mm *11 i mumrm, i . jraiv Olfcilo Jugoslovansko ktnetske ivoie. - Con« 88 Din za odo loto. ...„,.„„...,„ w um — ruBa. možna itovlika 1 Din. — V Insoratnem ilolu vsaka drobna vrstica ali njo prostor 10 Din. rJff « VS,f°, sr, I« — kakor pišete v istem časopisu — k0' rakal po zagrebških ulicah ogromen sprevod radičevskih mladinskih pevskih orU' štev in še pristavljate: »Kdaj bomo p« "a začeli s takšno kmetsko izobraževalno organizacijo?« _ In sklep: Naše katolis«« organizacije vam smo zato niso všeč, *« je popolnoma izključeno, da bi vi, ki ogromna večina slovenskega ljudstva ° " klanja, kaj podobnega sploh kdaj pokazati. d Prvo polletje se bliža svojemu koncu. Cenjeni naročniki, ki so ob novem letu plačali samo polletno naročnino na »Domoljuba«, naj poskrbe, da še tekom junija obnove isto za naprej, ker jim bo sicer list takoj po poteku plačane naročnine ustavljen. Enako so seveda prizadeti vsi, ki plačujejo naročnino četrtletno. Potrebne položnice pošlje uprava vsakomur pravočasno. d 10 letnico majniške deklaracije je cela Slovenija obhajala preteklo nedeljo ne samo z večjimi proslavami, temveč tudi z isto navdušenostjo, kot jo je pokazal slo-v: nslci narod pred 10 leti. Vsepovsod so se vršile pomenljive predstave, številni govorniki so podajali zgodovino in uspehe majih',!:e deklaracije, vsepovsod po domovini sc je globlje v srce usidrala grenka zavest, da na Primorskem in Koroškem umirajo n&si bratje pod nasiljem brezvestnih tujcev, in vsepovsod smo spoznali, da uspeh n : ' lisico deklaracije še ni popoln: naši roviki na rapadu in severu čakajo še odrešitve. S hvaležnostjo na je spominjala Slovenija v nedeljo svojih največjih mož, ki so takrat pokazali junaško neustrašenost, zlasti prevzv. loiezoškofa dr. Jegliča, ki je prvi podpisal deklaracijo, dr. Kreka, misel-voditelja deklaracijskega gibanja, in dr. Korošca, ki je vodil propagando med narodom. — V Ljubljani je v nedeljo Slo-v • -'.a Straža priredila v spomin majniške deklaracijo v Unionski dvorani veliko zborovanje ,na katerem sta govorila prof. Jarc i1 poslanec Smodej, vsa ljubljanska šolska mladina pa je priredila velik obhod po n-vlu trr zlasti vzklikala našim tlačenim primorskim sobratom. Bogdaj, da bi se duh n ni; i ,lce deklaracije: kulturno in gospodarsko plodna narodna in državna zavest v I no bolj poglabljala v našem ljudstvu! Ni in — vendar je. »Napredna« fronta namreč. Pri občinskih volitvah v Oselici so s par glasovi zmagali združeni samostojneži in žerjavovci. »Kmetski list« seveda piše o »lepi zmagi« nad klerikalci, a svojim bralcem previdno zamolči — žer-lavovsko kompanijo, dočim »napredno fronto« v predidočem članku taji in »Domoljubu« v tem oziru celo očita laž. Hvali se tudi dalje: »Naša lista je dobila 14 odbornikov, klerikalci pa 11.« — Da bodo »Domoljubovi« bralci poučeni »o velikem« uspehu »napredne fronte« v tej občini, naj )'m ponatisnemo poročilo »Domovine« štev. 3 od 18. jan. 1924, ki se glasi; »Zani-miv° je, da v tej občini klerikalci niso J" 0 g 1 i nastopiti, — Bili sta vloženi le dve listi JDS (žerjavovci) in SKS (samostojneži). JDS je dobila 15. SKS pa 10 odbornikov. Tudi odborniki SKS so sami odločni naprednjalri.« — Kdor primerja občinske volitve v Oselici v letu 1924. z letošnjimi, lahko na mah izračuna, kdaj bo Ur te) pred kratkim povsem liberalni občini »napredne fronte« konec. ---------- l d So in Se pozor! V Ljubljani je nastalo zadnji čas več novih efektnih bank pod raznimi imeni. Pečajo se zlasti s prodajo vrednostnih papirjev. Do tu je stvar v redu. Ni pa v redu, da mnogi kmetski ljudje nasedajo nekaterim prodajalcem vrednostnih papirjev in jih plačujejo predrago. Po sto in še več dinarjev preplačajo kak papir. Loterijska strast jih zapelje, da mečejo denar skozi okno. Agenti se jim pa v pest smejijo in zbijajo šale iz neumnosti takih loteristov. Ponovno prosimo vse prijatelje ljudstva, naj svare pred nakupom papirjev, katerih cene sami iz lastne skušnje ne poznajo. Kdor takih papirjev ne pozna, naj jih od agentov ne kupuje. Če misli, da mora igrati, naj gre v večjo ljubljansko banko, kjer more kupiti razne vrednostne papirje po ceni, ki je takrat v veljavi. Sicer pa naj meče denar za srečolove, kdor ga ima preveč. — Naša banka v Ljubljani jo samo Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi cesti. d Ponovno svarimo. Neka oseba na Gorenjskem je kupila od agenta dve srečki, eno od ratne štete (vojnoodškodnin-sko), drugo srbsko tobačno. Plačevati bi morala v 16 obrokih po 40 Din za obe srečki. Dva obroka je že plačala. Pri tretjem se je obrnila na nas za pojasnilo. Naredimo račun. Ratna šteta stane v pošteni in solidni banki okroglo 340 Din, srbska tobačna pa 80 Din, skupaj 420 Din. Gornja oseba pa bo plačala v 16 obrokih za obe srečki 640 Din, torej 220 Din preveč. Če računamo, da bi moglo biti plačevanje v obrokih nekoliko (recimo za 20 Din) dražje kot takojšnje plačilo, sta srečki še vedno 200 Din predragi. Če prevarana oseba preneha plačevati ter kupi srečke naravnost v pošteni banki, ima še vedno 120 Din dobička, čeprav že v plačanih 80 Din pusti agentu. — Pripominjamo, da naši denarni zavodi ne pošiljajo nobenih agentov po deželi. Sedaj pa veste, komu nasedate in čigave žepe polnite. d »Novico v slikah«, junijska številka, izidejo prihodnji teden. d Odgovori na vprašanje: Kako sodite o »Domoljubu« so bili z 31. majem zaključeni. Prišlo jih je zelo lepo število in kar je značilno in obenem zelo razveseljivo: vsi od preprostih naročnikov, le trije od takih, ki imajo vsaj srednjo šolo. V odgovorih je, kakor smo že povdarili, veliko dobrih in koristnih nasvetov, veliko praktične modrosti in kar nam je bilo zlasti v pobudo — neverjetno veliko ljubezni do »Domoljuba«, ki je postal neločljiv prijatelj vsake kršč. slovenske hiše. Odgovore bomo tekom junija natančno proučili, 1. julija pa poslali najboljšemu obljubljeno nagrado. d Prosimo pravočasno. Dopisi in naznanila, ki ne pridejo vsaj v pondeljek zjutraj v urednikove roke, tisti teden ne morejo zagiedati belega dne. To v pojasnilo tistim, ki so zlasti svoja naznanila, za prvo prihodnjo nedeljo poslali, toda prepozno ker pozneje sploh niso bila več pri-občena, ker so bila že zastarela. d Razpisani sta župniji Dovje, kjer je ondotni župnik g. Aljaž umrl, in Krašnja, kjer se je dosedanji župnik g. Knol odpovedal župniji. d Počitnice na srednjih šolali se začno 10. junija, spričevala pa se