fZAMJDHJO Pometena hiša. Ali se kaj zganeš, ko vsako leto tretjo pustno nedeljo slišiš evangelij o izgnanem hudem duhu in o pometeni hiši?! Ali se zavedaš, da je to evangelij o tebi, da naj bi se vse to izvršilo za Veliko noč v tebi, da bi se izvila tvoja duša grozni oblasti tistega močnega, ki gospoduje nad njo z grehi in strastmi, da naj bi se pometla iz nje vsa smet, vsa nesnaga, vsa nepotrebna navlaka? Očiščeni, popravljeni, olepšani zabliščijo za Veliko noč naši domovi, očiščene, olepšane naj bi bile tudi naše dušel To je šele prava, krščanska Velika noč! Gotovo hočeš tudi letos opraviti to svojo veliko dolžnost, da bo hiša tvoje duše pometena. Pa, ali te nič ne vznemirjajo in skrbijo nadaljne besede sv. evangelija, ki pravi, kako se hoče tudi duh vrniti v svojo prejšnjo hi§o, pa si privzame sedem drugih duhov, hujših kot on, in gredo in zopet prebivajo ondi in da je poslednje tistega človeka rnijSe ko prvo? Velikokrat si že obhajal duhovno veliko noč, velikokrat je bila tvoja hiša pometena, pa, ali je pometena tudi ostala? Ali se nisi že tolikokrat povrnil v svojo staro strast, ali ne postaja vedno hujša in močnejša? Kaj bo konec tega? Kako resno vendar donijo besede Kristusove: »Poslednje tistega človeka je hujše ko prvo . . .« Da ostane tvoja hiša pometena, poslu&aj dober svet, ki ti gotovo pomaga! Ta je: spovedaj se po svoji velikonočni spovedi vsako nedeljo! Misliš: Kje pa imam čas, kako pa naj pridemo vsi na vrsto? Res ne boš mogel opraviti spoved vsako nedeljo pri spovednici. A ti vidiš, kako moli mašnik v začetku sv. maše očitno spoved, kako isto stori strežnik v imenu vseh, ki so v cerkvi navzoči, tudi v tvojem imenu. To je tista ura, da tudi ti opraviš svojo duhovno spoved, da se zamisliš nazaj v pretečeni teden in se vprašaš, kako je bilo v tem tednu tvoje življenje, tvoje govorjenje, tvoje delo. Pomisli, kako hočeš s tako dušo med sveto mašo stati pred tistim Bogom, kateremu angeli neprenehoma kličejo: Svet, svet, svet, kako hočeš stati pred tistim Bogom, pred katerega ne more nič omadeževanega, kako hočeš stati tako blizu Kristusa, ki je na Oljski gori iz studa pred grehom potil krvavi pot, ki je radi grehov moral prestati neizrečne bolečine in najgroznejšo smrt. Mislim, da boš pri taki spovedi •tudi ti iz srca prosil: »Bog bodi milostljiv meni ubogemu grešniku«, mislim, da ti ta spoved ne bo pustila, da bi tedne in ted ne, mesece in mesece pustil svojo hišo ne pometeno. Če hočeš svojo bišo ohraniti pometeno §e bolj gotovo, se spoveduj vsak dan! Badenski grof Bernard je Lniel več let navado, da je pokleknil vsak večer pred svo jega spo\ednika in se spovedal vseh misli, besed in dejanj pretečenega dne. Velikokrat je rekel: »Nič ni za kristjana bolj nevarno, kakor zaspati v takem stanu, v katerem se ne bi upal umreti. Mnogo jih je že pobrala smrt v spanju, Bog ve, če tudi mene ne zadene ta usoda.