštar je vzel za reklamacijo časnika 10 soldov, ki pa je brezplačna, tudi ima navado, da se norčuje, ako kdo po pismih prašat pride, ko jih deli, rekoč: Hočeš to — ali to, tudi pošta v Prošeku za tajnost premalo skrbi, ker, kakor znamo, tam dopisnice lahko vsak bere. Priporočamo to dotični oblastniji, da temu v okom pride. ZgoniČan. --isz&š- Kritični politični pregled. Grška mitologija nam pripoveduje o kači, katerej ste dve glavi zrastle, ako jej se je odsekala ena. Tej kači je podobna nagodba z Ogri; čem daljše se pogajajo ministri, deputacije, poslaništva i. t. d. tem več zaprek nastaje; postala je gordiški vozel, kateri bo le meč mogel presekati. V ogerskem državnem zboru so se združile vse vladi nasprotne stranke v močno opozicijo. Končni namen te opozicije je popolno pretrganje vsake zveze mej Avstrijo; to se vidi iz vsega, kar počenjajo ti naspro-tovalci, če tudi naravnost tega še niso izrekli. Zemunski časnik „Zastava" je odkril hudodelske spletke, zarad katerih je bil Mi-letić v ječo vržen in obsojen. Orna so ta dejanja, kakor pekel črna! Zapleten je v tem hudodelstvu celo ministrom prvosednik Tisza, ki je imel svojega agenta, da je iskal krive priče za državni denar. Podkupljenih je bilo več ; prvi podkupljenec, ki je zoper Miletiča krivo pričal, zdaj žuga, da vse hudodelsko dejanje ovadi, ako se mu ne plati 20,000 gld. Prihodnjič bomo v posebnem članku poročali o tej stvari, da bodo naši bralci videli, kaka je madžarska vlada, kako sveta je na Ogerskem pravica, kaki možje sede v državnem zboru, ki so dovolili kazensko postopanje zoper Miletiča. Ves izobraženi svet osupne ter prekolne nevred-neže, ki so roke podali i državne novce trosili za politični umor. Madžarska vlada i madžarski sodniki bijo pravici v sveto lice, krivici pa novce sipljo v ostudne žepe! To je ostudnost, to je groza, ki nema imena! Ali bo vojna, ali je ne bode ? to je zdaj splošno prašanje, na katero pa še nobeden ne inore odgovoriti. Kusija se neče, ne more i ne sine udati angleškim zahtevam. Rusija in Angleška se na vse kriplje pripravljate na vojno; prva vedno množi vojsko, dela je uže v obsedni stan crnomorske dežele ter je na vse pripravljena; druga pripravlja oklopne ladije ter uže vozi vojake iz Indije v Evropo, sicer pa je začela vladati nekaka tihota, kakor pred hudim viharjem. V malo dneh se mora razločiti, bomo li imeli mir, ali strahovito vojno. Kaže se vendar, da se Avstrija ne bode mešala v krvavi prepir, ker se je menda z Rusijo pogodila; govori se namreč, da dobi v vlast železnico iz Mitrovic do Soluna, da si tako zavaruje trgovinske interese. V RušČuku so Turci hoteli napraviti sicilijanske večernice, to je, pomoriti zavrat-no vse ruske vojake, ali tajnost je bila izdana, in glavarji te zarote so platili z glavo zlobni namen. V spodnjej Bolgariji so pogorski Turci vstali zoper Ruse i bili uže krvave praske ž njimi. Rusi pač to vstajo kmalu zaduše. V nedeljo bo obhajal patriarh v Carjem gradu Kristovo vstajenje, in te božje službe se vdeleže ruski vojaki na ukaz kneza Nikolaja. Ta dan bo v svetovnej i cer- kvenej zgodovini pomembonosen dan. ---- Poročilo političnega društva „Edinost" obravnav v XVII. občnem zboru v dvorani „Slavjanske čitalnice" v Trstu dne 31. marcija 1878. Predseduje g. državni i deželni poslanec I. Nabergoj, zapisuje tajnik g. Do-linar, vlado. zastopa g. višji komisar vitez Vidic. G. predsednik pozdravi zbrano občinstvo, odpre sejo ter označi prvo točko. I. točka: Branje, potrjenje zapisnika zadnje seje; ko je tajnik g. Dolinar prebral zapisnik, bil je potrjen. Za tem je tajnik poročal o društvenem delovanji mino-lega leta, in o stanji društvenih financ. Pri vseh zaprekah in neugodnostih je politično društvo „Edinost" minolo leto vspešno delovalo. II. točka: Prošnja do visoke vlade o zadevah šolskih postav, govoril je g. Viktor Dolenec jedernato in prebral načrt prošnje, ktero je občinstvo s zadovoljnostjo in do-broklici sprejelo. Nadalje povdarja govornik stanje tržaških okoličanov in Slovencev sploh o zvestobi do prestola; pretresa od magistrata izdelani načrt o šolskih zadevah, kako so neki paragrafi zviti, kako