SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVI (40)	g™" ¿F'fc | » M E*®» || | b g g gw*k g¡nw* mma	BUENOS AIRES
Štev. (No.) 14	t W L %J V t W I Li OK C	23. aPrila 1987
Pismo papežu	Obisk škofa Jenka
To pismo je bilo izročeno pape žu Janezu Pavlu II. ob priliki srečanja v Luna Parku s polj skimi rojaki in drugimi slovanskimi skupnostmi.
10.	aprila 1987
Sveti oče!
SLOVENCI, ki smo se po drugi svetovni vojni naselili v Argentini, se ob Vašem drugem pastirskem obisku v tej deželi z radostjo pridružujemo navdušenim sprejemom in pozdravom ter Vam izrekamo našo globoko sinovsko vdanost kot vidnemu namestniku Učenika, čigar nauk je naš narod sprejel in ohranja nad 1000 let.
Našim pozdravom pridružujemo iskreno zahvalo za vso veliko o-četovsko skrb, ki jo kažete do nas izseljencev po vsem svetu, da nam z dušnopastirsko službo v našem jeziku ohranjate zaklade naših prednikov: vero in jezik.
Tudi naslavljamo na Vas, sveti oče, prošnjo, da v svoje molitve vključujete še prošnje za našo domovino Slovenijo, ki je prav tako kot Vaša Poljska težko preizkušena ter že nad 40 let trpi vsled zatiranja osnovnih človekovih pravic.
Končno še prošnja, ki Vam jo s sinovskim zaupanjem posebej pri-
poročamo. Pri sv. stolici so v teku procesi za beatifikacijo štirih Slovencev: škofov Friderika Ire-
r.eja Barage, Antona Martina Slomška, Janeza Gnidovca in p. Vendelina Vošnjaka. Lahko si predstavljate, sveti oče, kakšno veselje bi navdalo slovenske vernike doma in v izseljenstvu, če bi v doglednem času dosegel čast oltarja katerikoli imenovanih in bi tako Slovenci dobili svojega prvega blaženega ali svetnika.
Imamo pa tudi množico mučencev, laikov in duhovnikov, ki so v dobi komunistične revolucije v Sloveniji darovali svoje življenje iz čiste zvestobe katoliški veri v goreči ljubezni do domovine, katero so hoteli obvarovati brezboštva. Prepričani smo, da so se pridružili množicam, ki jih že krasi muče-niška palma in upamo, da bomo dobili, po modrosti in materinski dobroti sv. Cerkve, tudi v njih potrditev naše vere v pravično plačilo za njihovo mučeniško smrt.
Sprejmite, sveti oče, naše ponovne izraze sinovske vdanosti. Vaša in naša molitev naj nam pomaga v izpolnitvi naših želja v večjo čast božjo.
Za Zedinjeno Slovenijo
Emil Cof	Lojze Rezelj
tajnik	predsednik
Umrl je slovenski Dubček
V Ljubljani je umrl v petek popoldne 27. marca, zadet od srčne kapi, v 68. letu starosti Stane Kavčič, ki je bil od leta 1968 do 1972 predsednik slovenske vlade, pa je bil tedaj postavljen na rob javnega dogajanja, ker je preveč odločno branil slovenske interese pred Beogradom.
Ne samo, da je leta 1968 postal predsednik izvršnega sveta SR Slovenije. Tito mu je celo ponudil mesto predsednika zvezne jugoslovanske vlade v Beogradu. Morda tudi zato, ker je postal v Sloveniji preveč močan. Kavčič je vabilo sprejel, a stavil tudi znane pogoje, ki pa niso bili sprejeti. Tako je raje ostal v Sloveniji, namesto njega pa je šel v Beograd Mitja Ribičič, ki pa je slovenske koristi kaj klavrno zastopal — in se tudi zadnje čase v tem ni kaj prida spremenil.
Branil je slovenske' koristi
Pod njegovim predsednikovanjem se je zgradila železniška proga Ko-zina-Koper, potem ko je vodstvo jugoslovanskih železnic? odbilo prošnjo za finanaciranje te za Slovenijo tako potrebne proge. Zavoljo tega je morala nositi vse finančno breme slovenska republika. Tito pa je bil toliko nesramen, da ko je bila proga zgrajena in vse nared za odprtje, se je pripeljal s svojim modrim vlakom kot prvi na novi progi v Koper, zaradi česar je predsednik slovenske vlade iz protesta o-stal v Ljubljani.
Pristaš dialoga
Za njegovega časa se je prvič začelo govoriti o narodni spravi in o potrebi dialoga s politično emigracijo. Tedaj je bilo univ. prof. dr. Cirilu Žebotu, ki deluje v ZDA, omogočeno, da se je v Ljubljani sestal s Kovačičevim opolnomočnim ministrom. Ni pa se srečal s samim Kavčičem.
Kavčič je bil tudi prvi predsednik slovenske vlade, ki se je stvarno zavzel za slovenske manjšine.
Kavčičeva odslovitev
Njegova usoda je bila odločena na sestanku na Brionih, kjer je Tito o-stro napadel Kavčičeve nazore.
Kavčič naj bi postal žrtev tako i-menovane ..cestne afere“. O tem je
bilo nedavno več govora na mariborskem kulturnem večeru, kjer je književnik Tone Partljič, znan po svoji iskrivosti in satiri, dal na rešeto Mitjo Ribičiča, v partizanih Cirila, med zadnjo vojno komisarja četrte cone na Štajerskem, po vojni javni tožilec, sekretar za notranje zadeve (pa ne v času dachauskih procesov), predsednik jugoslovanske zvezne vlade od 1969 do 1971, sedaj pa mož, ki se spretno ohranja na površju, čeprav brez lastne politične teže.
Na omenjenem večeru je Partljič kar naravnost obtožil Ribičiča, da je bil on tisti, ki je odstavil takratnega prvega človeka slovenskega političnega življenja Staneta Kavčiča, s čimer si tedaj ni pridobil simpatij slovenskega naroda. Takrat je Stane Kavčič cstro reagiral, ker so v Beogradu v zveznem izvršnem svetu mednarodno posojilo za gradnjo cest namenili za cesto Beograd -Novi Sad, on pa je skupaj s Hrvati zahteva1., da bi ta sredstva dobila Slovenija. S tem je razgibal ves slovenski narod, češ da Slovence že od nekdaj izkoriščajo (kar je sedaj na široko ponovija „Nova revija“)
Partljič je v zvezi s tem Ribičiču oponesel, da je bil takrat, kot se zdi, bolj na strani interesov Jugoslavije kot pa slovenskega naroda, nakar je slednji odvrnil, da pri. Kavčiču ni šlo v prvi vrsti za cesto, ampak je to bil spopad glede političnega koncepta nadaljnjega razvoja Slovenije. Marsikaj tistega, je dejal Ribičič, kar je takrat Kavčič i-mel pred seboj, je zdaj zelo aktualno.
„Zaradi teh vprašanj smo se takrat spopadli, je pa Kavčič še ostal član partije. Je pa zaenkrat v tej naši demokraciji še tako, da ljudje, ki so bili odstavljeni, niso prišli več na odgovornejša mesta, kar je pomanjkanje naše demokracije.“
Premnogi so kljub vsemu tiho u-pali, da ga bodo ob nastalih obupnih gospodarskih razmerah ponovno poklicali na krmilo slovenske republike. Tega ne bomo več dočakali. Odšel je nepričakovano, a Slovenci ga bodo ohranili v spominu kot moža, ki mu slovenstvo ni bila prazna beseda.
\	L. V.
Okrajšano iz Kat. glasa, Gorica, 2. aprila 1987
Slovenska skupnost v Argentini se spet veseli dušnopastirskega obiska iz Slovenije. To pot prihaja k nam na obisk škof slovenskega Primerja, naše najstarejše ali po drugi strani najmlajše škofije, koprske škofije. Dr. Janez Jenko predstavlja duhovno vez, ki druži nas, emigrante tostran oceana, pa vse Slovence, predvsem pa slovensko Cerkev v e-no dušo. Po obisku slovenskega me-. tropolita dr. Alojzija Šuštarja pred štirimi leti imamo spet priložnost, da zaživimo v neposrednem stiku z domovino — očetnjavo. V prvi vrsti je pastoralni obisk namenjen birmo-vanju slovenskih otrok; škof bo tudi vodil našo tukajšnjo najstarejšo versko slavnost — romanje k Materi božji v Lujan. Mimogrede pa bo s svojo prisotnostjo poživil narodno zavest in zavest povezanosti, ko se bo udeležil Slovenskega dne, prisostvoval igri Poslednje ustoličenje, pa tudi obiskal naše Domove, trdnjave slovenstva v Argentini.
Skupaj z njim bo prišel njegov spremljevalec, glavni urednik priljubljene mladinske revije Ognjišče, msgr. Franc Bole. Tudi njegovega o-biska se veselimo, saj je njegova revija tukaj precej brana in naša mladina iz nje zajema duha povezanosti in narodne pripadnosti. Veseli smo tudi zato, ker bo lahko neposredno sam videl našo borbo za o-hranitev slovenskega načina verovanja, slovenske zavesti in idejne trdnosti, Njegovo časnikarsko oko bo lahko marsikaj opazilo in si zapomnilo; tako bo lahko svojim potovanjem dodal novo stran.