« Bog ve, če tudi tebe ne! Ne moreš sicer poklekniti vsak večer pred spovednika, a duhovno spoved tako opraviš \^ak večer. Zamisli se živo v Boga, ki je povsod pričujoč, premisli ves dan od jutra do večera. premisli, kaj si eno uro za drugo mislil. govoril, delal. Nato se še pa vprašaj z vso resnobo, kaj bi bilo s tvojo dušo, ko bi se to noč naenkrat znašla na božji sodbi. Prepričan sem, da ti bo pri taki resni duhovni spovedi privrela iz duše tudi resnična žalost nad grehi in da se boš začel dvigovati iz svojih napak, da bode tvoja duša vedno bolj pometena hiša, vedno bolj vredna Boga. Koliko velikonočnih spovedi si že opravil? Koliko je videti od njih v tvojem živ Ijenju uspeha? Morebiti so ti bile neprijetne in prisiljene, kakor neseš prisiljen bolan zob k zdravniku, ali denar na davkarijo in v nekaj dnevih je šlo staro življenje naprej. Ena Velika noč pa naj postane mejnik v tvojem življenju. Da postane, poskusi z vso resnobo in vztrajnostjo z nedeljsko in dnevno spovedjo. Morda si misliš, da je tako resno življenje neprijetno in žalostno. Kako pa želiš enkrat umreti? Si ne želiš duhovnika, da bi se spovedal in popolnoma očistil svojo r1u?(i? Ali vp?. rJn bo? fo Inbko Mm-ii? 7.n- lo pa imej z dnevno duhovno sporedjo vedno pripravljeno dušol V naše hiie dobro čtivo! Kakor je nepregledna škoda, ki jo napravi slabo berilo, tako je pa velik blagoslov dobrega čtiva. Zato naj bo v vsaki kričanski hiii krščanski list in naj se skrbi, da se nabadjo in večkrat čitajo dobre krščanske knjige. Prava družinska knjiga v vsaki naši družini naj bi bila najkpša knjiga: sv. evangelij. O tem govori tako lepo * svojem postnem pastirskem listu mona* kovski nadškof kardinal Faulhaber. Med drugim pravi: Zadnji papeži so želeli, da bi se po družinah čital sv. evangelij. Pod božičnim drevesom naj bi zato ležaJ večkrat kot božično darilo evangelij. Tudi za. birmo, za poroke, za godove, za spo;nin na misijone, duhovne vaje naj bi se dajal evangelij. Kaik večji otrok naj bi bil v družini določen, da vsak dan, ali vsaj vsako nedeljo najboljše zvecer po skupiem rožnem vencu prečita odlomek iz evangelija. Cita naj lepo, počasi, slovesno, kakor je Jezus hodil med žitnimi poIji. Tako se izpolnijo besede: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem ;az sredi med njimi.« Tako se spremeni dom krščanske družine v svetišče. Tako stoji Kristus kot kralj v hi&i in deli starišem in otrokom svoj blagoslov. Posebao otroci bodo slišali pri takem berilti zlate anernice za življenje in se bodo po njih ravnali. Tudi bolnikom naj bi sc čilali Čisto mali odlomki iz evangelija. Krasna navodila, ki naj bi veljala tudi za naše slovenske družine! V vsako naio družino Eristusov evangelij, potem bode ned nami tudi več Kristusovega življenja in Kristusove sreče! Požrtvovalnost italijanskih katolieč* nov. V mestu Milanu imajo italijanski katoličani svojo veliko katoliško vseudilišče, na katerem se podučujejo in vzgajajo v popolnoma katoliškem duhu prihodnji voditelji ljudstva. Vsako leto im« jo po celi Italiji takoimenovani vseučiliščni dan, ko zbirajo prostovoljne prispevke za visoko šolo v Milanu. Lansko leto je vrgla zbirka na ta vseučiliščni dan 8 mil. 35.990 lir ali 10 milijonov 79.700 Din. Požrtvovalnost, ki je posnemanja vredna! Protesti zoper grozodejstva v Mehiki. Zorper