razdele na Vidov dam. d Papirnati drobiž po 50 in 25 par se vzame do 30. septembra t. 1. iz prometa ter po tem dnevu izgubi vsako vrednost. Iznebite se ga čimpreje, kolikor ga še imate, saj veliko ga itak ni med ljudmi. d Zanimiv izum. Strojegradbeni tehnik Vilko Kukec v Ljubljani je izumil pripravo, katera popolnoma onemogoča vsak vlom v blagajno, najsibo s pomočjo svedrov ali s pomočjo avtogenskega plamena. Naprava se položi v blagajno, in kakor hitro sveder ali plamen prodre na katerikoli točki v blagajno, naprava takoj po električni žici, ki je napeljana iz blagajne, naznani vlom. Naprava je tako občutljiva, da naznani že v slučaju, da kdo blagajno sploh premakne, ali če kdo hoče prerezati žico, ki veže napravo s čuvajem. Zato ni niti potrebno, da bi bile žice skrite ali v ceveh. Najmanjši dotik žice že zadostuje, da naprava deluje. Naprava se da dobro uporabiti tudi za naznanitev ognja. Če v poslovnih prostorih začne goreti, naprava že deluje. Novi aparat, ki je že patentiran, je izumitelj preiskušal že večkrat v navzočnosti raznih oblasti, vedno s polnim uspehom. Tatovom se obetajo bridki časi. d Mohorjeva družba se jeseni preseli iz Pievalj v Celje. V ta namen je kupila v Celju veliko Kosovo hišo na najbolj prometnem kraju. Hišo bo preuredila v tiskarno in poslovne prostore. Celje bo z novo tiskarno veliko pridobilo. d Nova cerkev na Kosovem polju. Iz Prištine se nam piše: Javljamo vam radostno vest, da smo danes pristopili k izvrševanju iskrene želje: začeli smo s kopanjem temelja za našo cerkvico, ki bo posvečena velikemu svetniku sv. Antonu in prva katoliška cerkev na zgodovinskem Kosovem polju. Tudi vas, ljubitelji sv. Antona, se danes v duhu spominjamo ter se tudi tem potom zahvaljujemo za vašo nam dobrodošlo prvo pomoč. Iskreno vas pozdravljamo, nam mili dobrotniki v Ljubljani, Celju, Mariboru itd., vsi, ki ste prispevek izročili odborniku g. Pavlinu in dr. Karlinu. Odbor si šteje v dolžnost o tem srčno začeljenem veselem dogodku, namreč, da se je z delom začelo, vas najuljud-neje obvestiti z najudanejšo prošnjo, da nam vsaka plemenita duša možnosti izvoli poslati milodar na naslov: Ivo Badrov, višji vojaški duhovnik v štabu kosovske divizijske oblasti v Prištini na Kosovem polju. d Reguliranje Drave. V finančni zakon so naši poslanci med drugimi tudi do-nesli točko v regulaciji Drave, Mure in Savinje. V ta namen je vlada pretekli četrtek poslala ogledno komisijo, ki si je s čolnom reke ogledala ter določila mesta, ki jih je treba takoj zavarovati, Dela se bodo V enem mesecu že pričela. d Svarilo iz Kanade. Podpisani prosimo gosp. urednika, da bi priobčili sledeči dopis iz Kanade. Dopis naj velja v prvi 3' ouujl otu. vrsti tistim, ki še letos nameravajo odpotovati v Kanado, ter se naj malo tu informirajo o resničnem položaju v tej naši obljubljeni deželi. — Tukaj v Trminsu-So. Porcupine je nas že precej Slovencev, okoli petdest. Večina nas dela, nekateri pa še čakajo na delo. — Delavske razmere bolj slabe. Delo se tukaj jako težko dobi. Tako daleč je že prišlo, da delavci dajejo za delo v zlatem rudniku, da ga sploh dobe, po 50 dolarjev in še več — zraven tega pa morajo še na mesece čakati, predno na vrsto pridejo. Potem je pa še vprašanje če ga zdravnik spozna za sposobnega za delo v takem rudniku. Umevno je, da je zdravniški pregled strog radi nezdravega in napornega dela. Če je človek zdrav ter dela delj časa na enem mestu, si more prislužiti nekaj — če se pa premika, gre pa vse sproti. Kakor že zgoraj omenjeno je zelo težko priti do stalnega dela. Posebno v jamah in tovarnah. Zlasti je usodno za tiste, ki pridejo eem in ne razumejo angleškega jezika. Po nekaterih rudnikih sploh ne vzamejo delavca v delo, če ne govori vsaj deloma tega jezika. Izven rudnikov ln tovarn so pa ne da zaslužiti nič. Zakaj tu na severu traja zima 8 mesecev. Kar v štirih mesecih zaslužiš, pa v zimi za hrano in obleko potrošiš. Sicer je v zimski dobi dosti dela v gozdih, ali majhen zaslužek in nenavadno huda severna zima. Kljub veliki virčnosti se v takem položaju ne more nič prislužiti. Veliko jih je tukaj, fantov in mož, ki so pridni in varčni, pa ne morejo v enem ali v dveh letih poravnati vozne karte, s katero so sem prišli. Da ne bi domači krivo sodili svojcev, ki siromaki nimajo sreče pri delu in zaslužku. Sedaj vlada splošna brezposelnost. Posebno po velikih mestih je na tisoče in tisoče ljudi brez dela. Veliko jih je, ki bi tudi za 6amo hrano delali. Tudi naših ljudi nikjer ne manjka, da ne bi bili brez dela. Zakaj tukaj ni Amerika, je Kanada, ki se loči od Združenih držav kot noč od dne. V tukajšnji provinci Ontazio je je sama močvirnata puščava. So le rudniki in tovarne. Kjer je pa kaj lažjega in boljo plačanega pa tujci ne pridemo vpoštev, ker ker je domačinov več kot dovolj. Nas rabijo samo v težkih delih, ki ga domačin ne mara. Kdor torej namerava v Kanado, naj dobro premisli, tem bolj, ker je ta pot zvezana z velikimi stroški. Kdor pa na vsak način misli iti sem, bi se od naše strani svetovalo, da naj gre na farmo. Tam naj bo vsa j prvo leto. In če more najti dobrega in poštenega, zlasti angleškega farmer.ja, naj bi ostal še eno leto. Zakaj drugo leto ima kot izučen poljski delavec tudi že dobro plačo in kar je glavno: nauči se angleškega jezika. Vsakdo, ki pusti sredi leta farmo, obžaluje pozneje, ko je brez dela in zaslužka tu v Ontario. — Naj pa rojaki nikar ne mislijo, da če je kdo izmed nas prvo leto par sto dolarjev poslal domov, da ne privoščimo mi tudi drugim, ki so doma lor mislijo na selitev sem. Razmere so vsako leto slabše, ker čedalje več ljudi prihaja iz cele Evrope. Končno naj še ome- nimo, da naj vsak, ki še namerava sem, dobro prečita ta dopis v svrho informacije, da ne bo rekel, da ko bi vedel, kako je tukaj, ne bi nikoli po Kanadi hodil. — Vsi podpisani pošiljamo vsem rojakom, znancem ln prijateljem, posebno pa še našim dragim domačim prisrčno pozdrave iz mrzle »obljubljene« dežele Kanade: Martin Kožar, Ivan Tekavc, Frank Anzela, Ivan t " ,, a1o1z platna r, Skuti Franc, Jožko Intihar, Anton Rupar, Anton Stebla], Ivan šteblaj Frank Goli b, DolKoU Ivan, Hoenigman Franc .H* man Jot, Joško Lovstek. Anton Hočevar, Fr. RaM. d Polovična vožnja za glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubljani, dne 9. jun. je dovoljena. Ugodnost velja pod običajnimi pogoji od 7—10. junija. d Gostilničarski poučni izlet v