31 Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-86 Wintering of the Coot Fulica atra in the Bay of Škocjan from 1982 to 1986 Izt ok Škornik UVOD Črna liska Fulica atra je selivka, klatež in stalnica. V zmernih in toplih krajih se zadržujejo čez vse leto, v glavnem pa se selijo severne populacije, in še posebej tiste iz vzhodne Evrope, pod vplivom celinskega podnebja. Oseb- ki iz severnega morja, Baltika . (vključno z južno Fenonskandijo), centralno - vzhodne Evrope in južne SZ prezimujejo v Senegalu, v oazah južne Sahare, v rec- nih dolinah in jezerih Sudana, mogoče celo v Etiopiji. Čeprav so na prezimovanju številčneje prisotni osebki v palearktičnem delu, pa veliko število osebkov prezimuje v zahodni in centralno - vzhodni Evropi, Medi- teranu, Bližnjem vzhodu, posebej na Danskem, zahodni Nemčiji, Nizozemski, Ma- .roku, Tuniziji, Turčiji, južni SZ (zlasti ob obalah Črnega oorja), ob Kaspij- skem morju in Iraku, kjer so januarske populacije štele preko loo.ooo ptic (Aktinson-Willes 1970, &nart 1974, Carp 1975). Števiičnost populacij na Medi- teranu in Bližnjem vzhodu je odvisna od jakosti in trajanja zime na severu. Kot nasprotje temu pa zelo majhno število prezimujočih ptic doseže etiopski del Afrike, kjer po do sedaj znanih podatkih redno prezimujejo le v Senegalu (Morel in Roux 1973) in Sudanu (Cave in Macdonald 1955). Le maloštevilne liske (klateži) dosežejo Nigerijo in čad (Elgood 1966, Salvan 1968, Glutz 1973). Podatki iz Etiopije niso zanesljivi, iz Tanzanije pa nesprejemljivi, ker gre pri obeh primerih za možnost zamenjave z grebenasto lisko Fulica cristata (f3&ckhurst 1973). &:ier evropske selitvene poti je zahod - jug jeseni in v obratni smeri spomladi. Premikanje selečih se osebkov poteka preko kontinentalne Evrope s širšim se- l1~venim pasom (z vmesnimi počivališči in prezimovališči) čez Bavarsko (J Nem- čija), Avstrijo, švico in Čehoslovaško, na severu do Baltika i n na vzhodu čez vzhodno Nemčijo do S~ navidezno brez odklona okoli topografskih ovir (visoka gorovja). Tudi čez ozek obalni selitveni pas se preko Baltika selijo številne liske iz vzhoda do dežel Severnega morja, vključno z Veliko Britanijo (Brown 1955), dalje de Iberskega pclotoka ali celo do severozahodne Afrike. Ta obalna premikanja so lahko (le delno) v povezavi z golitvenim:i. zbirališči na Danskem. Iz dežel Baltika in centralne Evrope se nekatere premaknejo na jug do Balkana, Italije in do Tunizije. Nobeno poČivališče ob črnem in Kaspijskem morju, v Tur- čiji i n Iraku ne kaŽe na velika prezimovališča, vendar domnevajo, da se šte- vilo prezimovalcev poveča z združitvijo lokalnih populacij ptic iz SZ, ki v zimskem času zapustijo t.i. južni rob. V zahodni SZ se večina (če ne vse) populacij le delno seli, vendar v nobenem primeru ne zaslediIOO v celoti neselivk. Verjetno se tudi nekaj osebkov iz Ve- like Britanije seli skozi različna počivališča od zahodne Nemčije do Franci- je. Nekatere primerke, ki gnezdijo v Franciji, so našli jugozahodno od Iber- skega polotoka, medtem ko so nekaj v Španiji obročkanih mladičev našli na Por- tugalskem in v Maroku. 32 PREZIMOVANJE Fullca atra 4000-:c--, --,---------,-----,---------,-------,----,- 0 ,, s e ,: b '.iHH!l~1'-------___ _,___ k ---- ;: o " " IJ H 2000-jr-- li •. : 0-·_] '- ·~· ,.,;, ........ .L. '"""""'" " 0 250~ ! s ~ 200~ ! k o 1500 I\ v -:: sep okt sep okt dec feb PREZ I t·10UANJE F u l l ca a tra nov dec Jan feb 1982/83 & .. si. mar apr 1983/84 1 ilL ... lL.!ml:.J mar apr f 00 1i ~80~i k ll ~60~1 401\ 200-J\• o-Jj ' sep o 60~1 s ·) e b k 40j i o lvl 200-{ " II ,; {:1-' ' sep okt ·) okt. 33 PREZ ItlOUANJE F u l t ca ct tret 1984\85 nov dec .1cm feb mar apr PREZ I t·10l1ANJE Fu l tca atra 1985\86 ·) nov dec .1cm feb mar apr 34 PREZIMOUANJE .Fulica atra 400°"7,-: -----,-----.