grozodejstva, ki jih morajo trpeti katoliiani v Mehiki, so v zadnjem času ostro protestirale katoliške organlzacijc v Berlinu in Budimpešti. Ravno isto se je zgodilo tudi v belgijskem senatu ob priliki zunanje-politične debate. Cerkveno poMopanje, da se proglasi Terezija Ledochowska blaženim. Sv. oče je dal dovoljenje, da se začne preiskav* o življenju Terezije Ledochowske, ustanoviteljice znane družbe sv. Petra Klaverja, ki skrbi za misijone med zamorci. Po vseh škofijah, v katerih je živela služabnica božja so se začeli zbirali in preiskovati podatki o njenem življenju. Papež Pij XI. zoper slab tisk. V Rimu se postni čas obhaja zelo slovesno. V vseh važnejših rimskih cerkvah se vršijo vsak dan poslne pridige. V začetku posta se zberejo vsi postni pridigarji pri papežu, •ki jim pove zadeve, o katerih naj bi dotično leto govorili v postnih pridigah. Letos jim je položil na srce, da naj vernikc svarijo pred vsem pred slabim berilom, ki napravj ˇ ftloveikih diiaab loliko hw« dtg*. To je pač Tažen opomin pogltrarja katolijke Cerkve vsem vernikom, da ne .sastrupljajo svojih duš s strupom brezverskega in opolzkega berila. Gotovo umesten opomin tudi za nas! Umrl vpokojeni g. župnik — smrtno ponesrečil mladi g. župnik. Umrl je v Lim bušu pri Mariboru vpokojeni g. župnik J. Kapler. Rajni je bil rojen dne 15. aprila 1862 v Sevnici ob Savi in posvečen v mašnifea dne 20. julija 1884. Dolgo vrsto let je župnikoval pri Sv. Jakob v Slov. gor. Pred leti je stopil v pokoj in se naselil v svoji lastni hiši v Limbušu. Pogreb se je vrišl v petek, dne 2. marca, popoldne na pokopališče v Limbušu. Blagopokojnemu ostani časten in hvaležen spomin med duhovnimi sotovariši in med vsemi, ki so poznali njegovo blago dušol — Dne 1. marca ob četrt na deset dopoldne je izdihnil v celjski javni bolniinici g. Franc Agreš, župnik iz Širja pri Zidanem mostu. V sredo popoldne je šel pogledat k delavcem, ki so v gozdu podirali drevesa. Bukev, ki so jo ravno podirali, se je nenadoma prevrnila ter z vejevjem s toliko silo oplazila g. župnika, da se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga takoj v Zidaniraost, kjer je tamošnji zdravnik ugotovil. da ima župnik prebito lobanjo. Odpremil. so ga takoj v celjsko javno bolnišnicu, kjer pa je bila vsa zdravniška pomoč zamajn. G. župnik je ves čas v bolnišnici ležal v globoki nezavesti. Pokojni g. župnik je bil rojen leta 1886 v Zdolah in bil posvečen v mašnika leta 1914. V Širju jc deloval komaj od oktobra lanskega leta. Duhovniška vest. S 1. marcem je prevzel župnijske posle v Turnišču domači č. g. kaplan Ivan Greif, ki je s tem dnevom imenovan za provizorja turniške župnije. Košarjeva mamica umrla. Dne 27. februarja je zaspala v Gospodu daleč naokrog znana in obče priljubljena Košarjeva mamica pri Veliki Nedelji, vdova pr pred dvema letoma umrlem g. nadučiteljn Ivanu Košarju. Rajna je bila rojena dne 11. februarja 1852 pri Sv. Ani, je dočakale lepo starost 76 let in od teh je preživclp 50 let pri Veliki Nedelji, Rajna Terezija je bila splošno priljubljena med narodoir radi milosrčnosti in dobrote. Dijakom