ZGODOVINA KOPRSKE ŠKOFIJE
Ko so Slovenci začeli naseljevati zemljo, v kateri še danes živijo, so počasi prodirali do morja. Posedli so današnjo Istro, niso pa zavzeli o-balnih mest, ki so bila naseljena že stoletja prej z romanskim ali poro-manjenim prebivalstvom. V ta obalna mesta so tudi pribežali staroselci pred slovenskim navalom, tako tudi škofje iz raznih uničenih škofij na Slovenskem: Emone, Petovijja itd.
Tako so mesta ostala romanska, o-koliška naselja pa slovenska. Istra in z njo slovensko prebivalstvo je kmalu, konec prvega tisočletja, pripadlo Frankom in za temi nemškemu cesarstvu, a obalna mesta so
dolgo ostala podložna Bizancu in za njim Beneški republiki.
V posameznih mestih na obali so se kmalu razvile škofovske stolice; iz mesta Kopra — insula Caprsa — Kozji otok — sta znana dva škofa iz 8. stoletja, Joannes in Senator. Zaradi majhnosti je pozneje škofija bila poverjena tržaškim škofom. Šele leta 1185 je Koper postal spet samostojna škofija in ostal tak do XIX. stoletja. Znanih je še 43 koprskih škofov po imenu, med njimi je tudi blaženi Absalon iz XIII. stol.
Slovenski doseljenci so se počasi začeli pomikati v mesto, kjer so se večinoma poromanili. Vendar je zanimivo, da je bila sicer v mestu služba božja v latinščini, kot običajno, v slovenski okolici pa glagol j ska, kar se je ohranilo tja do leta 1880. Tudi v mestu, ki je imelo nad 40 cerkva, so imeli za Slovence staroslovansko — glagoljaško bogoslužje.
Ko je leta 1797 prišel Koper pod Avstrijo, so kmalu nato (1. 1828) koprsko škofjio personalno zedinili s tržaško v tržaško-koprsko škofijo. Tej so dalj časa načelovali škofje Slovenci, dokler ni vsa Primorska
padla pod Italijo. Ko je po II. svetovni vojni Primorje pripadlo Jugoslaviji, so upravljali slovenski del te škofije dr. Močnik (ki so ga komunisti izgnali v Italijo), dr. Nežič., Anton Vovk, Mihael Toroš in Albin Kjuder
Ko so se končno z osimskim sporazumom določile uradne meje, je Vatikan obnovil staro koprsko škofijo in ji priključil še slovenski del goriške in za prvega škofa imenoval dr. Janeza Jenka.
DR. JANEZ JENKO
Sedanji koprski škof se je rodil 5. maja 1910 v Mavčičah na Sorškem polju ob Savi. Gimnazijo je dovršil v škofovih zavodih v Št. Vidu, leta 1934 pa je bil posvečen v duhovnika. Pozneje je bil dalj časa prefekt v škofovih zavodih in je tudi doktoriral iz sv. pisma. Deloval je kot katehet ter je tudi objavljal članke v reviji Kdtoliške akcije.
Leta 1940 je odšel v Beograd, kjer je skrbel za tamkajšnje katoličane. Med vojsko je veliko pomagal slovenskim beguncem in izseljencem.
(Nadaljevanje na 2. str.)
aaaaiaaBBBBaBBaaaBaaBaaaBaaiiBwraaaBBBBaaBBBBBBaaaBaBBaaBaBBaaBaaBaa;iaBBBBBBBBBaBaBaBBB
MARKO KREMŽAR	NOVA REVIJA 57
Pravna ureditev položaja Slovencev
kot naroda
FRANCE BUČAR:
Znana sedeminpetdeseta številka Nove revije ima enotno tematiko in značilen podnaslov: „Prispevki za slovenski nacionalni program.“ Pomeni, da je pričela slovenska javnost tudi znotraj meja „pretresati rešitve, čistiti pojme in presojati možnosti. .. “ slovenske prihodnosti.
Ker ni mogoče ponatisniti vseh 240 strani zbranega gradiva, se omejimo danes le na povzetek ene od temeljnih razprav. Pisec prof. France Bučar je z njo nekako dopolnil svojo zadnjo knjigo: Resničnost in u-tvara.
Razprava spada pod zaglavje: „O pravnih načelih slovenske nacije“ in izhaja iz ugotovitve, da ta vprašanja niso pomembna „za tiste, ki so prepričani, da o odnosih med ljudmi, zlasti (pa) med narodi in državama, odloča samo moč“.
„Moč je porazdeljena med vse u-deležence v družbenih odnosih.. . lahko zelo neenakomerno... Vladajoča družbena elita ali vladajoči narod ..., ki bi ustrezala. samo predstavam o njihovi absolutni premoči,
bosta končala v brezpravju, kaosu in entropiji.“ (150) „Pravna ureditev je... odraz razumevanja... notranje družbene povezanosti in soodvisnosti .. . Zato je od ustrezne pravne ureditve odvisen položaj posameznika v družbi, naroda v več-narodni državi.“
Vendar tako „jasne predstave o potrebni pravni ureditvi“ ni bilo, ko so naši narodi po koncu prve svetovne vojne vstopali v novo državo SHS, ugotavlja Bučar. „Nekaterim politikom, izvirajočim iz predelov, ki so poprej spadali pod Avstro-Ogr-sko, je bilo sicer že od vsega počet-ka jasno, da bi morala biti nova država urejena na federativni podlagi — razumljivo pa, da jasno izdelanega modela za tako federativ-nost še niso mogli imeti, niti jim ni bilo dano, da bi ga mogli izdelati.“
„Vladajoča srbska elita... pa se z zamislijo federativnosti države sploh ni ukvarjala... Uporabljen je bil model unitarne meščanske države... po francoskem vzorcu. To je bila vsaj formalno demokratična in
pravna država. . . prepletena s celo vrsto vzhodnjaških, francoskemu, zahodnjaškemu vzorcu povsem tujih primesi. Zato nikoli ni mogla razviti solidne in nepodkupljive javne uprave, kakršna je seveda pogoj za delovanje moderne demokratične države. . . Ob takem modelu država enostavno ni mogla funkcionirati... Obstoječa pravna ureditev in položaj, na katerega se je nanašala, sta si bila v... protislovju.“ „Odgovor, ki je sledil, je postal... klasičen vzorec za reševanje vseh dejanskih in navideznih strukturalnih težav te države; spopad s posledicami, ob popolnem zanemarjanju vzrokov za nastale težave.“ „Še-stojanuarska diktatura“ je ukinila demokracijo, hoteč tako odpraviti zunanje znake globokih nesoglasij.
„Le počasi... je prodrlo spoznanje, da države ni mogoče urejati po unitarnem vzorcu. Hrvaške je dobila svojo relativno avtonomijo v okviru sicer še vedno enotne Jugoslavije (1939). Slovenci do svoje avtonomije nismo prišli, ker je prišlo že prej do fašističnega napada na Jugoslavijo. Toda vzorec’ za reševanje notranje ureditve države je bil najden: upoštevanje različnosti in pravna u-reditev notranje soodvisnosti, izvirajoče iz te različnosti“ (151)
Ko piše avtor o značilnostih prve Jugoslavije, ima brez dvoma pred očmi sedanji položaj v državi. Zato je po naštevanju negativnih strani tedanje ureditve poudaril: „Vendar (Nad. na 2. str.<J
k«- k
Srbska akademija in Hrvati
„Svobodna Slovenija“ je dne 29. januarja 1987 poročala o Memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti, v katerem so bili napadeni Slovenci in Hrvati. Slovenci smo na napad odgovorili iz svojega slovenskega stališča. Sedaj pa je na ta napad poslal odgovor zastopnik Hrvatske seljačke stranke, prof. Zvonko Mustapič s prošnjo, da ga objavimo. Odgovor radi objavljamo, toda zaradi pomanjkanja prostora v našem listu, ga objavljamo v skrajšani obliki.
Prof. Mustapič navaja uvodne besede omenjenega memoranduma, v katerih Srbska akademija znanosti in umetnosti trdi, da je „težka kriza zajela ne samo politični in gospodarski sistem, ampak sploh vse javno življenje, ker ne izključuje niti tako katastrofalnega izhoda iz te krize kot razpad jugoslovanske države. Zato smatra Srbska akademija za svojo dolžnost, da pove v tem usodnem trenutku svoje mnenje v prepričanju, da s tem pomaga pri reševanju teh problemov.
Po mnenju prof. Mustapiča je bistvena vsebina memoranduma v tem, da postavlja trditev, da Slovenci in Hrvati izkoriščajo Srbijo, da se
Srbi počutijo niti gospodarsko, hiti narodno, niti politično enakopravne s Slovenci in Hrvati, da vlada v Jugoslaviji „antisrbska koalicija“ Slovenčev in Hrvatov, ki sta jo ustvarila Josip Broz Tito (Hrvat) in Edvard Kardelj (Slovenec). Republiki Slovenija in Hrvatska gospodujeta gospodarsko in politično v Jugoslaviji. Politika jugoslovanskih komunistov je protisrbska in je nadaljevanje politike Kominterne, ki je po mnenju Srbske akademije sodelovala pri razbijanju Jugoslavije in je pomagala protisrbskim gibanjem v Jugoslaviji. Slovenci in Hrvati so vedno imeli odločilen vpliv v Centralnem komiteju jugoslovanske komunistične partije, ker so imeli že pred drugo svetovno vojno svoje ko-
Obisk škofa Jenka
(Nad. s 1. strani)
Po vojski je izdajal list Blagovest do leta 1964, ko je prevzel delo a-postolskega administratorja slovenskih delov tržaško-koprske, goriške in reške škofije. Končno je leta 1978 postal redni škof obnovljene koprske škofije, ki je del ljubljanske metropolije. Geslo, ki si ga je izbral je: „Vera — zmaga!“
Škofija ima lastno malo semenišče ter okoli 200 duhovnikov. Pred kratkim je škof dr. Jenko dobil pomožnega škofa v osebi msgr. Metoda Piriha, da mu je v oporo pri delu.
munistične stranke. Z ustavo leta 1974 so se Slovencem in Hrvatom izpolnile njihove nacionalne zahteve in zato nasprotujejo (?) morebitnemu razpadu današnje Jugoslavije.