Švico. Društvo za promet stranaca, Jelačičev trg 6, Zagreb, priredi 20. junija poučni izlet gostilničarjev v Švico, kjer bodo obiskali vse najlepše švicarske kraje ter si pri tem bliže ogledali razne gostilne od najpreprostejše vaške do razkošnega hotela ter go-stilnicarske šole. Potovanje bo trajalo 14 dni ter bo stalo 4000 Din. Kdor se hoče izleta udeležiti, naj se javi na zgornji naslov. d Na Žalostno goro (pri Preserjah), na to goro, kjer spodaj teče naša žila do-vodnica v Primorje in kmalu za Rakekom močno žalostna krvavi, kliče Zveza bivših vojnih trpinov, vse tovariše z Ižanskega, Barja, vse do Rakeka in Vrhnike, in sicer na binkoštni ponedeljek. Bo tam prav prijeten bratski pokrajinski sestanek. Za službo božjo bo preskrbljeno. Pod mogočnimi košatimi lipami na gori se snidemo vsi okoli pol 10 dopoldne. Tovariši, na svide-njel Podružnice, pošljite zastopnike! Tudi Ljubljančani dobrodošli! Glavni odbor ZSV v Ljubljani. p Kmetski dan na Trški gori pri Novem mestu na binlcošbii pondeljek obeta biti veličastna prireditev, namenjena našim možem in fantom. Pričel so bo ob 9 dopoldno s sv. mašo v romarski cerkvi in cerkvenim govorom g. prosta Čerina, nato bo poSP(t( nik Franc Zupančič, N. v mč p. i* d f Viljem Koster. Iz Hamborna oh Renu se nam poroča: V soboto, 16. ma| nika smo na pokopališču v Walsumu pok žili k večnemu počitku župnika vvalsumske fare g. Viljema Ktisterja. V zgodovini sio-venstva v Nemčiji bo vedno slovelo im„ tega za Slovence izvanredno vnetega in blagodušnega duhovnika. Bil je 13 ^ predsednik in duhovni voditelj sloveu. ske^a katoliškega društva za rudarje v Hambornu. Kar ga je naralilo najbolj pri. ljubljenega med Slovenci, je bilo to, da je skozinskoz obvladal slovenski jezik, dasi je bil rodom Nemec. Ako je srečal na cesti znanega mu Slovenca, ga je redno nagovoril v slovenščini. Neki predsednik slovenskega društva pripoveduje, da je pozdravil g. Kosterja na cestni železnici v nemškem jeziku z ozirom na ziaven stoječe Nemce, a je ta takoj odgovoril slovensko. Pri pn> cesijah ali pri romanju na božjo pot v Ke-velar ga jo bilo gotovo najti med Slovenci Tudi pri svetnih slovenskih prireditvah se je zmeraj rad odzval povabilu, čeprav je zadnjih 13 let župnikoval v eno uro oddaljeni walsumški fari. Nešteto Slovencev mu je hvaležnih za pomoč ali svet pri preskrbi poročnih listov, prestavi slovenskih papirjev v nemško ali pri prošnjah. Do zadnjega zadnjega dne so inu bili Slovenci vedno pri srcu. Od g. škofa miinslerske škofije je bil koncem maja prestavljen v Billerbeck na Westfalskem, kjer je pokopan sv. Ludgerij, eden nemških apostolov, in istočasno imenovan za prošta. Vsa rdovonska društva v Hambornu so mu nameravala za slovo sV> vesen obisk na nedeljo 16. maja. A Bog je drugače odločil. Nekaj dni prej sc jo vrnila ta blaga duša v nebeško domovino. Veličasten je bil pogrebni sprevod Od slovenskih društev je bilo zastopano 6 s svojimi zastavami, kar je naredilo na nemške Ia-rane prav prijeten in lep vtis. d Lakota v Hercegovini. »Narodna za-stila« v Zagrebu je prejela od župana Grmiča v Mostarju naslednjo brzojavko: »Hercegovina bo umrla od lakote ali pa bo rela. Pustimo besede in preidimo k Jej-stvom. Ljudstvo je brez drobtine, uživa travo in listje. Najhitrejša in najizdatnejša pomoč je na vseh straneh nujna. Stotine otrok je treha spraviti v druge kraje, da jih rešimo smrti. Odrasli in otroci so nagi in bosi, Naše društvo je brez vseh sredstev in ne more nič pomagati.« d Železniška nesreča. V petek zjutraj jo na splitski progi jutranji brzovlak, ki vozi proli Zagrebu med postajama Per-kovij in Unešij, nedaleč postajice Kopici zavozil v tovorni vlak. Pri tem sta bila oba stroja razbita in tudi pet vagonov tovornega vlaka. Vlakovdja brzovlaka Jakšij ]0 ostal na mestu mrtev, dočim so od osobja tovornega vlaka štirje dobili lažjo in tez.le pošjkodbe. Od potnikov brzovlaka se na srečo nikomur ni nič zgodilo. d Strela je udarila v nedeljo 22. t. m-popoldne v Žmarkljev pod v Hinjah. Sreča je bik, da so bili takoj ljudje na licu mesta, da so zadušili ogenj, povzročen P° streli, škoda je malenkostna. . . d Stekel pos je v Šmartnem v TUW ski dolini ugriznil g. župnika Jan. 0pe« jih domači lovci pridno zasledovali, da ustrežejo ukazu okrajnega glaivarja, naj se pokončajo, jim vendar niso mogli do živega. 17. L aja pa je imel g. Slavko Godec, veleposestnik na Rdečem bregu, izredno lovsko srečo. Okoli pol petih je hodil po gozdu in ugledal dve svinji ter 16 majhnih, kakih 6 tednov starih prašičkov, ki so se pasli v hrastovem gaju. Na kakih 70 kora-kpv se jim je približal; starejša, velika d>vja svinja ga je vendar zavohala in je skočila za hrast, v tem pa jo je že zadela smrtonosna krogla in se je mrtva zgrudila. Jehtala je 83 kilogramov. Druga svinja in prasci so po strelu zbežali v gozd. G. Godec je potem takoj obvestil soseda ia so še popoldan šli divjačino iskat. Sreča jim jo bila tudi to pot mila in g. Godec je ustrelil še drugo svinjo in enega mladiča. Sosed g. Karničnik je ustrelil tudi enega mladiča, enega pa je ujel lovski pes in so ga živega dobili ter ga imajo doma zaprtega. Druga svinja je tehtala 75 kg. Res lepa lovska sreča. Sedaj bodo skušali dobiti še onih 13 mladičev, ker ne gre, da bi se tukaj zaredili, delajo namreč na njivah veliko škodo. d Na znanje vsem, ki imajo ali pa si želijo naročiti srečke od loterije »Martini-šča« v Murski Soboti. Žrebanje se je radi raznih ovir preložilo na 14. novembra t. 1. Tako da na srečki ostane vse kakor je, le v letnici se spremeni 7 namesto 6. Se razume, da radi preložitve nobena srečka no zgubi na vrednosti. Čas žrebanja, ki bo čisto gotovo novembra, pride hitro, zato naj si vsak čimprej poskrbi šo kaj srečk. Ena srečka stane le 5 Din. Dobitke imamo zelo bogate, kakor je označeno na srečkah. Naročene srečke pošljemo točno in priložimo položnico. — R. k. dijaški zavod »MartinLče« v Murski Soboti, Prekmurje. d Vsem, ki imajo srečke loterije Orla v Solčavi, vljudno naznanja, da se bo vršilo žrebanje iste dne 23. junija. d Obsojeni orjmiaši. Lanski Vidov dan se je v Ljubljani vršila bitka med orjunaši in policijo. Zmagali so policaji, orjunaši so večinoma zbežali ter pometali orožje proč. Ranjenih pa je bilo več policistov. Napada so bili obdolženi vojvodinski orjunaši, ki so bili tedaj v Ljubljani. Pretekli teden se je vršila obravnava pri sodniji. Dobili so trije orjunaši po 14 dni