je bila prava mati i-n vsi velikonedeljski študenti so jo obiskovali, kadarkoli so poselili svoje domove. Blaga mati zapušča samo enega sina, g. Roberta Košar, vinograd nika, našega dolgoletnega sotrudnika ter enega naših najboljših gospodarskih stro kovnjakov. Rajni preblagi mamici ostani ohranjen trajnohvaležni spomin med vsemi, ki so jo poznali, našemu prijatelju in sotrudniku Robertu naše iskreno sožalje! Pomoč gladnim Posavčanom! Po dolgem pričakovanju smo vendar enkrat dobili od ljubljanskega oblastnega odbora za po toči prizadete občine brežiškega in sevniškega sodnega okraja deset vagonov koruze po znižani ceni, ki so jo nam izposlovali poslanci SLS, zlasti oblastna poslanca gg. Tratnik in Podvinski s pomočjo g. minislra dr. Gosarja, katerim se za to požrtvovalnost na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. S to požrtvovalnostjo nam j«» dokaznno, da izvoljeni ljudski j-astop- niki SLS držijo svoje, nam na raznih volilnih shodih dane obljube in želeti bi bilo, da se vsaj v enaki meri za nas zavzamejo tudi voditelji ostalih strank, kateri so na zadnjih volilnih shodih tako prepritevalno obljubljali, da hočejo ubogemu izmozganemu kmečko-delavskemu proletarijatu pomagati, a to brez — križa. Torej kje ste sedaj vi volilni obljubkarji?! Gre nam slabo, a vas ni od nikoder. Kličemo vas na pomoč, ker od zgoraj omenje nih desetih vagonov koruze nismo mogli vsi dobiti; je bilo pač nas preveč, a koruze premalo. Dokažite, da naš klic ne bode glas vpijočega v puščavi, sicer so vam za prihodnje volitve namesto krogljic zajain čene samo fige! — Proletarec iz Posavja. Vremenski prerok za mesec tnarec t. I. Zapadna Evropa l)o imela ta mesec močne padavine, na vzhodu bo nekoliko jboljše. Marc bo hladen, vetroven, deloma vlažen, imel bo samo nekoliko lepih pomladanskih dni. To bo tudi mesec vsakojakib nezgod. Vreme bo podnevu megleno tcr hladno. Slabi vremenski dnevi bodo 4. in 7., posebno pa 9. marc. V nasprotju s februarjem, ki je prinesel lepe, naravnost pomladanske dneve, bo v marcu večkrat zapadel sneg. Po vetrovnih dneh bo nastopilo močno znižanje toplote. Okrog 13. rnarca se bo vreme na vzhodu mimogrede popravilo, dva dni pozneje pa bodo noči zopet hladne, vetrovne in polne padavin Zelo se bo poslabšalo vreme med 19. h\ 25. majrcem. Ti dnevi bodo megleni in surovi. Potem bo nastopil jug, okoli 28. bomo imeli zopet veter in dež in slednjič bo nam zasijalo toplo solnce. Ako se bode la vremenska napoved resnično izpolnila bomo videli koncem meseca. Prvi dnevi meseca marca kažejo, da bo imel vremenski prerok prav! Kako je bilo leto 1927? Leto 1927 belež! baje največ nesreč, kakor katerokoli drugo v svetovni zgodovini. Med drugimi sc se lani dogodili: 37 velikih povodnji, f izbruhov ognjenikov in 38 viharjev. Število žrtev znaša desettisoče. Najhujši ude >-ec pa je prestal majnika meseca 1. 