----,-----,-----,----:---=-:-- ---, ~ 300~1 li leto_82/83• leto_84!851--= 1 ,-;-. - ~ ji ~to_83/84l teto_85/86i r00JI i 100~1 lDI 1 sep okt nOl,1 · dec Jan feb mar apr Slike 1- 5: Prezimovanje črne liske v Škocjanskem zatoku v letih 1982- 86 Fi gures 1- 5 : Wintering of the Coot in the Bay of Škocjan from 1982 to 1986 METODA DELA štetje sem opravljal na vodnih površinah Škocjanskega zatoka v zimah 1982/83, 1983/84, 1984/85 in 1985/86. Pri štetju lisk sem si pomagal z daljnogledoma povečav 7 x 5o in 2o x 5o. Liske sem štel posamezno (čim bolj natančno) ali pa po skupinah lo oseb- kov. Pri štetju posameznih osebkov sem uporabljal metodo štetja v raztegnjeni jati, ki nam z.agotavlja natančno določitev števila osebkov. S štetjem sem pri- čel septembra, končal pa v mesecu aprilu, ko se odselijo še zadnje jate, osta- nejo pa samo ne poŠkodovani osebki in osebki, ki v zalivu gnezdijo. V zimi 1982/83 sem opravil 22 števnih dni, v zimi 1983/84 25, v zimi 1984/85 18 in vzimi 1985/86 14. Skupaj 79 števnih dni. ZIMA 1982/83 Konec septembra se je v zatoku zadrževalo okoli 500 lisk. lo.oktobra je število prezimujočih osebkov znašalo že looo osebkov in ostalo nespremenjeno do konca oktobra. V začetku novembra se je število nekoliko povečalo. Prve dni decembra se je število osebkov povečalo še za Soo. število prezimujočih lisk je narašča­ lo do približno 2o. januarja, ko je prezimujoča populacija štela že kar 3500 osebkov. lo dni kasneje se je število zmanjŠalo za 500 osebkov, 5 dni kasneje pa je število ponovno porastlo na 35oo osebkov in do okoli 12. februarja ostalo nespremenjeno. V drugi polovici februarja je število upadlo za looo osebkov, se do začetka marca ponovno povečalo in okoli lo. marca doseglo številčni vrh (4ooo osebkov). Do konca marca je število naglo upadlo. V začetku aprila je opa- ziti majhen številčni porast in ponovni padec, dokler niso v zalivu ostali le še gnezdeči primerki ter nekaj zaostalih in poškodovanih osebkov. 35 ZIMA 1983/84 Podobna situacija je v obdobju 1983/84, le da je bilo okoli lo. oktobra v zato- ku več lisk kot leto poprej. Do sredine oktobra je število upadlo in se pri- bližalo številu lanskega oktobra. Do konca oktobra je opaziti manjši številčni porast. Od začetka novembra je število prezimujočih lisk upadalo do konca de- cembra (v istem obdobju 1982 je število naraščalo). Od konca decembra do prvi h dni v januarju se je število ponovno poveČalo. V nadaljnjih petih dnevih je prišlo do ponovnega padca, od sredine januarja pa je postopoma naraščalo do za- četka februarja, ko se je v zatoku zadrževalo 15oo lisk. Do 23. februarja je ostalo število nespremenjeno, konec februarja upadlo ter se v naslednjih dne- vi h naglo poveČalo in okoli 5. marca doseglo številčni vrh (25oo osebkov). šte- vilčni vrh je trajal 5 dni, zatem pa je prišlo do naglega upada prezimujočih osebkov. V sredini marca je bilo v zatoku še okoli looo lisk, v začetku apri- la pa jih je ostalo le še nekaj. DISKUSIJA Grafični prikazi od 1 do 5 ponazarjajo številčno prisotnost lisk po mesecih v letih 1982/83, 1983/84, 1984/85 in 1985/86. Na sliki 5 pa so zaradi boljše predstavi tve prikazana vsa Štiri leta skupaj. če si pogledamo grafične prikaze Štirih let, lahko ugotovimo, da se že v sep- tembru "domačim" liskam pridružijo "tuje" liske (v glavnem se selijo severne populacije in tiste iz V Evrope). V septembru se je število prezimujočih (oz. počivajočih) osebkov gibalo od 200 do looo osebkov. Za leto 1985 (september, oktober, november) nisem uspel zbrati podatkov. V oktobru se je število povečalo za okoli 500 osebkov. V letih 1982 in 1984 je ostalo število bistveno nespremenjeno do konca novembra (majhen porast v le- t u 1982), medtem ko je v novembru 1983 prišlo do številčnega padca (manjše število prezimujočih osebkov kot v septembru istega l eta). V decembru se je zmanjšalo število osebkov v letu 1983 in v letu 1984, naglo pa poveČalo v letu 1982. Decembra 1985 je bilo v zatoku okoli 150 osebkov. Ker za leto 1985 ne razpolagam s podatki iz predhodnih mesecev, ne vem. ali je v decembru 1985 priš- lo do zmanjšanja ali povečanja števila prezimujočih lisk. Januarja se je v vseh primerih števi lo povečalo, do konca februarja 1983 i n f ebruarja 1985 ostalo nespremenjeno, porast pa je opaziti februarja 1984 in februarja 1986. Marca nastopi v treh primeri h številčni vrh (1983, 1984 , 1985), v marcu 1986 pa j e š t evilo upadlo (številčni vrh v februarju) . Aprila se odselijo še zadnje lis- ke , kar je razvidno iz vseh š t i rih diagramov. Pr i selitveni dinamiki (prezimovanju) v Škocjanskem -zatoku lahko govori mo o 6 etapah: l . Naraščanje števil a osebkov (priselitev prvih jat) 2. Prvi številčni vrh 3. Prezimovanje (števi lo osebkov se bistveno ne spreminja) 4. Številčni padec (odselitev prvih jat) 5. Drugi številčni vr h 6. Odselitev V septembru se pojav1Jo prve jat e l i sk. Naraščanje š t evi la prezimujočih osebkov pot eka do prvih dni januarja. V dveh primeri h (1982/83 in 1984/85) se v prvi h dneh oktobr a pojavi prvi številčni vrh, ki mu sledi postopno padanje š tevila do konca decembra. V tem primeru gre upad števila pripisati ostrejšim razmeram (lis ke se pred ledom umikajo iz zaltva proti j ugu). V začetku j anuarja nas topi ponovno številčni vrh, ki mu sl edi manjš i številčni padec (del populacije se za- radi neugodnih vremenskih r azmer premakne na morje ). Pos topnemu naraščanju (vračanje i z morja ) s l edi faza prezimovanja (š tevi lo prezimujočih osebkov se 36 bistveno ne spreminja), ki traja do sredine februarja. Od sredine februarja pri- de do prvih odselitev jat(vračanje v gnezdišča). V marcu nastopi številčni vrh (maksimum). Vzrok temu je prihod -jat, ki so prezimovale južneje od Škocijanske- ga zatoka. Medlo in 3o marcem pa se odseli večina lisk. ZAHVALA Kolegu Davorinu Tometu se i skreno zahvaljujem za izdelavo grafikonov. StfflARY Wintering of the Coot (Fulica atra) in the Bay of Škocijan from 1982 to 1986 From 1982 to 1986 wintering of the Coot (Fulica atra) was studied by the author in the Bay of Škocjan near Koper . In those winters the number of the wintering individuals was drastically decreased, what the author ascribes to the very severe winters of the last few years , when brackish water i n the bay actually froze . Due to a very per sistent observation, however , he recorded the following wintering dynamics: In September there appear the first flocks of the Coot . The number of the win- tering individuals increases until early January . In two cases (in 1982/83 and 1984/85) the numerical maximum was r ecorded in the first few days of October , which was then followed by a gradual decrease until the end of December . In this instance the numerical decr ease should be ascribed to somewhat harsher conditions (the birds retreat ed south from the ice in the bay) . In early Ja- nuary another numerical maximum is achieved, but is then followed by somewhat smaller numerical decrease (due to unfavourable weather conditions a part of the population moves out to the sea) . A gradual increase (retur n from the sea) is followed by wintering phase (the number of the wintering individuals does not change significantly) which lasts til mict- Febr1.lary. From then on the first movements of flocks away from the bay are noted (return to the breeding grounds) . In March the numerical maximum i9 achieved again, the reason being the arrival of flocks which winter south of the Bay of Škocjan. But during March l oth and 3oth most coots fly away from the Bay. LITERATURA Zuur , B. , Suter W. , A. Kramer ( 198 3) : ~r Nahrungsokolqgi.e auf dem Ermatinger Becken (Bodensee ) liberwi nternder wass-ervti~~ Der Ornithologische Beobachter, Band 80. Heft 4. Suter. W. ( 1982): Vergleiohende .Nmhl'Un-S'3okologie von Uberv.internden Tauchenten Bucephala. Aythya lll\d l:U:~.uhn F. 11tr·a aro Unt.ersee-Bnde Hochrhein (Bodensee) . Der Ornithol o~...e;~~ ~cllt~, 0000 f-9~ Be-pt. -e. Suter . w. (J.1~ h N,.~ ~t,ung vem Unt<...~ .see-Entle!Iiocbrhe.tn ( Bodensee) als wichtiges 'ttf,~~f\t~~'\-er tUr- ·:1~oohenten Ayt.h~d , Bucephala und Blas- schuhn F. al~'fl., ~ Otwd,tMl.'.()11.s~he Betitac,.hta",. baP.u 79, hef t 2. šmuc. A. ( 19~ } ~ N® ~~.ljski'la in ,u.leu~~:il~. solin. Univerza v Ljubljani, Di plomsko delt> .. Tome . D. (1986)~ ~l..r~l~ ... ;sv-:t.~lt .. ~'i'.'r· in še kaj . Acr ocephalus š t. 27-28, . .., l etni k VII, str .~, Iztok Škornik Krožna cesta lo 66000 Koper