zapora, dva pa po 10 dni. d Divjaški umor. Prejšnjo nedeljo zjutraj je pretresla žalostna vest o umoru 80 letne Ane Kopinc iz Zverinjaka št. 42 cel "brežiški okraj. Na živinski način je storilec v noči od 21. na 22. t. m. presekal Ko-pinčevi vrat do polovice, stri s topim delom sekire prsni koš ter gornji del glave, ter potem zadal žrtvi še široko rano na desnem licu. Sodna komisija je ugotovila, da je bila umorjena v spanju. Denarja in drugih vrednosti ni odnesel morilec nobenih. Posebno pa je čudno, da je bil pred par leti umorjen tudi sosed. d Pa ga je vendar našla pravica. Prpič Mali je bil najvažnejši in najdrznejši član roparske tolpe "znanega kolovodje Oaruge. Po usmrtitvi čaruge je sam vodil tolpo in izvršil še veliko drznih zločinov, ropov in roparskih umorov. Sedaj je končno tudi ta »junak« padel v roke oblasti, ki vodi preiskavo o njegovih grozodejstvih. Prpiča prepeljujejo težko okovanega po raznih krajih, kjer je izvršil zločine. p Volivni red za občinska zastopstva za Slovenijo je izšel v majhni knjižici. Naroča se na naslov: Tajništvo SLSj Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, Pred Škofijo. Cer.a za izvod 5 Din. Za posamezni izvod je priložiti poštnino 50 par. — Opozorite na to naše somišljenike. V POLDRUGEM DNEVU IZ NEWJ0RKA V PARIŠ. Že davno je bogati newyorški hotelir Orteig razpisal 25.000 dolarjev nagrade tistemu, ki prvi preleti z zračnim letalom od Newyorka čez Atlantiški oceam do Pariza ali narobe. Do letos ni nobeden resno poskusil. Razdalja znaša po najkrajši poti 5800 kilometrov. Težave, ki tak prelet otež-lcujejo, so raznovrstne: vzeti je treba seboj velikansko zalogo bencina; to pa vsled svoje teže ovira dvig in let; na oceanu lahko prideš v meglo in izgubiš pravo smer; utegne priti vihar, ki letalo vrže v morje, ali mu vsaj zakasni let in povzroči, da zmanjka bencina; utegne se tudi pokvariti aparat; pilot, ki vodi aparat, utegne vsled dolgotrajnega napora omagati, pa je vse izgubljeno. To leto so se razni pogumni in izkušeni letalci lotili nevarnega podjetja. Eden se je ubil, ko je preskušal aparat. Drugi se ni mogel dvigniti s tal pravočasno in se razbil ob drevju. Nungesser in Koli sta iz Pariza srečno odletela, pa sta se na morju zgubila brez sledu. V Ameriki so se tri letala zapravljala k poletu. Čakali so, da prenehajo majski viharji. Med čakanjem so se začeli nekateri med seboj pričkati, ali pa se morda niso upali na piano. Lindberg je molčal, odletel v ugodnem trenutku in -h zmagal. Kdo je Lindberg? Fant je doma v znanem ameriškem mestu St. Louis; star je zdaj 25 let. Služil je kot zračni letalec pri ameriški financi in lovil kontrabantarje, ki prevažajo alkoholne pijače. Potem je to pustil in stopil v službo kot trgovski letalec in je vodil težke aeroplane med Čikagom ia St. Louisoti. Neka skupina bogatili trgovcev v domačem mestu je fantu preskrbela denar, da si napravi letalo po svojem okusu za polet preko oceana. Sestavil je letalo in ga preskusil na poletu po celi Ameriki. Ime mu je dal »Senluiški duh«. Prednost tega letaki je v tem, da je razmeroma zelo lahko; z bencinovo zalogo vred tehta samo 25 stotov. Nekega dne se je Lindberg spustil na letališče pri Newyorku. Vprašali so ga, kdo ie, odkod je prifreal in kam misli odfrčati. Povedal je, da tekmuje za Orteigove dolarje. Ker je poprej molčal o svojih pripravah, so mu komaj verjeli. Ko je pa zatrjeval, da gre res v Pariš, so rekli, da mora biti prismojen. Na svoj aparat ni vzel nobenega spremljevalca, češ, da je bolje vzeti več bencina; svetovali so mu, naj naloži brzojavni radio-aparat. Dejal pa je, da raje vzame nekaj več hrane. Vprašali so ga, če ima priprave za določitev zemljepisnega položaja. Bivši zračni financar je menil, da zadostuje kompas. »In če padeš v morje?« »Krila letala so napolnjena z zrakom, da se vzdrže na vodi, seboj vzamem rešilni pas in živež za tri dni.« Preden je zletel, je rekel navzočim: »Zdi se mi, ko stopam v letalo, kot da grem v celico za obsojence na smrt; če se bom v Parizu izkrcal, mi bo, kot bi bil kot obsojenec na smrt v zadnjem tre- , nutku pomiloščen.« Po naši uri je bilo v petek 20. maja ob ! 2 popoldne, v Newyorku je bilo ob 8 zjutraj, ko je Lindberg zasedel svojega »duha« — naloživši mu 2000 litrov bencina. Dvignil se je polagoma in le za prst je manjkalo, da se ni zaletel v telegrafske žice. Letalci so menili: čez dve uri se bo poba vrnil... Pa čez dve uri je bil že v neznanski daljavi. Napravil je na uro okroglo 175 km, ali skoro 50 metrov na sekundo. Ko je prišel v Pariz brzojav, da se Je prvi tekmec spustil na pot, so ga vsi nestrpno čakali. V soboto zvečer okrog 10 po pariški uri je napovedal svoj prihod. Nič kaj niso verjeli, da bo res dospel, a radovednost je vendar gnala desettisoče Pari-žanov ven iz mesta na letališče. Ob 7 zvečer je še prišla vest, da so Lindberga videli z Irskega. Vsi franccski svetilniki so mu razsvetljevali pot. Ob 11 zvečer je bil že viden v daljavi 30 km. čez dober četrt ure se je lepo in elegantno spustil na tla in skočil iz vozila. Množica je od začudenja in navdušenja predrla vojaški kordon, polomila zicno ograjo okoli letališča in udrla nad aparat. Lindberga so komaj rešili letalci iz gneče v hišo letalskega poveljstva. Ameriškemu poslaniku, kateri se je preril v hišo da svojemu rojaku čestita, 'so v gneči raztrgali obleko. Lindberga so skrivaj odpeljali v mesto v hotel, da si privošči zasluzeni počitek. Medtem je množica aparat enostavno raztrgala, vsak si je vzel košček v spomin na svetovni rekord. Letalo so zelo zde ali, toda »strici« v Ameriki so že poskrbeli za popravo. V istem času, ko je Lindberg pristal - Parizu, je že radio raznesel vest po vsej si- Amenki. Takoj so izšle posebne izdaje o,-rene vseh ladij v New,yorku so tulile, topovi so oddali 161 strelov in vse hiše so bile namah v zastavah. Tako je postal mladi Amerikanec naenkrat svetovno znana oseba, častitke mu 6' lete kar na kupe. Orteig mu je sam peljal svoje dolarje. Predsednik republike Poin-care ga je sprejel v posebni avdienci. Prvi dan je Lindberg prejel okrog 5000 brzojavnih čestitk in od tega do 2000 ženitnih ponudb, od ameriškega gledališča je dobil ponvdbo 25.000 dolarjev, če pride sedemkrat predavat, newyorška tvrdka Uimbel mu je ponudila 100.000 dolarjev vsako leto, če vsako ieto preleti ocean in prinese i/. Pariza prve modne novosti, član angleškega parlamenta mu je potni d i 1 00.000 dolarjev za vrsto predavanj po Angleškem, isto tako ogromne vsote razna filmska podjetja. Lindberg je pa baje vso ponudbo odbil. d Papež 18 članski družini. Neka družina v Ravensbergu na Bavarskem (Nemčija), ki šteje 18 članov, očeta, mater in 16 otrok, je po deželnem poglavarju poslala v Rim sv. očetu svojo sliko. Zadaj pa je napisala mati naslednje vrstice: »Ljubi sveti oče! S svojimi 16 otroki poklekneva z očetom k no.;am Vaše svetosti ter Vas prosiva apostolskega blagoslova, da bi jih mogla vzgojiti za dobre sinove in hčere sv. Cerkve. Za Vašo svetost bomo mnogo molili.