1927 »nepremičen« Kitaj, kjer je zahteval potres do 100.000 življenj. Orožnik šel pod vlak. V Trbovljah j< služil za orožnika 281etni kapral Iv. Kavše, rodom iz Ponikve. V noči od torka m sredo (od 27. na 28. febniarja) se je vrge' ne daleč od rudniške električne centralt na železniški tir, kjer mu je vlak odrezal glavo. Našli so ga v sredo zjutraj ter je železniška postaja takoj to žalostno vesi naznanila orožništvu. Kavše je bil zvečc pred samomorom v družbi svojih tovarišev še prav dobre volje in okoli pol deselih še vsem rekel: »Lahko noč!« Za njeg? se nadal je niso zmenili, ker so se tudi vsi drugi odpravili v posteljo. V sredo zjutra j bi moral iti v službo, našli so pa posteljo nedotaknjeno in Kavšeta nikjer. Rajni je bil v službi vesten in sposoben. Med tovariši je bil priljubl jen. Dva delavca se ponesrečila pri streljanju kamenja. V kamenolomu okrajnega zastopa v Dobjem pri Planini sta bila zaposlena delavca Mihael Mrak in Jorij Leskošek. V pondeljek ,dne 27. m. m., sta bila omenjena zaposlena z razstreljevanjem kamenja. Navrtano skalo sta nabila s smodnikom, ki se je pa prehitro vnel in strel je poškodoval prav občutno oba delavca. Mrak ima težke poškodbe ua roki in na enem očesn, Leskošek je pa zelo nevarno poškodovan na očeh. Oba ponesrečenca se zdravita v mariboirski bolnici. Smrtna posledica prepira. Posestnika Miha Radanovič iz Bukovja in Martin Urek iz Drenovca na Bizeljskem sta se že več let prepirala za neko pot. Končno sta se navidezno nekako sporazumela, toda staro sovraštvo je tlelo dalje ter se zadnji čas zopet raznetilo. Radanovičev sin, ki je pred mesci prišel od vojakov, je zagrozil Martinu Ureku, da »mu bo že pokazal ob priliki«. V nedeljo, dne 26. februarja, na večer se je Martin Urek podal k nekemu posestniku v Bukovje, kateremu je hotel prodati vinograd, do katerega vodi usodna pot. Tam ga je izsledil mladi Radanovič, ki je samo čakal, da dobi priliko ter izpolni svojo grožnjo. Ko se je IMart. Urek ob 10. uri zvečer nič hudega sluteč vračal proti domu, ga je fant iz zasede nenadoraa napadel ter ga z okovano palico večkrat udaril po glavi in mu prebil lobanjo. Martin Urek se je z velikim naporom privlekel domov, kjer je kljub takojšnji potnoči od strani zdravnika drugi dan umrl. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih oIrok, ki žalujejo za dobrim očetom, skrbnim ter uglednim gospodarjem. Za steklino umrl. V Pasteurjev zavod v Gelju je bil nedavno prepeljan 26 let stari posestnik Ludovik Želko iz Pečarovcgv v v Prekmurju, katerega je bil ugriznil stekel pes. Ker je zdravniška pomoč prišla prepozno, je obžalovanja vredni mož po strašnein trpljenju v zavodu umrl. Vlom v viničarijo. Na Vidmu je vlotnil neznan zlikovec v viničarijo g. Ferd. Ro*.a, velepiosestnika v Hrastniku. Uzmovič e odnesel iz opremljene sobe in kuhinje •so posteljnino, zavese, kuhinjsko posodo in druge stvari. Tat je najbrže domačin, ki so mu razmere dobro znane. G. Roš .rpi 1500 Din škode. Naša droštva, Marijine družbe, 3. red ;n dnige različne korporacije ter vsak sonišljenik SLS, če se daste slikati, vsi k lašemu pristašu g. Mirkotu Japelj, foto^rafu v Mariboru. G. Japelj je naše gore 'ist, poštena, blaga duša, ki je izdelal v ?ragi višjo fotografično-strokovno šolo in :e poseben mojster in umetnik v fotogra'iranju \"sake vrste. Lepo si je