ru$Mm narodo. PriobCil A. K. Ruski narod preživl(ja žalostne dnj vellkega petka. Ustanavljajo se še ved^ no skupna komunistična gospodarstva. To se napravi tako, da kmetom v kakl vasi vzamejo vso zemljo, vso živino in vse imetje ter napravijo skupno gospodarstvo ali kolhoz kakor pravijo boljševikl. Beseda kolhoz je sestavljena iz prvih zlogov besed kolektivistično — skupno — hozjajfstvo — gospodarstvo. Kmetje pa postanejo na tak način na- ] vadni poljski delavci pod nadzorstvom ¦kakega mestnega postopača. Po poro- čilu ruskih listov postopajo sovjetskl komisarji pri ustanovitvi skupnib po- " sestev popolnoma brezsrčno. Na Ukrajini se je tako ustanavljanje vršilo po nočl. Komunisti so kmete privezali za vozove z vrvjo okrog vratu, da so jih tako vlekli na ustanovne shode. Ljudl so izganjali skoraj nage iz hiš; sovjetski rabeljni se niso ozirali ne na bolne člane družin, ne na nosečnost žen in ne na veliki mraz 25 stopinj Celzija. Vzell. so jlm vse, §e zadnji košček obleke. Ku- ¦ lakov, to je večjih posestnikov, katerim so vzeli domove in vse imetje, pod smrtno kaznijo nihče ne sme vzeti pod streho. Mnogo ljudi se hoče izseliti iz države, a ne dajo (jim dovoljenja, marveč jth zaplrajo v ječe. Ljudje so vsi zbegani, nekateri znorijo, drugi si a samoumorom končajo življenje. Nl Krimu so posestniki poklall vse ovce ln sicer radi davka na volno. Davek na volno pa je tak: Od 12 ovac zahteva država letno 10 pudov (160 kg) volne. Ko so kmetje rekli, da toliko volne ne dajo ovce, jim je odgovoril sovjetski lnštruktor, da morajo volno za davek prikupltl. Ker to ni mogoče, so vse ovce poklali. Kmetje se ustanavljanju skupnih posestev silno ustavljajo. Ob mejah hoče vsled tega vse kmečko prebivalstvo bežatl Iz boljševiške Ruslje. Ruski list »Vozroždenie« v Parizu od 31. marca tega leta poroča v dolgem dopisu Iz Rige tako-le: »Po vsej zapadni meji sovjetske Rusije, začenši v Estoniji in tja do črnega morja, Je nenavadno gibanje. Zdl se, kakor da bi bila električna Isikra šinlla v obmejne kraje in bi vsa preblvalstvo prlvedla v silno gibanje. Bežati izpod sovjetske oblasti, ta kllc se razlega od kraja do kraja, od ene vasl do druge. Vsa obmejna Rusija se prlpravlja na beg. Cakajjo, da pride pomlad, ko bodo pota suha, ko bodo ozelanela drevesa In grmi. Takrat se bo dalo lažje akritl pred obmejno stražo, kl navadno strelja na bežeče begunce. Toda tudi rdeča obmejna straža ne ravna enako. Zgodili so Be že slučaji, ko obmejni stražnikl niso streljali, marveč so se delall tako, kot bl beguncev ne videli. Ker se kmečko prebivalstvo pripravlja na beg, ostanejo seveda polja neposajena in v sovijetskih skupnih gospodarstvih vlada obupno razpoloženje. In sovjetske krajevne oblasti pošiljajo v Moskvo istotako obupna poročila: Liudstvo Re Dripravlja na beg. In Stalin se je vstrašil ter je zapovedal pri ustanavljanju posestev neke olajgavc« Tako poroča dopisnik iz Rige. Prav ©nako je na Daljnem vzhodu. Ruskl Hst »Zarja« v Harbinu poroča, da na stotlne ruskih kmetov zapušča svoja posestva ter beže preko reke Amur na kitajsko ozemlje. Obenem pripovedujejo, kako z živinsko surovostjo uničujeijo Bovjetski rabeljni zasebna posestva ter ustanavljajo skupna komunistična gogpodarstva. Obmejno prebivalstvo skuša torej be2ati iz sovjetskega raja ... Kdor ne more bežati, se pa borl v Rusiji zoper ustanavljanije kolhozov na življenje in Bmrt. Sam boljševiški list »Kom. Pravda« poroča, da v srednji Rusiji, kjer je znana črna zernlja, ustanovitev skupnih pcoestev slabo napreduje. Ženske se silno upirajo in govore, da raje umrjejo kot bi šle v kolhoze. Položao je obupen; ko komunisti na shodih vprašujejo, kdo je proti kolhozom, vsi kmetje vzdigujejo roke, le invalidl ne, ker jih nimajo. Zelo slabo stojl v Tambovskl guberniji. V Odeški okolici kmetje napadejo kolhoznike ter jim skušajo zabraniti vsako delo. Kulaki so strašno razjarjeni in v boju ne izbirajo nobenih sredstev. V Kubanski oblasti so kmetje na polju iz zasede napadli člane kolhoza »Pot socijalizma«. Po poročilu liBta »Vozroždenie« po komunističnem listu »Trud so kulaki v Bobrinskej okollci zažgali kolhoz »Nova pot«. Ogenj je uničil vsa poslopja, vse imctije in semena. Zgorelo je mnogo krav, konj, Bvinj in ovac. V Starobinskej okolici v Belorusiji so kulaki pobili sovjetske predstavitelje. Inštruktorja Slesarčuka so ustrelili z revolverjem in starega komunista Bojko so ranili. List »Vozroždenie« od 1. aprila tega leta poroča, da so sovjeti poslali Iz tovaren 25.000 delavcev, da bi pomagali organizirati kolhoze ali skupna gospodarstva. Delavci pa v celi vrstl vasl nlso do.bili ne stanovanja ne plače in ne hrane. Živijo večinoma od kruha in čaja. Kmetje jih sovražijo in gledajo po strani. Moglo bi se jira zgoditi, da jih bodo kmetje kmalu preganjali kot 30 že mnoge boljševiške uradnike. Tako preživlja ruski narod svoij straSni veliki petek ne le v Rusiji, marveč po celem svetu. Ruskega begunca najdeš v velikih evropskih mestih, v Parizu in Londonu, v vroči Afriki, v goratem Peru, na severoamerikanski farmi, v solnčnl Perziji, na Kitajskem in Japonskem, po celem svetu so raztreseni. Trudijo se In delajo po plsarnah, tovarnah, na farmah, v l&sovih in rudokopih. Čakajo, upajo, spominjatjo se nesrečne domovine in umirajo . . . Kdo bi ne imel ž njimi sočutja, saj so naši rodni slovanski bratje? Kdo bi jih ne pomiloval radi njihove nesrečne domovine? Kdo bi jim odrekel pomoč v njihovi strašni nesreči? Da, ml vsi jih srčno pomilujemo in sočustvujemo ž njimi, ker so kristjani in Slovani. Stiska ruskega naroda je prikipela do vrhunca. Tako ne more iti dalje. — Boj med kmeti in sovjetsko oblastjo se bije na žlvljenje in smrt. Kdo bo zma- gal? Trdno upamo, da zmaga prej ali slej pravica. Potrpežljivi in plemeniti ruski narod je vreden boljšega gospodarja, kot ga ima sedaj. Veliki petek še nikoli ni dolgo trajal. Tudi ruskemu narodu bo veliki petek preminul in prišla bo Velika noč — vstajenje. In takrat bo ruski narod porabil svoje člle moči v čast Kristusovemu križu in v blagor vsega Slovanstva! *