O teh neverjetnih in nedokazanih trditvah Srbske akademije je „Svobodna Slovenjia“ deloma že pisala. Težko bo v domovini in izven nje kdo verjel, da spričo statistik in neizpodbitnih dejstev Slovenci in Hrvati gospodarsko izkoriščajo Srbe. Kljub krivičnosti takih obtožb pa pi rečeno, kar poudari prof. Mustapič, da se ne bi srbskemu človeku priznala njegova vrednost in plemenitost.
Prof. Mustapič izraža v svojem spisu mnenje, da ima ta kampanja Srbske akademije zoper Slovence in Hrvati tudi nekak protikatoliški prizvok, ker sta slovenski in hrvaški narod po veliki večini katoliška. Seveda je tako stališče popolnoma neaktualno in zgrešeno, pa naj si bo naperjeno proti katolištvu, proti pravoslavju ali proti muslimanstvu.
Dalje omenja prof. Mustapič izjavo člana Srbske akademije Vasilija Krestiča, ki je zapisal, da so Hrvati „genetično predestinirani za zločin“. Razumljivo je, da take trditve srbskega akademika ne morejo utrjevati Jugoslavije, ne poglabljati medsebojnega spoštovanja in še manj bratstva in prijateljstva. Tudi ne morejo take izjave buditi ljubezni do države in pomagati pri delu za skupnost. V tej zvezi navaja prof. Mustapič pregled hrvatskih uspehov na raznih področjih — v znanosti in kulturi —, kar dokazuje z navajanjem številnih hrvatskih znanstvenih in kulturnih ustvaritev v srednjem in novem veku...
Ker pa ta afera, ki jo je sprožil Memorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti, še ni zaključena, bomo počakali na. njen izid in nato podrobneje poročali o nastalem položaju.
MSGR. FRANC BOLE
Msgr. Bole se je rodil leta 1932 pri Knežaku na Primorskem in bil posvečen leta 1958. Že od leta 1967 je glavni urednik mladinskega mesečnika Ognjišča, ki izhaja v Kopru. Ta revija je začela izhajati leta 1964 in se je razvila v verjetno najbolj brano slovensko revijo, saj izhaja v nakladi skoraj 100.000 izvodov. Urejevana je zelo privlačno, poleg tega pa prinaša marsikatero zanimivost, odgovarja na probleme mladih, skrbi za bolnike itd. Tudi v Argentini je precej naročnikov in bralcev te revije, predvsem med mlajšimi.
Človek večkrat dela načrte, pa jih okoliščine prekrižajo s tako neob-zirnostjo, da hujše skoraj ni misliti. Pisec teh vrstic je imel namen na tem mestu vsaj nekoliko prostora posvetiti še papeževemu obisku, kot so to imeli namen po mnogih revijah in listih. Pa je te dni „dogajanje“ v Argentini imelo take posebnosti in svojevrstnosti, pa tako težo, da je treba skoraj ves razpoložljivi prostor dodeliti tem dogodkom. Prvi resni vojaški udar, odkar je nastopila civilna vlada, je res posebnost. Ne tolikšna kakor papežev o-bisk (upajmo, da bodo v bodoče številnejši papeževi obiski kot pa vojaški udari.) A dejansko so te vrste politične, ne verske narave. In v politiki ima „nujno“ običajno prednost pred „važnim“. Zato se temu posvetimo.
OBLAKI SO RUDEČI
Pravzaprav stvar ni bila popolnoma nepričakovana. Med političnimi opazovalci se je že dolgo časa šušljalo o nezadovoljstvu. Ko je prišlo do vladno-sindikalhega pakta in je kot delovni minister nastopil ortodoksno peronistični gremialist Alde-rete, smo tudi na tem mestu omenili kot enega vzrokov pritisk srednjih kadrov vojske, nezadovoljnih s sojenjem obtožencev glede prekrškov med protigverilsko vojno. Spričo vojaške ofenzive je Alfonsin skušal zgraditi neke vrste koalicijsko vlado. To je postalo jasno še bolj ob otvoritvi univerze v Šan Isidro, kjer je predsednik dejansko sklical vse stranke k skupnemu delu v vladi, in to komaj nekaj dni pred poskusom udara.
Nepričakovana pa je bila sila te nevihte. Pričelo je grmeti v Cordobi. Ta provinca je tako tesno povezana z argentinskim ustavnim življenjem, in puči, ki se tam začno, so ponavadi usodni, naj bo za vojaštvo ali za civiliste. O tem bi lahko pričala pokojni Peron in tudi general Ongania. ki si po „cordobazu“ ni več opomogel. Stvar je, da je tam major Ernesto Guillermo Barreiro izrazil, da se ne bo predstavil sodišču. Ko so potekli vsi roki podaljšanja in preložitev, ga je vodstvo enostavno izključilo iz vojaških vrst. On pa ni hotel zapustiti posadke. Takorekoč zabarikadiral se je v 14. oddelku letalske pehote v bližini Cordobe, kjer je užival simpatije tamošnjih oficirjev. Upor je bil spočet.
Tako smo prišli do velikega četrtka. ko so govorice švigale kot bliski, in so na eni in na drugi strani pričeli manevre za rešitev položaja. V Cordobi je prišlo do pogajanja. Kot posredovalec je deloval,
med drugimi, tudi kardinal Primate-sta, predsednik argentinske škofijske konference. A mirne rešitve ni bilo videti. V Buenos Airesu je vlada najprej mobilizirala druge politične stranke, da ji dajo podporo. Nato so poklicali na cesto (bolje na trg) civiliste.
Predsednik je pohitel v kongresno palačo in zbranim narodnim predstavnikom zatrdil, da vlada ne bo popustila v svojem stališču, da z uporniki ne bo pogajanj, da bo enkrat za vselej v državi tako, da bodo pred: zakonom vsi enaki, pa naj imajo uniforme, ali pa naj je nimajo.
KDO NAJ ZATIRA?
Pred kongresno palačo je vsaj 400.000 civilistov zelo glasno podpiralo demokracijo in civilno vlado. Ta „javna zborovanja“ so tradicija, ki je Argentina ne bo opustila. Tu se meša „skličevalna moč“ političnih formacij in pa spontana reakcija navadnega državljana. Odgovor je bi! jasen, ne le glede na število ljudi na Kongresnem trgu, marveč tudi glede na mnenje tistih, ki so pfed televizorji, ali z ušesi prilepljenimi na radijske sprejemnike, napeto sledili razvoju dogodkov.
Dogodki so se razvijali naprej. V Cordobi se je hitro rešilo, na kaj originalen način. Major Barreiro je pobegnil. Mnogi so se potihoma spraševali kako je mogel pobegniti ne le iz utrjene vojašnice, marveč tudi iz od zunaj strogo nadzorovane vojašnice. A glasno so vsi izražali veselje nad rešitvijo položaja.
To veselje sicer ni bilo popolno, kajti že je grmelo tudi v Campo de Mayo. Ta velevojašnica, v bližini mesta Buenos Aires, je tudi mnogokrat odločilno posegala v argentinsko ustavno življenje. Tam stoji, med drugimi, pehotna šola. V njej se je zbrala skupina oficirjev in podoficirjev, dejansko od polkovnika doli. Tja se je zatekel tudi podpolk. Aldo Rico, potem ko je iz solidarnosti z majorjem Barreirom zapustil svoje mesto v regimentu v San Javier, v provinci Misiones. Podpolk. Rico, ki ima kot izgleda precej ugleda med svojimi tovariši, se je postavil na čelo teh elitnih čet, in proglasil upor.
Govorimo sedaj že o veliki soboti. Položaj je pravzaprav jasen. Na eni strani majhna skupina (koliko jih je: 50, 100, 200?) upornikov, ki javno proglašajo svoje zahteve po amnestiji, in svoje nezadovoljstvo z generali. Na drugi strani vsa civilna država, in ves večji del vojske Posebej je treba omeniti, da tu nista
Ureditev položaja. . .
(Nad s 1. str.)
ta država ni bila totalitarna. Bila je. .. vendarle pravna država. Vse gospodarstvo je bilo v zasebnih rokah in to je moč vladajoče čaršije bistveno omejevalo...“
Nadalje ugotavlja pisec, da je zlasti Slovenija „po svetovni gospodarski krizi začela hitro industrijsko rasti, zlasti pa preraščati v pomembno trgovsko in bančno središče.“ Ta trditev, ki je povsem resnična, je za domače razmere danes skoraj revolucionarna, saj se je nedolgo tega uradna zgodovina slovenskega gospodarskega pričenjala leta 1945.
Nič manj pomembna ni naslednja ugotovitev: „Skoraj bi bilo' mogoče jasno povedati, kam bi tak razvoj, če ne bi bil z razpadom države na silo presekan, pripeljal. Za razpad i-ma največ ‘zaslug’ srbska vojaška klika, saj se je takemu toku nagonsko upirala in ga poskusila z državnim’ udarom 27. marca 1941 ponovno preusmeriti na pot, ki je bila že zdavnaj nemogoča. Cena za to ‘junaštvo’, ki se predstavlja kot višek patriotizma... je verjetno za vsaj dve leti prezgodnja in zato toliko daljša nacistična okupacija Jugoslavije.“ (152)
Poglavje o predvojni Jugoslaviji zaključuje Bučar: „Med Slovenci je vse bolj raslo prepričanje, da v taki državi zanje ni mesta,“ čeprav v
njej „obstoj Slovencev kot naroda ni bil ogrožen...“ in je „Slovenija kljub vsemu še vedno nekako držala korak s srednjeevropskim okoljem, iz katerega se je razvila.“
Z okupacijo je ostala ena sama možnost: „Vzeti svojo usodo v svoje roke,,, pričenja Bučar drugi del svoje razprave.
„Prepričanje, da unitarna Jugoslavija kot izbirna možnost sploh ne pride več v poštev, je bilo splošno, tako na strani OF kot pri njenih na-sprotnikih. Svobodna, združena Slovenija je prišla kot poseben cilj tudi formalno v program OF. Nasprotna stran je formalno stala na stališču pravne kontinuitete predvojne Jugoslavije, vendar je njeno unitarno ureditev že med vojno dejansko zanikala. Kolikor je priznavala av. toriteto jugoslovanske vlade v Londonu, je vendar v njenem okviru prek svojih predstavnikov vodila posebno politiko in na koncu. . . postavila tudi posebno slovensko vlado, čeprav muho enodnevnico.“
Brez dvoma ima avtor prav, ko trdi, da je „ideja unitarne Jugoslavije mrtva“; res pa je tudi, da je demokratična večina naroda unitarizem odklanjala že pred vojno; in vprašanje je, če je pisec dobro informiran, ko pravi nadalje, da se neki „emigrantski politični krogi ukvarjajo z načrti, kako na mesto sedanje komunistične vrniti staro Jugoslavijo.“ Vsaj med Slovenci bi težko
našel koga, ki bi se ukvarjal z idejo jugoslovanskega unitarizma.
Nato pa preide Bučar k dvema bistvenima vprašanjema glede slovenske bodočnosti, in sicer: „Kdo lahko o tako pomembnem vprašanju (kot je rešitev položaja Slovencev kot naroda) za narod sploh odloča in v kakšnih okoliščinah (ter)... kakšne objektivne možnosti ta narod ima za uresničitev svojih teženj,“
Ugotavlja znano, a nikdar dovolj poudarjeno dejstvo, da Slovenci možnosti bistvenega odločanja o svoji usodi še nismo imeli. „Odločitve o tem, da se vključi v kraljevino SHS, ta narod samostojno nikoli ni sprejel, celo njegovi zastopniki... so bili v tem pogledu postavljeni pred izvršeno dejstvo.“ Prav tako ni mogoče (v imertu naroda) sprejeti „kakršnekoli odločittve o notranji družbeni in gospodarski ureditvi, ker gre tudi v tem primeru za življenjsko pomembno odločitev. O tem lahko odloča le narodi sam neposredno. Zato je tudi sleherna odločitev o tem vprašanju, kolikor je bila sprejeta med vojno, z vidika naravnega pra-va močno vprašljiva, v bistvu le začasna, ker narod o teh vprašanjih takrat ni mogel odločati. Z vidika naravnega prava so določitev Avnoja, kolikor zadevajo ta za narod tako usodna vprašanja, v svoji zakonitosti vsaj vprašljive. Pretežna večina tistih, ki so jih te odločitve zadevale, zanje skoraj ni vedela. Zato o kakem soglasju vsega naroda glede njegove nadaljnje usode ta-
krat ni mogoče govoriti. Ravno tako nasprotna stran ni imela pravice sprejemati kakršnekoli odločitve o nadaljnji narodovi usodi...“
„Kdorkoli je sprejemal kakršnekoli odločitve, zadevajoče okupirano prebivalstvp, je lahko spirfeje-mal te odločitve o neposrednih tekočih zadevah, ki v nobenem primeru ne prejudicirajo bodoče usode...“ Seveda drži to pravilo tudi za zadržanje Osvobodilne fronte med okupacijo. Bučar to še posebej poudari: „OF se je pri svojih odločitvah sklicevala na to, da dejansko predstavlja voljo vsega naroda, razen neznatne peščice narodnih izdajalcev. S stališča naravnega prava si take pravice samolastno ni mogla prisvojiti, ker ni bilo nikakršne možnosti, da bi tako domnevo kot stvarnost lahko preskusila... Vsekakor je število tistih, ki so ob koncu vojne stali na nasprotni strani, tlolikšno, da nikakor ne predstavlja zanemarljive količine. Poleg tega se z vstopom v partizane ni že vsakdo opredelil za tisto, kar je pozneje dobilo ime revolucija in kar predstavlja družbeno ureditev po sovjetskem, vzorcu.“
Prof. Bučar, nekdanji partizanski borec, nato še enkrat pokaže na bistveno razliko med partijo in med partizanstvom, ki jo premalo poudarjamo nasprotniki totalitarizma v zdomstvu, čeprav jo dobro poznamo in razumemo. Takole piše o nekomunistih, ki so vstopali v partizane: „Opredeljeval se je (tak člo-
prišli v poštev niti mornarica, še manj letalstvo.
Položaj je torej jasen. Ukaz tudi: marširati proti Campo de Mayo in postaviti v red tistih nekaj upornikov. Tukaj pa se je pokazala druga plat problema. Poklicali so čete iz Zárate, celo iz oddaljenega Entre Riosa. In vsak pameten človek se je vprašal: zakaj ne iz bližnjih vojašnic? Saj jih je dovolj v bližini E*ue-nos Airesa. Zakaj ne tanke iz Magdalene, ki so včasih tako radi dirjali po civilnih cestah, in bi v kratkem času uredili položaj? In še vprašanje: Kako to, da kolone vojaštva iz Zárate napredujejo tako počasi?
Položaj je bil torej jasen. Malo se jih je upiralo, a nihče ni ubogal u,-kaza, da je treba upornike zatreti. Že je nedelja. Opoldan se je pričela zbirati ogromna množica na Majskem trgu. Velika množica se je zbrala tudi ob meji upornega Campo de Mayo ter kričala in psovala uporne formacije. Tam bi res lahko prišlo do tragedije, ker uporniki so bili odločeni, množica pa do kraja razjarjena.
POUK IN PRIDOBLJENO ZNANJE
Ob pol dveh so v notranjem ministrstvu predstavniki vseh strank in vseh družbenih sektorjev podpisali „demokratični kompromis“, od katerega je najbolj važen tretji člen, ki govori o delovanju pravice in o „nivojih odgovornosti“. To so bile ključne besede za rešitev položaja. Da je potem predsednik šel v Campo de Mayo in pozval upornike, naj se podajo, je že druga zgodba. Nekateri trdijo, da je bilo tedaj že vse dogovorjeno, in da je predsednik šel k upornikom, da dogovor potrdi. Vsekakor, tudi v tem primeru mu je treba priznati korajžo. Ne bi l$Ho pgvič, da uporniki pridržijo predsednika kot talca.
Dan se je že nggibal, ko se je dr. Alfonsin znova pokazal na balkonu vladne palače. Trg pod njim je kar vrel, ko jim je voščil veselo veliko noč. Stvar da je urejena. Uporniki so se vdali, bodo aretirani in sojeni. Nekateri niso dobro razumeli za-
(Nadaljevanje na 4. str.)
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
12.
Pred tridesetimi leti so v predmestju Buenos Airesa še vozili po cestah kruh ria vozovih s konji.
Tudi stara mama Slovenka je kupovala kruh za svojo veliko družino in sicer: „Dva largota in dva redon-dota.“
Pa je bila vsak dan pravilno postrežena.
veji) kvečjemu za program OF, za narodno osvoboditev, večina pa je celo za ta program zvedela šele v partizanih. Boj za narodno osvoboditev in socialna revolucija sta dve povsem različni stvari. . . Socialno revolucijo je izvajala KP šele po vojni, ko je prišla na oblast... Ta preobrazba se je vršila v razmerah ostrega nasilja in diktature, zato o pravih reakcijah ljudi na tako vsi-ljevano preobrazbo ni mogoče zanesljivo soditi, Še zlasti, ker je bilo javno dovoljeno samo strinjanje...“ Ali je diktatura potrebna, se sprašuje avtor, „če se s tistim, kar naj bi uveljavila, strinja pretežna večina vseh ljudi?“ (154)
„Glede s stališča naravnega prava, je revolucija, ki jo je izvedla KP, vsiljena družbena preobrazba, ker o njej ni mogel soditi narod, na katerega se je nanašala,“ nadaljuje svoja razmišljanja prof. Bučar in ugotavlja, da je šlo v primeru komunistične revolucije med nami „samo za prevzem oblasti na nezakonit način.“
Novi režim ni svoje ohlasti nikdar „izpostavil potrditvi na temelju svobodnih volitev. . . zato je .. . njegova oblast brez temeljev naravnega prava, vse dokler tega ne stori... Zato je tudi revolucija... popolni analogon od zunaj uvožene revolucije, samo oblika tega uvoza je posebna. Ni bila neposredno prinesena na bajonetih sovjetske vojske, pač pa prek partije, ki je de. Iala kot izpostava kominterne. (KP
>-4*. NOVICE IZ SLOVENIJE
DIVAČA — Škocjanske jame bi radi turistično čim boljše izrabili. Zato so pripravili načrt, po katerem bi u-vedli nekaj sprememb, a upoštevajoč naravno lepoto kraja. Tako mislijo u-rediti stezo za pešce iz Divače, odpreti nov vhod v bližini sprejemnega centra, nov izhod pa naj bi predstavili v 0-kroglico in s tem omogočili obisk sa,-mega Škocjana. Poleg tega mislijo u-rediti tako železniške kot cestne objekte v okolici, odpreti avtokamp in drugo infrastrukturo.
LJUBLJANA i— Biološka odprava na Kitajsko 87 je odšla 14. marca, člani odprave, absolvirani biologi, bodo spoznavali ekosisteme, floro in favno v različnih deželah Kitajske. Odpotovali so z vlakom skozi Sovjetsko zvezo.
SEŽANA — Skrb inšpektorjev zbuja vse slabša higijena, v lokalih. Pri pregledih sežanskih gostišč in trgovin so našli 12 vzorcev živil slabe kvalitete, med vzorci pripravljene hrane pa je bilo 16 takih, da bi lahko povzročili nevarne zastrupitve. Vzroki za to, po mnenju inšpektorjev, so v pomanjka,-nju delavcev, vse večji fluktuaciji in nezainteresiranosti zaposlenih.
MARIBOR — Temeljno delo zgodovinopisja je predstavil akademik Bogo Grafenauer. Gre za skupno izdajo založbe Obzorja in SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti), delo Pavleta Blaznika, Historična topografija slovenske štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. Grafenauer je dejal, da je knjiga podlaga vsem nadaljnjim raziskavam srednjega veka na naših tleh.
'LJUBLJANA — škofjeloški pasijon je izšel v zbirki Kondor Mladinske knjige. To je delo iz stare slovenske kulturne zakladnice: zaobsežena sta di-plomatični prepis in preprosta fonetična transkripcija s prevodom neslovenskih delov besedila.
LJUBLJANA — Svetlana Makarovič, pisateljica, likovnica, igralka, pevka, je zaslužna za rekord, ki se v slovensko gledališko zgodovino še ni vpisal. Njena Sapramiška je v slabih petih mesecih od premiere doživela že več kot sto uprizoritev. To pa ni edino lutkovno delo S. Makarovič. Napisala, priredila in ustvarjalno sodelovala je pri mnogih uspešnicah tega odra: Soviča Oka, Pekarna Mišmaš, Kozlovska sodba v Višnji gori, Martin Krpan.
LJUBLJANA — Živinoreja in kmetijstvo sta v krizi. V Sloveniji je manj živine, kot je je bilo pred šestimi leti. Letošnjega januarja je slovenski kmet z vsakim litrom mleka pridelal 43,5 dinarja, izgube (dolar — 520 din); pri mladem pitanem govedu so rejci izgubili nekaj več kot 304 dinarjev pri
vsakem kilogramu; izgube pri prašičih pa so pri vsakem kilogramu prirejenega mesa presegle 207 dinarjev. Za en traktor je moral kmet leta 1980 oddati 18.610 litrov mleka ali 3133 kg klavne govedi, leta 19j5 pa 22.611 litrov mleka in 3757 kg klavne govedi. Kako čuden je odnos države do kmetijstva, kaže tudi podatek, da se je mleko v dveh letih podražilo za trikrat, traktor pa kar za devetkrat
LJUBLJANA — Ljubljanski dirigent Uroš' Lajovic je v okviru ciklusa koncertov praškega, simfoničnega orkestra POK „Klasiki naše epohe“ gostoval na Češkoslovaškem. Praška kritika mu je posvetila precejšnjo pozornost.
POSTOJNA — Voda je za Postonj-čane od 1. marca dalje za 40 odstotkov dražja. Nove cene bodo veljale do zadnjega junija. Kubični meter vode za gospodinjstva stane sedaj 250 dinarjev (dolar — 520 din).
TOLMIN — Bogata najdišča pisanega apnenca so odkrili pri raziskavah pod Krnom, v bližini planine Kuhinja, čeprav je tolminska občina precej obsežna, ne premore prav veliko surovin za potrebe svoje industrije. Kaže pa, da bodo lahko srpeniŠki kredi dodali še pisane apneničaste kamnine. Te so primerne za proizvodnjo tako imenovane kamne galanterije, torej izdelkov, primernih za zunanje in notranje detajle stavb.
LJUBLJANA — Najmanjša slovenska založba, Knjižnica revlucionamih teorij, je napovedala nove izdaje: Dušana Pluta Slovenija — zelena dežela ali pustinja? in Bojana Baskarja Usoda latinščine, med drugimi.
Izhajanje je urejeno kot ena od dejavnosti Zveze socialistične mladine Slovenije.
UMRLI SO OD 10. do 16. marca 1987:
LJUBLJANA: Vera Babnik roj. O-rel; Rado Belič; Jaka Čarman; Matilda Korošak roj. Kebler; Berta Vinovec roj. Pertot; Stane Zupančič; Angelca Svetek roj. Jakopin; prof. dr. Ervin Prelog; Marica Kolar, 91; Rudolf Hudnik; Pavla Švajger roj. Matoz; Franc Babnik; Sandrov Francelj; Karla Prelesnik roj. žužek; Joško Omejec; Ana Poznič; Franc Guček, 79; Ivanka Bosnič roj. Erjavec; inž. Dušan Gregorka, 82; Štefka Trček; Vladimir Smolej; Marija Česen roj. Aleš, 85; Karel Dovč; Anjea Pozman roj. Hüll, 70; Zoran Golobič; Vida Lovšin roj. Šušteršič; Dušan Gro-bovšek; Nežka Kozamernik roj. Bizjak, 83 Mirko Dralar; Francka Fakin, 86; inž. Viljem Praprotnik; Jova Tavčar roj. Dolinar; Vinko Ferbežar, 61; Božo Zoran; Milan Naglič; Viktor Naglič; Franc Simonič, 50; Anton Može; Jože Pleša; inž. Vilibald Kopecky; Franc Rebolj Milan Jagodič.
RAZNI KRAJI: Marija Hribar,. 80, Šmarje-Sap; Jože Janežič, Laško; Ma-
S SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvo: V družini Jožeta Senovr-šnika in ge. Marjete roj. Markež se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Ignacij. Čestitamo!
Krsti: Krščena je bila v cerkvi Marije Pomagaj Milena Andreja Čeč, hčerka Janeza in ge. Kati roj. Lah. Krstna -botra sta bila Marko Čeč ih Ana Lah. Krstil jo je dr. Alojzij Starc.
Krščeni sta bili v župni cerkvi sv. Miklavža v San Justu dvojčki Andreja Patricija in Adrijana Cecilija Leskovec, hčerki Lojzeta in Terezije Hanjže. Botrovali so Raul Mamazza in Marta Hanjže por. Mamazza ter Janez Leskovec in Adrijana Hanjže. Krstil je župnik Matija Borštnar.
V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi so bili krščeni:
Marija Neža Jemec, hčerka Staneta in ge. Noemi Frančiške Požes. Botrovala sta Jože Burja in Ana M. Rozman. Krstil je Janez Petek CM.
Ariel Ferdinand Rozina, sin Rudolfa in Emilije Martine Miklič. Botra sta bila Lojze Rozina, in Elizabeta Fr. Boštjančič. Krstil je Janez Petek CM.
Pavel Avguštin Bokalič, sin Janeza in Ane M. Paniego. Botrovala sta Francisco Paniego in Marija Bokalič. Krstil je Vinko Bokalič CM.
-Dne 10. aprila pa sta bila krščena Marta Zupančič, hčerka, Lojzeta in Marte roj. črnak. Botrovala sta: Aleksander Danijel Strah in Marija D. Zupančič ter
Danijel Štefan Žitnik, sin Fre-dija in Silvije Elise roj. Roberto. Botrovala sta: Janko A. Glinšek in Maria Cristina de Rial. Krstil ju je g. Bokalič Jože OM.
Vsem iskrene čestitke!
Smrti: v Rosariu je umrla v 87. letu Štefanija Pristavec roj. Mežner. V San Martinu pa je na posledicah nesreče umrla Martina Lah.
Naj počivata v miru!
deležili obredov pasijona in smrti Kristusa. Pravzaprav obredi začno že na cvetno nedeljo, vendar so tudi v drugih Domovih procesije in butarice.
Veliki četrtek zbere slovenske vernike k prazniku svetega Rešnje-ga telesa s slovesno mašo, ki se nato prelije v čuječnost in molitev ob Odrešeniku na Oljski gori. Prav do polnoči si sledijo ure molitve.
Naslednji dan, veliki petek, ni delaven dan. To se pozna tudi pri obredu, saj je znatno več ljudi, pa tudi obred je manj navaden. Petje Ja' nezovega evangelija, ko opisuje trpljenje in smrt, pridiga o križu kot mučilnem orožju in simbolu odrešenja ter obhajilo so glavni deli večera, ki se zaključi s križevim potom.
V soboto je že zaznati praznično vzdušje, čez dan so dušni pastirji o-biskovali slovenske naselbine in po starih običajih blagoslavljali žegen. Zvečer pa so vsi prisostvovali blagoslovu ognja in vode, besedni liturgiji in spet slovesni Slavi pri vsta-jenjski maši.
Ti obredi zaslužijo posebno pozornost, zato je tudi priprava temu primerna. Dušni pastirji z dr. Alojzijem Starcem na čelu se vse večere zvrstijo pri oltarju in v spovednicah. Tudi pevci se zvrstijo: v četrtek je prepeval Slovenski komorni zbor (dir: Anka Gaser), v petek Mladinski zbor iz San Justa (Andrej Selan), v soboto pa Mladinski zbor iz Slomškovega doma (Tine Selan). Vse skupaj je pripomoglo, da je novo praznovanje Gospodovega vstajenja bilo slovesno in družinsko prijetno, kar se je opazilo ob koncu ma-
še, ko si je množica vsevprek po-voščila veselo Alelujo.