uredil foto^rafski atelje in biva pri hotelu »K Zanorcu« v Gosposki ulici na dvorišču. — Podpirajmo našega somišljenika, ki dela oo ceni in držimo se vedno gesla: Svoji k svojim! Berač zapustil 100.000 Din. V Novem Sadu je te dni umrl berač Števan Leskovič, pri katerem so našli 100.000 dinarjev gotovine. Berač si je ves denar priberačil. Zapustil je tudi oporoko, v kateri določa, da naj podeduje za njim njegova sestra 20.000 Din, ostalih 80.000 Din pa je zapustil pravoslavni cerkveni občini. Zračni promet: Zagreb—Beograd. Med Zagrebom in Beogradom se že vrši promet za prevažanje nujne pošte in potnikov s pomočjo velikega letala. Promet se je doslej že tako obnesel, da dobi omenjena zračna črta še dva potniška letala. Zopet smrt dveh naših letalcev. Dne 29. februarja se je zgodila na vojaškem letališču v Rajlovcu pri Sarajevu nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Okrog 3. ure popoldne zgoraj omenjenega dne sta se dvignila poročnik Borivoje Vučičevič in pilot narednik Milan Simič na letalu, da preizkusita novi motor. Skoro celo uro sta krožila nad mestom in je motor deloval brezhibno. Okrog 4. ure sta se vrnila proti letališču, da bi se spustila na tla. Ko sta napravila zadnji krog, je nastala bržkone eksplozija v motorju. Letalo je bilo hipoma v plamenih in je slrmoglavilo n& tla. Predno so mogli rešiti ponesrečena letalca izpod gorečih ruševin, sta bila že popolnoma ožgana in mrtva. Veliki župan g. dr. Franc Schaubach je odpotoval službenim potom za 8 do 10 dni v Beograd. V njegovi odsotnosti ga zastopa g. dvorni svetnik Leon Stare. Novi ptujski župan g. Mihael Brenčič je potrjen od notranjega ministra, je prisegel in je že tudi prevzel županske posle. Sprejem nižjih redov v mariborski stolni cerkvi. Dne 4. t. m. so v mariborski stolnici prejeli tonzuro, ki jo je podelil prevzvišeni škof g .dr. Karlin, sledeči gg. bogoslovci: Juranovič AIojz od Sv. Križa pri Ljutomeru, Korban Franc iz Maribora. Lampret Jože iz Šoštanja. Modrinjak Franc \z Središča. Pušn jak Rupert od Sv. Lovrenca na Pohorju. Schondorfer Jožef iz Starega trga, Šmon Franc od Sv. Jurja pod Taborom, Vojkovič Jožef iz Turnišča, Bejek Franc iz Murske Sobote, Ferenčič Franc iz Kroga v Prekmurju, Kordež Zdravko iz Prevalj, Kuzma Jožef iz Bogojine, Lupše Tine iz Pilštanja, Močilnik Matej iz Mežice, Orešnik Franc od Sv. Bolfenka na Kogu, Paluc Ignac od Sv. Antona v Slov. gor., Petan Janez iz Sromelj, Rojht Ivan od Sv. Lovrenca v Slov, gor., Schauer Anton od Sv. Križa nad Mariborom, Sem Jakob iz Ljubnega, štukovnik Franc iz Velenja, Vahčič Rudolf iz Vidma, Veselič Franc od Sv. Marka, Vraber Jakec iz Kaple, Žnidarčič Franc iz Gorice. Duhovniške vesti. G. Ivan Messner je nastopil župnijo Marenberg dne 1. t. m. Na njegovo mesto kot prvi kaplan v Apaee je prišel g. Ivan Cilenšek, dozdaj vikar v Ptuju; vikarijat v Ptuju ostane začasno nezasedea, vikarjeve posle je prezel g. prošt in mestni župnik dr. Žagar. Smrt na ulici. V nedeljo, dne 4. t. m., kmalu po 10. uri zvečer, je zadela kap v Gosposki ulici v Mariboru 381etnega delovodjo Rudolfa Blaznik, zaposlenega v Sirakovem ključavničarskem podjetu na Pobreški cesti. Vračal se je v spremstvu žene in treh otrok iz Grajskega kina. Poklicali so rešilni avto, ki pa se je vrnil prazen ter ga je zamenjal mrtvaški voz, ker je zdravnik ugotovil, da je takoj nastopila smrt. 25Ietnico poroke je pri Sv.Trojici v Sl.g. ibhajal Franc Majhenič in njegova žena Neža, rojena Šuta. Srebrnoporočenec je naš zvesti somišljenik. Splošna želja jc, da bi Vsemogočni ohranil srebrnoporo<enca vesela, čvrsta in zdrava še na mno«a leta! Tatvina. Tovama strojil v Majšpergu pri Ptuju ima žično železnico za prevažanje lesa na vozičkih iz Majšperga do Medvec. Dne 1. marca je dal blagajnik iega podjetja kuverto z vsebino nad 6000 Din privezati na en voziček in prepeljati v Medvece radi izplačila delavcev. Ker je pa žična železnica slabo šla in je morala v večkratnih presledkih postati, je nekdo nb času, ko je žična železnica poslala, hiIro splezal na stopce in kuverto z denarjem ukradel. Kot storilca so izsledili ne kega Franca Funnan iz Medvec, ki je bil aretiran in izročen okrajnemu sodišču v Ptuju. Iz vlaka skočil. Ko je v nedeljo, dne 4.. t. m., ob pol desetih odpeljal potniski vlak iz Rimskih toplic proti Laškemu, je skoeil neki vojak iz vozečega vlaka. Vlak »o takoj ustavili, ponesrečenca naložili in odpeljali z islim vlaikom v celjsko bolnišnico. Vojak se je močno poškodoval na rokah. Kakor se govori, je peljala patrulja vojaka v mSriborsko kaznilnico. Napoved lastnc smrti. V Špitaliču pri Konjicah se je zgodil ta-le slučaj: Na kvaterno nedeljo je bil pokopan ob obilni udeležbi najstarejši faran, g. Anton Šuperger, p. d. Bernač v Kraberku, star 90 let. Pred smrtjo na kvaterni petek je zaklical: »Ženske, pridite noter! Umrl bom in bom pokopan v nedeljo.« Kakor je rekel, tako se je tudi zgodilo. Mir njegovi dmši! 301etnico obstoja bo obhajala letos firma Josip Farkaš pri Sv. Juriju ob Ščavnici. To občeznano, vsestransko solidno in pošteno trgovino za nakup vaših poIrebščin najtopleje priporočamo! Pod vlak je šel. V pondeljek, dne 5. t. m., zjutraj je povozil vlak v Pesjem g. V. Žlof, trgovca z vinom iz Pristave. Sumi se, da se mu je precej omračil um, ker je prejšnji dam v gostilni čudno zmešano govoril in se vedel. Namen samoumora pa zopet potrjuje dejstvo, da si je v gostilni pri Mrazu izprosil dopisnico in pa svinčnik ter popisal, od koga ima še tirjati denar. Ni pa napisal naslova na dopisnico. Tudi je hotel, da bi mu gostje pomagali zapiti še lOOOdinarski bankovec ,ki ga je imel pri sebi; pa kot tujcu se mu ni nobeden pridružil. Zjutraj pred prvim vlakom ga je neki železničar našel v sumljivem obnašanju na železnici ter ga hotel spraviti v stran, pa se ni pustil. Opozoril je strojevodjo in vsi so skrbno pazili, pa niso ničesar opazili. Pozneje so ga pa našli z razbito glavo brez noge in roke na progi. Misli se, da je bil skrit pod mostom in šele tedaj skočil pod vlak, ko je bila lokomotiva že mimo. Grozna nesreča v Brezjcm pri Pišecah. Dne 28. m. m. je vozil Cvetko Ivan, pos., Globoko št. 31, poleg več drugih voznikov vino iz Brezja na kolodvor. Blizu posestnika Kelharja pa se mu je s polnimi sodi naloženi voz dvakrat prevrnil ter zdrobil njemu levo, njegovemu sinu Ivanu pa dvakr'at zlomil desno nogo. Oba so takoj spravili v Brežice v bolnico. Hudo prizadeti družini naše iskreno sočutje. Kdo ve kaj? Alojzij Solak, živinski trgovec, preje stalno stanujoč v Mariiboru, Slovenska ulica 36, je meseca maja 1926 kivpil in le deloma plačal v Kravjeku, občina Loče, srez Konjice, posestvo, ki so mu ga obdelovali drugi ljudje. Na to posestvo je često zahajal, dne 22. maja 1927 oziroma tneseca junija 1927 (ob ča«u spravljanja sena) pa je neznano kani izginil. Ker je imel Alojzij Solak baje v onem času pri sebi večjo vsoto denarja, se sumi, da je bi-1 oropan in nasilno odstranjen, podan pa je tudi sum, da je sam, neznano kam pobegnil, ker je bil zelo zadolžen. Vsakdo, komur je kaj znanega o Alojziju Solak, osobvlo o njegovem bivališču &e naproša, da to javi okrajnemu sodišču, odd. III., v Konjicah, Slovenija. Ropar dolenjskega poštnega voza pod ključem. V Kočevju je bil te dni aretiran tamošnji gostilničar Ivan Klemenčič. Ta je obdolžen, da je izvršil predlanskem in lani rop v poštni voz dolenjskega vlaka na Kranjskem. Pri prvem vozu je uplenil 240.000 Din, pri drugem pa 180.000 Din. Skočil je v poštni voz, ko je bil vlak v teku, ga odprl, nastavil uradniku revolver, odnesel denar in skočil z vlaka. Talvine zgoraj omenjenega denarja sta bila osum ljena poštna uradnika, ki sta bila tedaj v vagonu in kalera je ustrahoval ropar. Pro ti enemu uradniku se je vršila celo porotna obravnava, a je bil oproščen, drugi je bil izpuščen že v preiskavi. Klemenčič je bil deset let uslužben pri železnici in so mu bile razmere s poš*nimi vozovi znane. Pri aretaciji se je vedel popolnoma hladnokrvno. Po 17 letih odkrit zločin! Leta 1911 je izginil neznano kam seljak Vasilij Prusac iz Presnice pri Zagrebu. Ljudje so sčasom pozabili na izginulega, žandarmerija pa je vedno poizvedovala za njim. Te dni so orožniki nenadoma zaprli njegovo ženo Jelico, ki je bila že davno v drugič poročena. Priznala je, da je ubila pred 17 leti svojega moža z enim zamahljajem 9 sekiro. Truplo je zakopala na polju. Okostje so izkopali in se je na njem poznal še siloviti udarec s sekiro. Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela raeseca februarja naslednje podpare: Hranilnica pri Sv. Primožu nad Muto 50 Din; Požarna bramba v Policah 110 DLn; Zupni urad pri Sv. Barbari 75 Din; okrajni odibor v Soštanju 200 Din; Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah 100; rodbina Klobasa v Oč>eslavcih 100; goslje na gostijah: Greajorec-Rantaša v Slaptincih 70, Rajh v Stročjive&i 125, Vrbnjak-Lah v Krfževcih 52, Slavič-Salamun v Križevcih 227, Ferlež-Galira v Stopercah 272; gostje na zlati poroki Mat. in Tcrezije Vrbajnšak na Grlavi 50; Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu 100; Ivan Vesenjak, narodni poslanec, 100; Marko Skofič, kaplan pri Kapeli, 50; Franc Spindler, župnik pri Sv. Lovrencu, 220; Katinka Jurinec v Banovcih 10; svatje na III. prleškem gostuvanju 500 Din. Vsera darovakem iskrena zahvala!