« Sveti oče je ganjen gledal siiko ter rekel: Ta dobra družina v resnici zasluži par vrstic od papeža. Sv. oče se je vsedel ter napisal pod sliko: »Najiskrenejše česiitam, I voščim obilo sreče in zahvaljujoč se za Vaše I molitve z Vami vred molim za čim večjo srečo cvetoče krščanske družine L.. ter podeljujem vsem posebno pa najmlajšim iz vsega srca apostolski blagoslov, s. To je bilo veselja v družini, ko so prejeli to sliko, ki jo hranijo kot posebno dragocenost v hiši. d Junaštvo katoliškega škofa. Prejšnji teden se je pri ofoku Negros ponesrečil parnik Hoichingter tor sc začel potapljati. Na parniku je bil tudi škof iz Jarca J. Clo-skey z dvema bogoslovcema. Kapetan ga je prosil, da zapusti parnik ter stopi v rešilni čoln. Toda škof jc prošnjo zavrnil, češ, da pojde zadnji s parnika, če bo še mogoče. In oslal je na parniku blagoslavljajoč in bodreč ostalo kot dober pastir. Ko so že vsi puskakali v rešilne čolne ter odšli od parnika, tedaj sla skočila kapetan in škof v morje, kjer sta se s pomočjo neke deske držala toliko časa na razburkanih valovih, da so jima prišli v pomoč z rešilnim čolnom od brega ter ju rešili. d Veznv pri Neapolu je začel nevarno godrnjati. Prebivalstva se je polastila skrb, če bo prišlo do močnejših izbruhov. d Strahotne posledice povodnji ob Mis-sissipijii. Povodenj ob ameriški reki Missis-sipi se še vedno vali naprej in se bo knr'u izlila v morje. Podrla je zopet za 80 km nasipov, razdejala mesto Melville, ki je štelo 100.000 prebivalcev. Dosedaj je 700—800 tisoč ljudi brez strehe. Cela pokrajina v dolžini 850 km in v širini 100 km ie spremenjena v jezero. To je največja povodenj, ki jo pozna zgodovina. J d A, Z. Sr. v.: Hvala lepa! Prejeli d Belo in rjavo platno, gifon, gradel. cefir m razne vrste tiskovine, dobite po ugodnih cenah pri FRANCU PAVLINU Gradišče št. 3. ' d 14 kolo državne razredne loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da se iim 7 današnjim dnem nudi prilika, da si za bodoče kolo nabavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. Z. K o n j o v i č , Belrtr h .. je najsolidnejša, najkulantnejša in V ' pokazala doslej največji uspeh. 1 10 d V Ameriko _ potujete najbolje f,a držav Gospodarska pisarna, Ljubljana, AlLk^o' *---—iiclJiJO] parobrodih, ki so last Zedinjenili di ■ Amerike. Vsa pojasnila daje dr. Iv. če"^ šičeva c. 6, poslopje Ljudske posojilnice * Pri nakupu testenin zalitevajle vedno iu povsod samo »Peka te te«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. d t MARIJA ŽLOGAR. S tužnim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in Dri teljem, da je naša nad vse ljubljena mati M A Rti a" ŽLOGAR roj. KRAŠEVEC, v vasi Boldraž it n mirno v Gospodu zaspala dne 27. marca t. 1 starosti 70 let. Pogreb se je vršil 29. marca na po! kopališče na Radovici, Žalujoči sinovi in hčere se prav lepo zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so na ta ali oni način pomagali naši ljubi maifrj v bolezni in jih po smrti spremili k zadnjemu po. čitku. Pokojna zapušča v daljnji Ameriki dva sina in dve hčeri z družinami'. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev ln blag ipomin. K ti- -2BSCS1 S n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlali naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n Prosvetno društvo v Zagradcu proslavi svojo 20 letnico delovanja na Biiikošlni ponedeljek s sveto mašo, govorom, igro in sreJolovoin. Začetek ob 3 popoldne. Vabite ne bratska druflvn k obilni udeležbi! — Odbor. n št. Vid pri Stični. Prosvetno društvo na Binkoštno nedeljo — 5. junija — ob treh popoVlna F. S. Finžgarjevo ljudsko zgodbo »Veri«a<. lio-inačina iu okoličane vabimo k obilni udeležbi. n Na Planinski nori bo običajni lotili shod binkoštni ponedeljek. Služba božja bo dvojna, ob (i iti i 0. Spoveclovnnje so bo pričelo ob .5 zjutraj, Prehod ,e prost. n Uradni dnevi pri okrajnem glavarju ' Ljubljani. Pri okrajnem gkivarju v Ljubljani so kot uriidni dnevi določeni ponedeljek, sreda in sobota. Ker so referenti ob drugih dnevih vsled notranje službe prezaposleni in radi zunanje službo večkrat odsotni, se stranke opozarjajo, da zglašajo pri leni urndu samo ob uradnih dnevih. Prednosti davno preizkušene ZABELE fJAm Prijetnost z njo doseženega okusa. 2. Izdatnost, kar največja moč za- , bele, radi tega 3. Cenenost. 4. Neomejena trpež-nost, tudi ako je stoklenlca odprta. Pazita pri nakupu na ime „MAGGI" na rum«-no-rdečl etiketi. ZAGORJE OH SAVI. (Izlet, koliko popijemo in volitve.) Tukajšnje l"'t- prosv. društvo priredi o Binkoštili izlet ^Gorenjsko ia sicer bi si ogledali Kranj, Sv. j05t Brezje, Bled, Vintgar in Jesenice. Odšli bi ia Zagorja 5. jun. popoldne in bi se vrnili v ponedeljek, 0. junija, opolnoči. Polovična vožnja bo dovoljena. — V 1. 1926. smo popili v Zagorski občini sledeče množine alkoholnih pijač: vina 238.900 litrov, piva 35.969 litrov, žganja 10.274 litrov, Špirita 5625 litrov, ritma, konjaka in likerjev 7209 litrov. Domači pridelek tu ni vštet. Za vse te pijača smo izdali 4,200.000 Din, na vsakega Zagor-jaiia pride približno 1050 Din. Škodovali so pa veliko tudi »mačkic, ki so sledili pijanosti. Pa pravijo, da delo za abstinenco nI potrebno. — Občinsko volitve že težko čakamo, da se znebimo gerentovanja. Vršile se bodo 26. junija. Kandidatne liste bodo začeli vlagati 22. maja. SLS vloži 2 listi: listo kmetske obrtne zveze in delavske zveac. Delajmo za volitve, da pride tako tudi zagorska občina v roke pristašem stranke, ki je zastopnica Slovencev. liOVTE NAD LOGATCEM. (Občinske volitve.) Na nedeljo sv. Trojice, 12, junija, bodo pri nas občinske volitve. Liberalci so s pomočjo samostojnežev silno trudijo, da bi dobili občino v svoje roke, pa novtarski občani no bodo reševali potapljajoče so liberalne barke, čeprav so nekateri vsled odvesuosti in pod pritiskom podpisali njihovo listo. Tudi bav-bavu logaškega »inteligenta«, da bo občina zidala .»Orlom« dom, če bo v rokah mož SLS, se Rovtarji smejemo. Niti za potrebno novo šolo ni denarja, kam bi za privatno društvo. Na ta lim bo gospod iz Logatca le kakega svojega omejenega kalina ujel, preudarnega rovtarskega občana pa ne.' Volili bomo može, odločne pristaše SLS in oddali kroglico v tretjo skrinjico. DttTIJA PRI MORAVČAH. (Voliive.) Sedaj nas je pa doletela čast, da bomo ])o dolgem času 12. junija imeli občinske volitve, saj jih že nismo imeli okrog 15 let, ker jo bila pri zadnjih dveh volitvah vložena samo ena lista. Sedaj so bodo potegnili za čast občinskih mož tudi liberalci in samostojneži. Povsod je že ta družba falirala, zato ji tudi mi ne bomo pomagali na noge. Pnr omahljivcev, ki se delajo sicer, da so naše stranke, pa hočejo sejati razdor v naše vrsto, nas no smo premotiti, da bi ne šli vsi volit z SLS, ki bo imela prvo skrinjico. KAMNIK. Hoj za občino v Kamniku je hud in obeta hiti še hujši. Dozdaj ni bilo še nikdar pri nobenih volitvah v Kamniku* take napetosti in zanimanja. Zdaj se zanima za volitve vse, staro ta mlado. Gre za to, da se otresejo Kainničani župana lekarnarja dr. Karbe in njegovih žer-javovskih vernikov. Zadnji čas pa je, da se to ^odi. Slučaj Mestne hranilnice in demokratsko gospodarstvo v tej občini sploh glasno kriči, da m(>ra to gospodarstvo na vsak način ln za vsako ceno prenehati ter priti na krmilo možje, ki bodo drugače gospodarili! Proti demokratom dr. Kar-bov« politike se vadiguje vse, lastni pristaši mu obračajo hrbet m ga zapuščajo. Bri njem ostajajo S!®o še oni, ki imajo interes, da ostane sedanji režim v občini. — Tri listo so vložene. V prvi so se združili radikali, samostojneži, socijalisti in demokrati, ki so nezadovoljni z dosedanjim pa-šovanjem ,dr, Karbe. Nosilec te liste je upokojeni davčni upravitelj g. Kratnar. Druga lista je lista SDS, ki ji načeluje dr. Karba sam. Upajmo, da zadnjikrat, da bo zdaj vendar srečala pamet zadnje, ki še vztrajajo pri njem. Tretja lista jo naša lista Slovenske ljudske stranko. Kakor dozdaj vemo, gre SLS v boj za občino samostojno, pod lastno firmo, ki je nikdar ni skrivala v Kamniku in se je ni treba sramovati, ker je ravno SLS v Kamniku pokazala s svojim delom v občini pred vojno in med vojno, dokler je bila na krmilu, da »na upravljati občino precej bolje ko kunštna demokratska gospoda. Vodovod, električna razsvetljava, vse kaže na njeno delo. Edino SLS je vedno načelno vodila borbo proti demokratom in dr. Karbi, edino ona je bila in je še resna in vztrajna nasprotnica liberalnega gospodarstva, ki ščiti le one, ki imajo, drugiii pa ne pozna. Zato se ji tudi ni treba vezati z nikomur, kakor plaši g Karba svoje lahkover-no/.i, češ, klerikalci hočejo s pomočjo gospodarskega bloka dobiti občino v roke. Nikdar se ni bala SLS ne kamniških demokratov, pa najmanj še dr. Karbe in je sama močna dovolj, da vodi uspešen boj proti njim, A če se tudi druge, SLS načelno nasprotne stranke družijo proti demokratom in dr. Karbi, jo to samo znak, da »je nekaj gnilega v državi Danski« in da je bila SLS na pravi poli že prvi dan, ko se je borila z demokratsko stranko v Kamniku. Zato vsi zvesto v boj za SLS, nihče naj ne da drugam kroglice, pa bo zmaga tukaj! ST. JURIJ POD KUMOM. (Shod.) V nedeljo, due 22. maja, smo imeli velik političen shod. Govoril je naš poslanec gospod dr. Milavec., kateremu najlepša hvala za potreben pouk, ki smo ga prejeli iz njegovega izredno jedrnatega govora. — Tudi nekaj navzočih iz liberalne stranke ni moglo ničesar ugovarjati. Vsi smo z veliko tihoto in zanimanjem brez opazk poslušali govornika. Ta shod nam bo pomagal, da bomo pri prihodnjih občinskih volitvah, ki se nam bližajo, znali izbrati v odbor le same dobre in pametne može in ne taikili, ki sami sebe ne znajo gospodariti, kar se marsikje rado zgodi, VINICA. (Razno.) Pretekli teden so obiskali našo žup_ nijo prevzvišeni knezoškof , ki smo jih slovesno sprejeli. Drugi dan, 18. maja, so podelili Prevzvišeni našim birmancem zakrament sv. birme. — Slana je napravila tudi pri nas občutno škodo po naših poljih. Prizadete opominjamo, naj škodo naznanijo na dav. oltr. oblastvo radi olajšave pri davku. Opozarjamo naše davkoplačevalce tudi na članek v »Domoljubu« št. 20 t. 1, pod naslovom: »Poiščite 20 odstotne bone«. Z njimi sc plača lahko davek za tekoče proračunsko leto 1927-28. in sicer samo do 1. aprila 1928. Splošr.o opozarjamo naše ljudi, da članke v »Domoljubu« pazljivo in razumevanjem prečrtate, posebno važni za kmeta so članki iz gospodarja in gospodinje. --Vlomilci tudi pri nas poskušajo svojo srečo. V noči dne 21. maja so poskušali vlomiti do sedaj neznani vlomilci v trgovino g. Sterka, a so bili po sosedih prepodenl. Ker se vlomi, ne samo pri bogatih, ampak tudi pri siromašnih ljudeh pogo- DOLENJCI, BELOKRANJCI! Na binkoštni ponedeljek je Vaš dan na Trški gori pri Novem mestu. Agitirajte za veličastno udeležbo. Naša divna Trška gora naj zbere vse naše može in fante pri sveji kreni — romarski cerkvi. Na svidenje na Kmetskem dnevu! stoma dogajajo, bi bilo zelo umestno postaviti po vaseh nočne straže. — Občinske volitve bodo pri nas menda meseca avgusta. Nasprotniki delajo tajno, a mi čujemo! ŠMARJETA NA DOLENJSKEM. (Nočuven škandal.) Lepi Marijin mesec maj-mtk smo pri nas kar najlepše praznovali. Kapelice in znamenja ob križpotih so takorekoč obsuta b venci in cvetlicami. V tem se je najbolj odlikovala vas Zbure. Dekleta so napleSe vence, dale najlepše cvetlice s svojih oken in s tem ozaljšale kapelico Matere božje, lurško kapelico sredi vasi in znamenje za vasjo. Tudi fantje niso hoteli zaostajati; postavili so na obeh straneh prav lične mlaje z zastavicami na vrhu. To je silno bodlo v oči ljudi gotovega kova. Kaj so si zmislili v svoji nedosegljivi surovosti? Največji mlaj so podrli, drugim pa polomili lepe vrhove. Kdo so ti ljudje, ki s tako nezaslišano surovostjo nastopajo proti češčonju Marijinemu, je vaščanom znano in v katero šolo hodijo, tudi. Pa tudi vas Zbure bo tem in podobnim ljudem znala dati odgovor pri prihodnjih občinskih volitvah. Brez dvoma bo to zlobno početje odprlo oči marsikateremu; kako namreč radičevski kolovodje spoštujejo vero. VRHNIKA. (Zavarovalnica za živino.) Pri nas se snuje zavarovalna zadruga za živino za okoliš vrhniške mlekarne. Pripravljalni odbor je že na delu. Zadruga bo velikega gospodarskega pomena za našega kmeta, zato smo prepričani, da bodo vsi kmetje s svojo udeležbo pri zadrugi podprli to novo in koristno gospodarsko ustanovo. IZ PODLIPE. V »Domovini« št. 19 z dne 12. maja 1927 se je neki dopisnik obregnil ob vrhniškega župana in pa obč. odbornika iz Podlipe. Zanimivo Je, kaj ta dopisnik vse hoče vedeti, videti in slišati, o naših sestankih v Rokodelskem domu na Vrhniki. Trdi, da se Je vršil sestanek zaupnikov SiLS v nedeljo, dne 8. maja. Seveda Je to velika laž in je tudi vse laž, kar trdi, da se je na tem sestanku govorilo. Dalje obljubuje dopisnik, da bodo ustanovili za te volitve vse nasprotne stranke novo gospodarsko stranko in postavile skupno kandidatno listo. Kaj se sramujete svojih imen, žerjavovci tn pucljevci? No, pa kakor Vam drago, ljudstvo Vas dobro pozna od vseh strani. Ne vle-č* več ne pendrek ne Štefani. Tudi nova maska Vam ne bo nič pomagala, saj Vas zapuščajo Vaši zvesti podporniki, gospodje od socialdemokratske slranke. So se menda naveličali komande orjuna-ške gospode. Podporo v znesku 8000 Din, katero je izposloval naš občinski odbornik za trebljenje potoka Podlipšica od občinskega odbora vrhniškega, je jako velika če pomislimo, da zida vrhniška občina v tem času 2 novi šoli v Bevkah in v Ža» žarju ter bo morala v najkrajšem času zidati še dve šoli, v Zaplani in Veliki Ligojni. Potok Podlipšica pa spada pod področje »Glavnega močvirskega odbora«, ne p.i pod delokrog vrhniškega občinskega odbora. Ce pa menijo gospodje od nasprotnih strank in par podlipsklh kričačev, da se jih bomo ustrašili, se zelo motijo. Podliipa je bila in bo v vrstah SLS. Podlipčan. MORAVČE. (Volitve.) Dne 12. junija imamo zopet volitve v občinski odbor. Imeli boano 5 skrinjio. Na prvi skrinjici so so bratsko zedinili Žerjavovci in Radičevci k g. Ignacom Tomcem na čelu. Nato slede li«ta SLS. Takoj na drugem mestu bo skrinjica za so«i«ko Moravče z našim priljubljenim županom g. Antonom Cejarjem na čelu. Tretje mesto ima soseska Sv. Mohor (nositelj g. Jožef Klopčič), četrt« skrinjico ima Sv. Andrej (nositelj g. Ja-jiaa Bvrgant), peto mesto ima »Združena gospodarska lista za Vrhpolje« nositelj g. Frano Klopčlč). Sedaj pa ugibajte, katera soseska bo drugo prsjnagala. Na Vas, dragi občani je, da ne nasedeto mamljivim vabam žerjavovsko-radičevskih priga^ njaiev ter iakažete zaupanje možem 2, S., 4. in 5. skrinjic«. Njihova imena nam jamčijo, da bodo to molj« ha pravem mestu, ki bodo delali za bla gor njihovi skrbi izročenih soseflk moravške občin«. IZ KRANJSKEGA OKRAJA. Dne 6. t. m., to je na binkoštni pondeljek, s© bo Tiiilo v Crngrobu veliko zborovanje kmečkih not in fantov. Pričetek zborovanja po 9. sv. maši na prostem pred cerkvijo. Poslanec Brodar bo govoril o stanovski zavesti, pravicah in dolžnostih njsfega km«ta; dr. Milavec: Naš kmet v ljubljanski oblasti. Govorijo tudi oblastni poslanci. — Možje in fantj«, udeležit« se zborovanja v velikem številul ŠT. VID NAD LJUBLJANO. lOletnico majske deklaracije smo pri nas proslavili s predstavo Medvedove Igre: Za pravdo in «rc*. Kot uvod nam je prof. dr. Trdan podal zgodovinski pregled slovenskega gibioija v Avstriji, katero j« doseglo svoj višek v majniški deklaraciji. Predstava je bila zelo dobro nažtudirana zlasti v nekaterih vlogah, in ji je ljudstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega količka, napeto sledilo. Seveda pa je igra odločno predolga — vso skup jo trajalo od 7— pol 12. Tako književno dramo ju treba m oder primerno skrajšati, še bolj pa pavze med dejanji. Lepo našo domovino po govoru dr. Trdan« naj bi zapel pevski zbor, zakaj mladinska godba, ki je sicer dovolj pridno Igrala, za to oči-ridno ni bila pripravljena. 2ABNICA PRI šiKOFJI LOKI. (Otvoritev novega postajnega poslopja.) Na Binkcštui pondeljek, 6. Junija t. L, po prihodu po-pcklanskega vlaka iz Ljubljane, otvorimo v Bitnjah novo poetajališčno zgradbo. Star," l:oliba, ki je stala doslej na tem prostoru in predstavljala postajališče, je dala povod kar najštevilnejšim zbadljivkam mimo se vozečih potnikov. Na poziv železniške uprave, pozidati novo stavbo, amo se urno lotili dela in isto v dobrem pol letu dovršili. Ni sicer ta nova zgradba mogočna in velika, toda jo krajevnim razmeram primerna. Ker smo morali postaviti to stavbo v lastni režiji — sicer bi se bilo to postajališče ukinilo — je rcač umljivo, da kljub naklonjenosti železniške uprave, prispe-vajočlh pristojnih občin, požrtvovalnosti interesentov, ie nismo mogli pokriti vseh gradbenih stroškov. V ta namerne bo vršila na binJcožtni ponedeljek popoldne na Miklavževem vrtu v Zabnici velika vrtna veselica, kjer se bodo po slovesni r.lvoritvi poleg prijetne zabave nudila najboljša jedila in pijača. NAKLO. (Ple« bres licence.) Blagoslovljen je motorne brizgalo« bi se bilo 22. maja dostojno končalo, ■I i nI kazll svečanosti pozno v noč ples in razgradnja v neki naklanski gostilni. Dobro vemo, da za 'odpustne bale niti en gostilničar ai prosil za Iimsmo ali plažal predpisane takse. Oe morda žu- panstvo rd pozneje s silo iztirjalo teh teka, koliko ja šlo za občinsko reveže v zgubo denarja, ki ga bodo morali nadomestiti drugi davkoplačevalk! Z ozirom na predpust opravičeno sodimo, da jo zgoraj omenjeni gostilničar imel ple3 tudi tokrat brez licence in takse. Proti temu moramo najodločneje protestirati. V času, ko ?o obdavčena celo poučma predavanja (tar. post. 99!), ko se strogo Masarvk tretji« Izvoljen zti predsedni ka Češkoslovaško republiko. 27. maja "e vršila v Pragi skupna seja poslancev obofc nega davka plesali in čez uro pili razni lalikoživci na račun drugih d a v}-, op 1 a č« v a k'« v. Oe imajo denar za ples in česunio popivanje, naj odrinejo nekaj par tudi za občinske reveže, ki sf ne morejo pri-ščiti niti najpotrebnejšega I V imenu zakona, davkoplačevalcev in oškodovanih revežov prosimo okrajnega glavarja v Kranju, da z odločno roiko naredi red ter pritisne na orožništvo in županstvo, da se bodo redno plačevalo državne in občinske takse tudi — od plesa in če/,urnega popivanja! Naj pridejo tudi reveži do svoje pravice! zahtev« od vsake predstave najmanj 10 odstot. ; ^ kJ SQ j^-jjjj predsednika"reS davka ko so vsi davkoplačevalca do najvišje me- ^ Je bflo }Cakovatj S * re obdavčeni, nlk*or ne gre, da b, brez plača- | V(j,jen ,op(,t U,,8«danji predsednik'MasJ^f ki jo s tem že tretjič zasedel najvišje mesto v češkoslovaški republiki. Dobil je od 4,32 oddanih glasov 274. 