CARAPACHAY
TOMBOLA
Lep jesenski dan je pripomogel, da je bila udeležba res številna. Na športnem prostoru so bili lepo razstavljeni številni in bogati dobitki, tako da je marsikaterega zamikalo, da je nabavil več kart, na katere je pozneje igral. Kmalu ob napovedani uri, ob dobrih zvočnih napravah je pozdrvil navzoče napovedovalec A. Pirc, razložil potek igre in ker so ■bili navzoči tudi domačini, je ponovil Vedno besedilo tudi v kasteljan-ščini.
Začel je klicati prve številke in čez kakih deset minut so se že približali kontrolni mizi prvi dobitniki kvatern. Ko so bili razdeljeni dobitki kvatern, so začeli razdeljevati činkvine, ki jih je bilo tudi čez dvesto. Po razdelitvi teh se je nadaljevalo klicanje številk v tišini in v pričakovanju, dokler se ni oglasil prvi dobitnik glavnega dobitka Karel Selan iz Floride, aktivni član našega Doma. člani kontrole so ugotovili, da je lastnik opreme za sprejemnico. Tudi drugi in tretji glavni dobitek sta ostala v domačem kraju, dočim so ostali dobitki (čez šestdeset) bili razdeljeni srečnim dobitnikom. Med in po tomboli se je navzočim nudila dobra postrežba iz kuhinje in gostinskega prostora.
Poleg domačih rojakov se je tombole udeležilo lepo število rojakov iz drugih Domov Velikega Buenos Airesa, kar je hvalevredno; s tem je pokazano prijateljstvo in soldarnost.
SLOVENIJA V SVETU
1!UJEM®§ @H®IES
OBREDI VELIKEGA TEDNA
Cerkev Marije Pomagaj je spet doživela trodnevje, v katerem so se rojaki iz Velikega Buenos Airesa u-
rija Janežič (Lazarjeva Mari), Grosuplje; Martin 'Predovnik, Bukovlje; Marija Urbas roj. Milavec, Ivanje selo Karel Jug, Teharje pri Celju; Ivica Galič roj. Jesenovec, Dobrova; Ivo Len-Ščak, Ajdovščina; Kristina Ceraj, Št. Jurij pri Celju; Štefan Kave, Bovec; Kati Pervinžek in Drago Križnar, Doh; Elizabeta Stalowsky, Radovljica; Alojz Potočnik, Žužemberk; Anica Bakrač, Šentjanž na, Dolenjskem; Franjo Petrič, 80, Rudnik; Urška Pezdir roj. Mulhar, 78, Bizovik; Franc Plahuta in Borut Faganeli, Trbovlje; Tončka Knap roj. Hvala, Kranj; Vincenc Žnidar, Mengeš; Anton Prošek, Šentjakob ob Savi; Albin Škrjanc, Šmartno pod Šmarno goro; Franc Pogačar, Skaručna; Alojz Šeme, ■Sp. Slivnica; Jakob Švab in Alojz Pov-še, Tržič; Franc Kržič, 90, Borovnica; Ivan Korenčan, Prevalje pod Krimom.
INFORMATIVNI POLITIČNI RAZGOVORI V SEVERNI AMERIKI
Konec februarja in v začetku marca je bilo v Severni Ameriki troje informativnih političnih razgovorov. Prvi je bil 27. februarja v Torontu, drugi 28. februarja v Clevelandu in tretji 1. marca v Wa-shingtonu. Na teh sta poročala tajnik Slovenskega narodnega odbora, dr. Peter Urbanc in politični sodelavec SLS na Primorskem, g. Vinko Levstik. Dr. Urbanc je poročal o delu SNO in o nalogah slovenske politične emigracije v svetu z ozirom na vedno bolj napeti politični položaj v domovini.
V Levstik pa je podal izčrpno poročilo o razmerah v domovini in je naglasil, da je zlasti slovenska mladina kritična do komunističnega režima. Mladinska lista „Mladina“
in „Tribuna“ objavljata močne pro-tirežimske članke. Omenil je tudi pisanje starejših slovenskih kulturnih delavcev — Bojana Štiha, Igorja Torkarja, Nika Grafenauerja, Dimitrija Rupla in zlasti Spomenke Hribarjeve —, ki odkrivajo velike napake komunističnega totalitarnega režima. Nazadnje je opozoril na pomembnost zadnje (štev. 57) „Nove revije“, ki prinaša razprave o slovenskem narodnem programu, ki so silno vznemirile komunistične oblastnike. Poudaril je pomemben politični dejavnik, ki ga predstavlja pisateljska organizacija, npr. ob kandidaturi Bulatoviča ali ob skupnih jedrih. V. Levstik je tudi omenil, da je opaziti doma nekaj sprememb npr. glede praznovanja božiča. Zaključil je svoja izvajanja z nekaterimi predlogi za bolj uspešno delo slovenske politične emigracije.
>ji'
je še v juniju 1941 izrecno poudar-jalač, da je KPJ sekcija kominter-ne, Slov. poročevalec, 22. 6. 41).“ (str. 154)
Česar avtor ne omenja je, da je KP priznavala svojo zvestobo Sovjetski zvezi že pred vojno Kdor je poznal njeno delovanje, je lahko vedel tudi leta 1941, kaj je njen končni namen. Tako je jasno opredeljen položaj vseh, ki smo se proti posegu ko-minterne v slovensko družbeno dogajanje borili. Morda bi kazalo tudi pripomniti, da so bili pri uveljavljanju revolucije vendarle prisotni tu-di sovjetski bajoneti, vsaj v nekaterih predelih Jugoslavije; a to v bistvu ne spremeni dejstva, ki ga Bučar tako jasno poudari: „slovenski narod (je bil) postavljen v politično ureditev, glede katere mu doslej ni bila dana možnost, da bi o njej na svobodnih volitvah izrazil svojo voljo.“
Nadalje ugotavlja avtor, da si je KP privzela nad narodom pravico varuštva, kar pomeni, da „narodu kot subjektu prava, kot nosilcu pravic in dolžnosti, manjka poslovna sposobnost... Zagotovitev poslovne sposobnosti narodu je... prvi in temeljni pogoj za kakršenkoli narodni program. Če to prevedemo iz pravnega v politični jezik, pomeni, da je treba narodu omogočiti, da bo lahko izražal svojo voljo. Brez demokracije cije o tem ne more biti govora. S tega stališča so tudi odnosi z drugimi narodi v skupni državi, ki so sami na sebi bistvenega pomena za
narodovo življenje, šele drugotnega pomena.“ (155)
Komaj pa 'sprejemamo načelo pluralistične demokracije se znajdemo spet pred vprašanjem, kdo ima pravico soodločanja o narodovi usodi. „S pravnega stališča ni mogoče govoriti o „poštenih Slovencih“, ki so s svojim sodelovanjem v OF dali potrditev sedanjemu političnemu režimu, in o izdajalcih, ki nimajo pravice, da bi bili udeleženi pri oblikovanju narodove usode,“ odgovarja Bučar in nadaljuje: „Izdajalec je samo tisti, ki mu lahko sodno dokažemo, da je zavestno pristal, na to, 'da se nad narodom izvede genocid, kar je poskušal okupator, ali tako tudi deloval. Tako pristajanje na genocid, pa se lahko nadaljuje tudi v poznejših razmerah, kadar s svojimi dejanji podpiramo in dopuščamo genocid.“
Nato pa slede stavki, ki so tako pomembni, da morejo služiti kot temelj sodelovanju demokratičnih in svobodoljubnih Slovencev tostran in onstran meja: „S perspektive NOB oziroma državljanske vojske lahko govorimo samo o zmagovalcih ih premagancih brez vsake moralne diskvalifikacije in pravne izgube državljanske enakovrednosti. S perspektive poznejšega vrednotenja pa lahko govorimo bolj ali manj samo še o premagancih oziroma premagancu. Premganec je tisti, ki je izgubil poslovno sposobnost, da bi o svoji usodi, kolikor je odvisno od njega, odločal sam.“ (155) Brez dvo-
ma ima avtor pred očmi celotni slovenski narod.
Na naslednjih straneh prehaja pisec na razmišljanja o sožitju narodov v Jugoslaviji, po tem ko pravilno poudari rastočo mednarodno soodvisnost
„Če se postavljamo na stališče, da je naš primarni interes še nadalje obstajti kot samostojen narod, moramo imeti zagotovljeno pravico, da ta naš najpomembnejši interes samostojno opredeljujemo... Ta pravica ne more biti prenesena na nikogar drugega. ... Iz tega jasno sledi, da imamo kot narod pravico, da se organiziramo kot samostojna država ali da kot država stopamo v tesnejše ali rahlejše povezave z drugimi. .. Kakor lahko samostojno odloča (narod) o povezavah z drugimi, tako lahko enako odloča tudi o prekinitvi takih povezav.“ Po teh programskih stavkih, ki sovpadajo z gledanjem, ki je bilo že večkrat poudarjeno med nami, pa avtor trezno opomni, da „vsaka prekinitev že obstoječih povezav (t. j. sedanje Jugoslavije).. . seveda ne more pomeniti enostranske prekinitve brez obveznosti do drugih, ki bi bili s tako prekinitvijo odnosov prizadeti.“ Vendar pravice prekinitve povezav ne more narodu odvzeti nihče., kajti ta mu z vidika naravnega prava pripada.