si je dotična komisija pridržala neke posebnosti na škodo našega naroda, da se mora odločno proti takim nakanam postopati, ter si zagotoviti v šolskih postavah prav temelj glede izobraževanja slovenskega ljudstva, da ne bode mogel magistrat, ko doslej, tako samovoljno in krivično proti učiteljem okolice postopati. Primožič Jože opazi, daje v prošnji nekaj -preveč o zvestobi navedeno, kakor bi le oni edini res zvesti bili. G. Dolenec pojasne g. Primožiču, da temu nij tako, prav pa je, da se povdarja udanost do prestola. G. Nabergoj odda predsedništvo g. Nadlišku in si dovoljuje o prošnji nekaj omeniti. Zdi se mu predolga in kar se organizacije tiče, marsikaj izpuščenega in ne omenjenega, kar je proti državnim šolskim postavam. Govornik navede vse one §§. državnih šolskih postav, kterim je protiven magistratov načrt, posebno protivnost pa ima §. 18., ki si ga je mestni zbor prav za samovoljno gospodarstvo skoval, s kterim bi lažje polaščeval okolico in preganjal one učitelje, kteri so avstrijci, a ne rudeči lalio-ni. Naj bi se prošnja tako predelala, da bi bilo vse to motivirano, ako g. referent Dolenec nema ničesa zoper to. G. Dolenec razloži v jedernatem govoru in misli, da bi najbolje bilo se ločiti od mesta, ker magistrat neče nikakoršne pravice okoličanom pripoznati in pojasnuje načrt prošnje nadalje. G. Nabergoj: Jaz se vjemam z načrtom prošnje in nisem nasproten, tudi ne terjam nobene posebnosti, ampak le to, kar imajo druge dežele, da bi bilo tudi za nas veljavno, kakor za druge državljane. Le tako bi imela okolica upliv in svoj šolski svet in bi magistrat ne kvaril toliko naših šol, ker bi bili domačini v šolski svet voljeni. Ako bi gospodje na magistratu bili tako pravični, kakor bi v resnici morali biti, ne bilo bi nam treba vednih prošenj in protestov delati, zato je governik zato, da se predela v tem smislu načrt prošnje. G. Nadlišek : Jaz sem za to, da se nekoliko malega predela. G. Dolenec: Jaz nasvetujem, da bi se določno reklo, da se osnujejo okrajni šolski sveti, in predlagam, da se prošnje načrt odbora nazaj da, da jo predrugači. G. Nabergoj se popolnoma ujema z nazori g. Dolenca, le pristavi neke opazko o mestnem magistratu in o osnovi šolskih stvari, ter da na glasovanje predlog da se prošnja odboru vrne da jo predrugači, kar je bilo soglasno sprejeto. (Dalje prihodnjič). --»©oa*-- Domače stvari. ° Deputacija goriških najveljavniših mož, obstoječa iz 10 gospodov raznega stanu, izročila je v sredo adreso udanosti do Njeg. veličanstva namestniku baronu Pino, kteri jo je prav prijazno sprejel ter obečal, da Slovence pohvali Njeg. veličanstvu zarad nepremakljive zvestobe in udanosti do prestola. Deputacija se je vrnola uže zvečer zopet v Gorico. " Božje grobe je obiskalo ogromno ljudi in se procesije udeležilo po raznih cerkvah; najsijajniše pa je bilo v Rojani na veliko sabota v mraku, celo uro okrog po gorah so bile razsvitljenc vse hiše, nektere še umetno, po vsej gori do Opčin so migljale lučiče; zdi se človeku, ko prvikrat to vidi, da je zamaknen v rajsko deželo; čitalnica pa napravi vsako leto kaj posebnega, tako je tudi letos mej drugo svečavo bilo videti tri bengalične ognje bel, moder in rudeč, ktere je bilo prav lepo gledati. Okrog cerkve gre za procesijo vsak se svojo lučico, kterih je na tisoče. To je najlepši večer v tržaški okolici, zatoraj tudi iz Trsta vselej polno Tržačanov tija pride. * Nadi mestni očetje, pošteni liberalci, so nemški spis, kteri je poslala trgovska akademija, nazaj poslali, tako je sklenola mestna delegacija. Nam se ti gospodje zde res pošteni, kajti nam Slovencem silijo vedno svojo blaženo laščino in nas je nad polovico prebivalcev Trsta, to da tolažimo se, ko se lahonska struna pretrga, potem se bo na neko drugo godlo. * Tržaška trgovina leta 1877 je bila ogromna, promet po morji je znašal 249 milijonov 188,0*29 gld., po suhem 262 milijonov 191,326 gld., skupaj 488 milijonov 349,355 gld. Po številkah se lahko sodi, kaj je Trst Avstriji; ako država zgubi Tr0t, zgubi pravi studenec financ. dobi tudi knjigo franko poslano. Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda.