Državna politikaV NAŠI DRŽAVI. Narodna skupščina in pogodba s Francijo. Celotna narodna skupščma, ki se je preteklo soboto zopet sestala, je navdušeno pozdravljala pogodbo s Francijo, ki jo je sklenila sedanja vlada po zunanjem ministru dr. Maninkovicu. Kralj pri seji Tlade. Prvič se je zgodilo v naši državi, da je kralj civilno oblecen prišel na sejo vlade, ravno pri tej vladi. To se ismatra kot posebno zaupanje našega kralja do vlade. Državni proračun pripravljen. Finanmi minister je pripravil državni proračun, ki obsega 11.593 milijonov dinarjev. Je to osnutek, ki ga bo sedaj še finančni odbor pre delal in potem šele pride pred narodno skupščino. Je pa to prvi proračun, ki sloni na pravi podlagi in ni kar iz zraka vzet, kot so bili dosedanji. Vodita ga sledeča načela: Računati je z dejanskimi stevilkami, in ne le približno. — Razne velike naprave, ki trajajo za desetletja, kakor regulacije, ceste, železnice, naj se izvršijo z dolgoletnimi posojili. Vsa državna podjetja se morajo upravljati gospodarsko in se mora vsak brezsmiselni upravni aparat odpraviti. Čim vec poslov se prenese na samouprave, katerim se letos nakaže iz davčnih sredstev 173 milijonov dinarjev. Varčevanje v državni upravi se mora izvesti do skrajnosti. Zakon za izjednačenje davkov pripravljen. Nasprotniki vlade so zagnali silen krik, ko so izvedeM, da naša vlada pripravlja zakonski načrt za izjednačenje davkov. Takoj so stuhtali en svoj načrt, ki bi pa naj protežiral Hrvatsko pred Sloveniji, kar bi zopet ne bilo izjednačenje. Seveda ga je vladna vefiina zavrnila, ker je imela že boljšega pri rokah. In v soboto ga je finančni minister že predložil. Skupšoina, tudi opozioija, je predlogu finančnega ministra predložila nnjiiost. Torej je konono morala priti vlada v kateri je SLS, da se je šlo na delo za izjednačenje dav kov. Nasprotiiiki SLS bodo zdaj doma utihnili, pac pa bodo pri Srbih hujskali, naj bi osnutka ne sprejeli. Dr. Korošec in Vukičeriž sta imela daljšo konferenco •o poslih vlade. SLS s svojini resniim ddom veliko pomeni v Beogradu. Treba )e, da se to delo podpre tudi doma s tem, da obdine zaupajo svoje gospodarstvo le SLS. V DRUGIH DRŽAVAH. Italija je razburjena. Ker vsak otrok ve, da se de s pogodbo s Francijo prečrtalo predrzne Mussolinijeve načrte, oi čuda, da tudi Italija svoje nevolje ni mogla skriti. Po vseh mestib se vršdjo demonstracije zoper Francijo in Jugoslavijo. Italija se inora izkričati kot ženska izjokati, pa je potem vse dobro: Albanija v zadregi. Albanija ne ve, kam bi zdaj krenila, ker se ji le malo nevarno zdi, da bi še dalje zavzemala tako stališče proti naši državi. Je pa njema politika vedno ibila hinavska dn je tudi zdaj, ko se je začela dobrikatl Jugoslaviji. V Rumuniji je še vedno precej nemirno ozračje radi princa Kada. Manoilescu, ki bi moral v smrt, ker je nosil Karlova pisma v Rumunijo, je bil pri sodi&ču oproščen. Vršile so se velike demonstracije za Karia in zoper vlado, ki pa je obdržala moč v svojih rokah. Avstrija zopet razpravlja o priklopitvi. Dr. Stresemann, zastopnik Nemčije, je prlsel na Dunaj ter se tam razgovarjal z dr. Seiplom. Mendld so, da gre za kake trgovske pogodbe, dejanskopa sta pripravljala tla, da bd čimprej mogli doseči, da se Avstrija priklapi Nemčjji. Razume se, da bodo druge države-sosede o tem še tudi limele svojo besedo. Kdo bo zmagal v Rusiji? V Rusiji se je zaoel. hud načelen boj med dvema strujama: strogimi in zmernimi boljševifci. Stroge vodita Trocky im Zinovjev. Poročila, da so ta dva ubili, poslali v Sibirijo, so ;Se izkazala kot neresnična. Deset let je zdaj mmilo, ikar vladajo v Rusdji boljševiki, pa že se je izkazalo, da boljševiška vlada ni kos veldkan.skim nalogam, ki jih vsaka vlada ima m da so bi-la nekatera boljševiška načela zelo napacna. Ker se vladajoca struja ne upa prav nastopiti zoper upomike, je verjetno, da se bo prej a'li slej zrušila vsa boljševiška vlada in bo zoipet plamla na iplan nova revolucija. — Zanimivo pa je, da je Rusija našo pogodbo s Francijo s takim navdušenjem pozdravila. Pravi namreč: Jugoslavija se je s tem najbolje zavarovala zoper Italijo. — Naša država in Vatikan. V Rimu je neka velika hiša, ssavod sv. Hieronima, ki je bil že pred vojsko sezidan in sicer od prispevkov kat. Slovanov, da se v tem zavodu solajo katoliški slovanski dijafci, kateri studirajo v Riora. Zadnji čas pa je bil ta zavod predmot velike razprave, ki pa bo končala v tem smishi, da bo ustreženo vsem upra^nčenim zahtevam jugoslovanskih katolicanov. Dosedanji zastopnik papeža v Beogradu Pelegrinetti pojde v Varšavo. — Uredi-tev te zadeve bo začetek dogovora med našo državo in Vatikanom, da se bodo sporazumno uredile^pravice jugoslovanskih katolioanov. Vse to veliko delo leži ina ramah zastopnikov SLS in upati je, da bo to delo tudi sispelo.