Ko nato svari pred nevarnostjo
centralizma v državi opominja Bučar, da „Jugoslavija ni možna niti kot federativna država, ker je fede-rativnost (v praksi) samo oblika u-nitarne države.“ Pa tudi „konfede-rativnost brez demokracije in politične svobode ni mogoča, ker resničnih interesov članic sicer ni mogoče niti oblikovati, niti ni mogoče sprejemati potrebne odgovornosti, in ker se zlasti ne more izoblikovati področje dejanskih skupnih interesov.“ (157)
Vsak poskus unitarizma, naj bo še tako prikrit, pa je obsojen na propad, ker gre za „umetno konstrukcijo“... „brez stvarne podlage.“
Pa tudi vloga nacionalne države se spreminja, „vse bolj izgublja svo-. je nekdanje... oznake... pa ohranja, oziroma na novo pridobiva določene, prav zanjo specifične pristojnosti,“ ugotavlja prof. Bučar, na podlagi opazovanj evropskega razvoja. „Integracija različnosti je mo-goča samo na temelju prostovoljnega sodelovanja ker je tako sodelovanje oprto na interes.“ Gre tedaj za suvereno iskanje narodnih koristi v večjem ali monjšem sodelovanju z drugimi hosilci suverenosti. V teh odnosih pa ne gre več za podrejanje večini. Narod svojih koristi ne sme podrediti niti glasovanju drugih narodov.
„Odločanje na temelju večine je možno samo o manj pomembnih zadevah, kjer niso prizadeti življenjsko pomembni interesi prizadetih. Khkor hitro gre za odločanje po ve-
čini, je potrebna tudi prisila za manjšino. Ta je toraj izgubila svobodo,“ (159) pravilno svari Bučar glede na mednarodne — in še po-sebaj na medjugoslovanske — odnose. Istočasno pa pokaže, morda nehote, na naravno mejo demokracije, ki jo kristjani prav dobro poznamo. Princip večine ureja sožitje, ne more pa cdločati o moralnem zadržanju posameznika.
Postane jasno, da ne oseba ne narod svojih najvišjih vrednot ne smeta postavljati na tehtnico zunanje večine ter jih morata braniti pred nasiljem kakršnekoli vrste. S tem se vrne avtor na svojo izhodiščno misel, naj o odnosih med ljudmi in narodi ne odloča — moč.
Narod ima pravico do samostojnosti, človek pa do svobode, resnice in avtentičnosti, ne glede na mnenje ali pritiske bodisi mednarodne ali ljudske večine.
„Ali si je mogoče zamisliti Evropo, kjer bi večina narekoval manjšini, kadar so prizadeti življenjski interesi te manjšine?“ (160) se sprašuje pisec ob koncu svoje razprave. Dal Bog, da bi države članice evropske skupnosti bile vedno kos podobnim skušnjavam in da bi bila Slovenija kmalu lahko enakopraven del take, moralno in politično uravnovešene Evrope.
Pogumni napori slovenskih izobražencev, kot so vidni v obravani številki Nove revije, so znak, da po-stajmo za tak korak zreli.
Knežji kamen — simbol slovenske		svobode	
Slovenski	da	SLOVENSKA PRISTAVA	
		CASTELAR	
Na BELO NEDELJO, 26. aprila:	Vabi: ZEDINJENA SLOVENIJA		
MALI OGLASI
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0820 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -
17.	nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Eiscalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
SLOGA sporoča, da je pri izrednem žrebanju med lanskoletnimi ugankarji bil izžreban Tomaž Boltežar. Radijski sprejemnik TONO MAC stereo FM ga Čaka, v osrednji pisarni SLOGE.
OBVCSTILQ
ČETRTEK, 23. aprila:
Seja upravnega sveta ZS ob 20.30 v društvenih prostorih.
SOBOTA, 25. aprila:
Prihod škofa dr. Janeza Jenka in irednika Ognjišča msgr. Franceta Boleta ob 6.55 na Ezeizo z Aerolíneas Argentinas polet 141. Ob 9 sv. maša. v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Popoldan obisk Srednješolskega tečaja.
Redni občni zbor Slomškovega doma ob 20. uri.
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja / Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenski hiši ob 16 začetek filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja.
Na Pristavi v Castelarju ob 19. u-ri Poslednje ustoličenje — gledališki prikaz. Sodelujejo vsi slovenski Domovi.
2. kulturni večer SKA — dr. Aloj-iij Kukoviča O1 božjem bivanju v Slovenski hiši ob 20.
NEDELJA, 26. aprila:
SLOVENSKI DAN na Pristavi v Castelarju. Dopoldne ob 10.30; popoldne ob 16. uri.
PONEDELJEK, 27. aprila:
V	San Martinu sprejem škofa dr. Janeza Jenka: ob 19. uri sv. maša,, nato slovesna večerja v Domu.
SREDA, 29. aprila:
Srečanje škofa dr. Janeza Jenka s
slovenskimi duhovniki v Slovenski hiši.
PETEK, 1. maja:
Sprejem škofa dr. Janeza Jenka v Slomškovem domu.
NEDELJA, 3. maja:
Sv. birma slovenskih otrok v cerkvi Marije Pomočnice (Don Bosco) v Ramos Mejia ob 15. uri med slovesno sv. mažo.
PONEDELJEK, 4. maja:
Obisk škofa dr. Janeza Jenka v Slovenskem domu v Carapachayu.
SREDA, 6. maja:
V Hladnikovem domu v Slovenski
vasi obisk 'š,kofa dr. Janeza Jenka.
ČETRTEK, 7. maja:
Obisk škofa dr. Janeza Jenka na
Slovenski pristavi v Castelarju.
PETEK, 8. maja:
Kulturni večer SKA v Slovenski hiši ob 20. uri. Predava msgr. France Bole.
SOBOTA, 9. maja:
Srečanje škofa dr. Janeza Jenka s
šolskimi otroki v Slovenski hiši dopol-dne.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 10. maja:
Slovensko romanje v Lujan. Ob 10.
uri sv. maša koprskega škofa dr. Janeza Jenka.
SREDA, 13. maja:
Srečanje škofa dr. Janeza Jenka z
dušnimi pastirji v Slovenski hiši. Popoldne sestanek s slovenskimi duhovniki.
ČETRTEK, 14, maja:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši. Predava dr. Jure Rode o „katoliškem shodu“.
SOBOTA, 16. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski iši ob 15. uri.
SREDA, 20. maja:
Sestanek sanmartinske Lige žena-mati. Predava Rudolf Smersu o dr. Antonu Korošcu.
PETEK, 22. maja:
Sprejem škofa dr. Janeza Jenka v Našem domu v San Justu.
SOBOTA, 23. maja:
Srečanje škofa dr. Janeza Jenka z mladino in predavanje msgr. Franceta Boleta.
NEDELJA, 24. maja:
žegnanje pri Mariji Pomagaj, združeno s slovesom škofa dr. Janeza Jenka in msgr. Franceta Boleta.
Mogoče ne veste, da ...
—	da so na nedavnem mladinskem festivalu v Novi Gorici pri stojnici za duhovnost delili tudi prisego Satanu...
—	da je znani ameriški časnikar, danes osemdesetletni Shirer, izjavil dopisniku II Coriere della Sera, da je za tujega dopisnika v Sovjetski zvezi bolj dušljivo o-zračje in večja kontrola kot v Hitlerjevi Nemčiji. ..
—	da je med lužiškimi Srbi v vzhodni Nemčiji cvetoče versko življenje in da jih približno 83% obiskuje nedeljsko mašo...
—	da so v Ilirski Bistrici odkrili doprsni 'l^ip pokojnemu partizanskemu generalu Radu Pehačku, ki je na tihem hodil poslušat predavanja v Drago. . .
—	da bodo v prihodjem tisočletju muslimani po številu presegli katoličane. . .
Mladika, Trst, 1986, št. 9
(Nad z 2. str.)
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
kaj omenja bivše „heroje“ iz mal-vinske vojne, niti „zmote“ v dejanju, ki so si ga naprtili. A predsednik jih je poslal domov, da objamejo svoje otroke in v miru praznujejo Veliko noč.
Vse ostalo je že drugo dejanje te igre. Šef vrhovnega štaba general Rios Erenu, je odšel v pokoj. Za njim bo odšla (kot izgleda, v trenutku, ko pišemo te vrstice), še do-
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino j Central (B) J	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3&24 -
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 50; pri pošiljanju po pošti A 56; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VUJCO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
bra desetina drugih generalov. Dejansko bo vojska obglavljena. Sodni postopki bedo tekli naprej, upoštevajoč „nivoje odgovornosti“. Je čudno, da so se uporniki objemali in izjavljali, da „smo dosegli svoje zahteve“?
A ni v«e tako enostavno. Mislim, da nihče ne more govoriti o zmagi. Bolj je to neke vrste šahovski „remi“. A eno je važno. Ves političen kader, vse socialne skupnosti, domala ves narod je pokazal, s sidika-listi, podjetniki, irt tudi Cerkve ni manjkalo, da hoče živeti v demokraciji. Ta volja pa je bolj močna kot orožje, tudi če bi bilo upornikov več kot peščica glasnih, in večina molčečih čet. To je pouk, ki ga oboroženi Argentinci ne smejo pozabiti.
SPREJEM ŠKOFA OR. JANEZA JENKA V SAN MARTINE
V ponedeljek, 27. aprila, bo škof dr. Janez Jenko v spremstvu urednika Ognjišča msgr. Franca Boleta obiskal San Martin. Ob 19. uri bo v cerkvi presv. Srca Jezusovega slovesna sv. maša, h kateri vabimo- narodne noše, mladino in vse rojake sanmar-tinskega področja.
