^
Fran Albrecht:
Spomini.
lNad gajem tam daljnim spominov nebroj, odetih v mrak moje duše, nocoj pojo žalujoče molitve.
Kot vase začaran srebrni smeh mesečine se koplje v zelenih valeh topolov, ki težko zvenijo.
Sen spečih voda sred pokojnih trat še mojo utrinja mladost, ko takrat . . . O, zeleni in veli spomini!
To bilo je v maju: somrak je dehtel, tih veter je vel, val vod je šumel poskočne valčke ljubezni.
In v tvojih deviško-sinjih očeh se kopal je mojega srca smeh, tvoji črni lasje so goreli.
Tvoji črni lasje so se zlili po tleh — goreči valovi — krog naju dveh pod mračnim, meniškim topolom.-------
Da, mračni, meniški topoli okrog so peli svečano: „0 mladi bog pomladi, ime ti je ljubezen ..."
m
Ljubljanski zvon" XXXVI. 1916. 7.