Po sv. maši bo v Slovenskem domu sprejem in pozdrav s kulturnim programom, nato pa slavnostna večerja, na katero vabimo tudi vse rojake.
Obisk škofa dir. Janeza Jenka v Slomškovem domu
bo v petek, 1. maja, ob 18. uri.
Spored: pozdravni del. Slovesna maša in po njej zakuska in priložnost za pogovor. Z njim bo njegov spremljevalec msgr. Franc Bole, urednik Ognjišča. Vsi rojaki ramoškega okraja toplo vabljeni!	--
	Jaz sem življenje in vstajenje. Kdor vame veruje bo živel, tudi če umrje.
	Janez 11, 25-26)
	Na velikonočno nedeljo, v 37. letu starosti, je lepo pripravljena na smrt, odšla v večnost naša ljuba hčerka, sestra, teta
	Martina Lah
	Iskrena hvala dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti, pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba. Naša zahvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, zanjo molili in jo spremili na zadnji poti. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
	Žalujoči:
	mama Fanika roj. Furlan, Kati, Olga in Juré z družinami, Veronika in Anica
FRAN MILČINSKI	(52)
Ptički brez gnezda
„Ali mislite?... Nesrečnež, kaj je naredil iz mene — skoraj morilko! In še ne bo konec greha in trpljenja?“ je vzdihnila Kocmurjeva.
„Nak, ne bo ga!“ je dobrohotno potrdil gospod Kobilica. „Veš dedec se ne bo nikadar poboljšal, vi pa ne boste nikdar nehali ga rediti in zalagati.“
„Ne vinarja več zanj, ne grižljaj kruha!“ se je rotila Kocmurjeva.
„Ho, ho, ho!“ se je veselo krohotal rejeni gospod nadstražnik. „Le da vidite spet njegove oči in njegov navihani brk, pa bo vse po starem. Ženske ste ženske! Za otroka je pač škoda... Dva imate, ne?“
„Dva. Saj za otroka mi je, da bi ju rešila...“
,,Nja... dekle je skoraj, skoraj, skoraj prestaro ... jo že imamo zapisano. Se ne bo dolgo več sprehajala, pa pojde v tisti- samostan, že veste, ki je za take gospodične — prisilna delavnica mu pravijo. Trikrat smo jo že posvarili. .. Fant je mlad, fant bi se morebiti še spreobrnil. Toda pri vas ne in pri vašem dedcu. V druge roke bi moral priti. Pa za to je treba denarja...“
„Ljubi gospod Kobilica,“ je prosila Kocmurjeva, „pomagajte mi zaradi o-trok, sama se ne vem kam dejati. Rajni oče — sam Bog jih je razsvetlil — so določili v testamentu polovico dohodkov iz svojega premoženja otrokoma za vzgojo.“
„Ooo!“ se je široko začudil dobro-voljni gospod Kobilica. Končal je bil z mešanjem tobaka. Natlačil si je pipo in si jo zapalil s pristno žveplenk-o, ki mu je njen ostri duh izvabil kašelj in solze, potem se je prav lagodno naslonil z enim komolcem na naslonilo stola, z drugim na mizo, dal noge navzkriž, glasno cmokaje razžaril tobak in ko je bilo vse to opravljeno, je razložil svoje mnenje. „Na, Laškem imajo dobro šolo za take tiče, kakršen je vaš, v mestu, ki mu pravijo Turin. Enega fanta sem poznal, nobena ključavnica ni držala pred njim — v Turinu so ga poboljšali, že nosi črno suknjo: gospod je!“
Kocmurjeva je pobožno poslušala to-lažljivo pripovedovanje in globoko iz prsi ji je vzkipel vzdih: „Bog mi dodeli samo to milost, da bi bila otroka kdaj bolj srečna, kakor sem jaz!“
Nadstražnik je vzel pipo Jz ust, dvignil kazalec in zažvižgnil — na nekaj se je bil spomnil. „čujte, naši gospodje so se zadnjič posvetovali, da priporo-če tudi vašega fanta za v prisilno delavnico ... Zaradi tatvine... in tudi šola, se pritožuje čezenj. Ojej!“
Popraskal se je po glavi. „Če pride v prisilno delavnico, je izgubljen. Kdor ni lump, tam postane!“
Kocmurjeva je plašno gledala s solznimi očmi. „Svetujte mi... kaj naj storim ? “
„Na sodnijo boste morali, na sodniji ga bodo sodili. Prosite, če si bodo dali kaj dopovedati! Ojej, ojej!“ je stokal dobri gospod Kobilica. „Reva ste, Kocmurka! Da ste morali vzeti tistega dedca! Ti neumna ljubezen!“
Vstopil je drug stražnik, gospod Kobilica se je okrenil proti njemu in pričel z njim razgovor.
Kocmurjeva je razumela, da lahko gre. Poklonila se je. „Z Bogom in prav lepa hvala, gospod Kobilica!“
„Adijo no!“ ji je odgovoril in ji pomigal z roko.
Zdaj je Kocmurjeva vedela, kako stoje reči, in bila je bolj potrta kakor prej. Mrena, ji je padla izpred oči: greh je kakor kuga, Kocmur jo je zanesel v hišo — kdo naj ohrani zdravje, ko biva s kugo pod isto streho! Ali pa je res za vse življenje priklenjena na tega moža in z njim na greh in bedo? In otroka, ali sta ji res že izgubljena in več ne spadata drugam nego v prisilno delavnico? Strašno! Kako bo z njiju odgovor dajala pred Bogom!
Prevzeta od bolesti in skrbi je prišla čez Gradaščico, sama ni vedela, kdaj. S stolpa trnovske cerkve se je oglasil večerni zvon. Cerkvena vrata, so bila odprta — planila je po stopnicah noter v mračni, vonjavi hlad božje hiše: iskat tolažbe, ki je drugod ni bilo zanjo.
20. Selijo se.|
Ko je stara Jera pripeljala, svojega Milančka spet nazaj v Ljubljano, kako je bil Jeraj obeh vesel! Skala se mu je
odvalila od srca, dasi ga je hkrati zapeklo: Glej, ti, oček se nisi spomnil, da greš za sinom; stara, neizkušena Jera je pa šla! Svest si je bil, koliko se je pregrešil nad sinom, zato mu ni bil prestrog sodnik — sprejel ga je z ljubezijo. Pridržal je tudi staro Jero: „Žena, je na počitnicah, pomagati mi morate!“
Ni pa izgubil izpred oči svojih načrtov. Trudil se je, letal in povpraševal in se mu je posrečilo — dobil je najemnika, v Ljubljano prestavljenega u-radnika, ki je bil pripravljen, da takoj prevzame njegovo stanovanje.
Sebi pa je našel drugo zunaj mesta, manjše in dosti cenejše in kar je poglavitno — z vrtom poleg! S kako radostjo je prinesel domov to novico!
„Jaz bom tudi vrtnaril,“ je vzkliknil Milan in veselje mu je žarelo iz oči.
,;Boš,“ je rekel oče,, „da ti ne bo treba drugod kopati zlata.“
Stara Jera je razumela vse, kar je gospod povedal in kar je zamolčal. „To je pametno, gospod,“ je rekla, „potem bomo imeli vsega dovolj, še denarja.“
Jeraj že dolgo ni bil tako zadovoljen in ko je tistega popoldne zapuščal stanovanje, je dobre volje godel po stopnicah. Spodaj je naletel na čevljarja.
„Kako je s Tončkom? Ali je že zdrav?“
„Zdrav... kaj verni, ali je zdrav! Saj niti ne vem, ali sem oče, ali imam sina. Prosim, gospod Jeraj, kar berite — tole mi piše žena! Kaj naj rečem? Kaj naj storim?“
Dal je pismo in Jeraj je bral:
.,/Ljubi mož!
S Tončkom je tako: včasih je bolje, včasih je slabše. Boga prosim in Devico Marijo, da mu vrneta spet ljubo zdravje, da ne izgubim edinega otroka, še preden sem ga imela. Odkar prebede-vam pri njegovi postelji, sem šele spoznala, da staršem ne da otroka rojstvo, ampak si ga morajo šele prislužiti z brigo in ljubeznijo. Drugače jim je tuj. -— Jaz si zdaj služim otroka, ker si ga nisem prej. Ali si ga prislužim, to je v božjih dokah. — Oh moj Tonček, ubogi otrok, bal se je lastne matere! Starše je imel in je bil sirota. — Zdaj se me ne boji več. če me vidi ob postelji, že se mi nasmehne, svojo vročo roko položi na mojo in spet zameži — varnega se čuti pri meni. — Kdaj si ga ti prislužiš, da mu boš v resnici oče in ne strah in parkelj! In mojo sestro boš prosil za odpuščanje, da veš! — ker si ji delal krivico. Semkaj te pa še ni treba. Lepo te pozdravlja
tvoja žena.“
Jeraj je prebral pismo in ni vedel, kaj naj reče. Saj se je precej prilegalo tudi njemu in njegovi ženi, kar je stalo notri...
Pirc se je hudoval. „Za parklja me imajo! Tega pa niti ne vpraša, ali i-mam kaj jesti ali ne, kdo mi kuha, postilja in pere. Zastran nje lahko poginem in bi tudi, če bi ne imel Petra. Peter je zdaj gospodinja. Celo kuha. Kako je koristno, če vajenec ne dela samo pri mojstru, ampak tudi pri mojstrici: zdaj zna vsaj krop soliti!“