104 glasovnice so bile prazne. Poslanci so ponovno izvolitev Ma. saryka pozdravili z velikim navdušenjem" j Mestu je izvolitev naznanilo 21 topovskih i strelov. Bolgarija hoče mir med sosedi, Bol-garski zunanji minister Burov je imel veli-ko zborovanje, na 1 atcrein je izjavil, da no mara z nikomur sklepati nobenih pooodb JEŽICA. H bi bile naperjene proti sosedom. Z°vse- Občinske volitve se vrše v noši občini v ne- mi sosedi, zlasti pa z Jugoslavijo, hoče Bol-deljo 7. avgusta. Kdor še ni vpisan v volivnem ; gan'ja živeti v kar najlepšem miru in pri-imeniku, naj si takoj preskrbi potrdilo o starosti : jatelistvu. 21 lot, in naj ga prinese obč. svetovalcu Janku Mussolini grozi in prorokujfi. Italijan-Bolničarju v Stožice, ki bo z našim volivnim od- ski ministrski predsednik Mussolini je imel borom vse potrebno ukrenil za njegov vpis. Ko V parlamentu velik govor, v katerem jo pro-bodo podrobne volivne priprave dovršene, bomo rokoval, da bo fašizem ustvaril novo Italijo, na zborovanju vseh naših somišljenikov izbrali ' Izvežbati je treba armado, tako da bo Ka-kandidate. — Za stalno učiteljico na Jezici je ime- 1!ja lahko V trenutku postavila pet milijo-novana Josfpina Vončina, učiteljica v Starem trgu. j nov mož. pomnožiti zrakoplovstvo tako, (Ia Pozdravljamo to imenovanje, ki kaže, da se pri ' b(xlO Italijanski zrakoplovi zatemnili soln-imenovanju učiteljev zopet upošteva predvsem spo- ' ce nat* zemljo. Odpravil bo tudi splošno vo-sobnost in službena leta, in ne več razna priporo- 1 "v110 Pfavico. Ko se bo vse to zgodilo, tedaj čilna pisma ljubljanske demokratske gospode, ka- j bo 'talija povzdignila svoj glas in dosegla lcor je bilo to še pred nedavnim časom. — Pro- yse> kar bo hotela. Nasprotnikom fašizma slava 10letnice majske deklaracije naših katoliških : 5e Pa pretil Z največjo strogostjo, ker da ia-društev je bila veličastna manifestacija našega 1 §'zem ne trj>i opozicije. Če je nekaj ti&CČOV ljudstva za svobodo vsega slovenskega naroda in 1 nasprotnikov fašizma zaprtih na samotnih našo državo. Nabito polna dvorana občinstva 7. gg. otokih, to za Mussolinija ni nobeno nasilje, župnikom, županoma Jezice in Cernuč ter z večino 1 BTnPak je komaj strogost, ker da fašisti občinskih svetovalcev in odbornikov na čelu, je ' 'e svojo dolžnost, Če se branijo, odmevala navdušenja ob izvajanju pevskih ter ' *.......... telovadnih točk in deklamacij. Slavnostni govornik dr. Bizjak je orisal dolgotrajne borbe slovenskega naroda za svobodo in neodvisnost, opisal neumorno deio idejnega očeta »Majniške deklaracije«, blago-pokojnega dr. Jan. Ev. Kreka in njegovih neustrašenih soborcev za svobodo našega naroda prevr.v. vladike dr. Jegliča in voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, katerim »slava? in »živio< klici kar niso hoteli ponehati. Za lep zaključek te veličastne proslave je pa proskrbel pevski odsek z uprizoritvijo »Mlade Bredec. ZAGBADEC NA DOLENJSKEM. (Nova zvonova.) Praznično razpoloženje je zavladalo po vsej zagraški župniji v nedeljo dne 22. maja, ko je vlč. g. dekan žužemberški slovesno posvetil nova zvonova za farno cerkev Brezmadežne v Zagradou. Mojstrsko ju je vlila ljubljanska strojna livarna, velikega D (1208 kg) in srednjega tis (012 kg), ker popolnoma soglašata s starim zvonom A in pojo v veličastnem D-duru. Naj pojo zopet vsi trije zvonovi v čast božjo in v blagor še poznim rodovom zagraftke župnije. ' morskih iiidHov I« prve kranjske vrvarne iwwi n. HDHimič LJUBLJANA. $*. Petro cesta 81. si MniUcrt , Martfcom, ViUUjm. M i, , M^iu, št,ta. it 4. 1 Anglija prekinila dijdomatsko zveze z Rusijo. Angleška vlada je vsled boljševi-ške propagande, katero je bajo razkrila preiskava v poslopju ruske trgovske družbe, prekinila diplomatske zveze z Rusijo ter naročila ruskim zastopnikom, da v desetih dneh zapuste Angleško. Ne protivi se pa angleška vlada še nadaljnjemu trgovanju z Rusijo. Proti prekinjenju diplomatskih zvez je odločno nastopila angleška delavska stranka, ki je pa ostala v manjšini. Zrna. Lepa stopinja človeških je nog, če hodi naravnost in ne naokrog. * Mala smetica Ustudi ti jed, mala napaka obsenči ugled. « Kdor prezira deda, taščo, kmalu ima prazno kaščo. * Oko v uho, besede v uho, če vest te ne peče, naj kar če kdo reče. Če udariš po pekoči vesti prepir in strela sta na mesti. A. K, POVESI GORSKE FARE. Nai'^adn]e so našli tudi Greto, ki jo je voda vrgla ven ob cerkvenem zidu. V otrplih rokab je držala le košček vrvi, za katero je vlekla v največji nevarnosti, da bi opomnila vaščane. Zvonarka Svetega Mihaela jo postala žrtev svoje zvestobe. Nemo in nepremično je ležlala poleg drugih in solnoe, ki je zahajalo za gore, je pokrilo lihe speče mrtvece s svojo škriatasto preprogo ... Naslednje jutro so bili prebivalci Svetega Mihaela v največji stiski. Voda je počasi padala in sedaj so videli pred seboj porušeno vas, opustošena polja in trevnike. Nekateri so izgubili vse. In vendar ni nikomur padlo v glavo, da bi šel v širni svet ter zbežal iz kraja, ki skriva take strahote. >Rajšl umremo — kot da bi šli iz domačega kraja!« so govorili in so začeli znova graditi svojo srečo. Župnik in župan sta tolažila in pomagala, kolikor Bta mogla. Sporočila sta nesrečo, ki jih je zadela, fvetu in prosila za pomoč. Časopisi so prinesli poročilo o grozni, usodni nesreč', ki je zadela samotno gorsko vas. Tisoče ljudi, ki so brali klic na pomoč, so odprli svojo usmiljeno roko in bogati darovi so se stekali k Svetemu Mihaelu, tako da jim je bilo vsaj za p»-o silo pomagano. Toda, ali se ne bo vsako leto ponovila ista nesreča? Nevarnost je bila sedaj še tem večja, ker ni bilo več griča nad vasjo, Id je bil dosedaj naravna trdnjava. Zalo bodo lahko sledili novi skalnati plazovi, in hudourniki imajo prosto pot. Cerkev in vas sta bili predani njihovim divjanjem. Brez moči ste ležali pral šapami srditega zmaja. Vsi so bili edini v tem, da se mora nekaj ukreniti in rešiti vas popolneoa pogina. Točk! nihče ni vedel, kako raj bi se izvršile rešilne naprave. Manjkalo jim je tudi ogromnega denarja, ki bi bil potreben v to Bvrho. 5. poglavje. Odkar je videla Čiška zopet svojega mladostnega prijatelja, ni imela več miru. Čutila je, da jo s tisoč nitmi navezana na Mihaela in da brez njega no moro živeti. Lotilo se je je neizmerno hrepe-nenjo po njem In zato se je peljala vsako nedeljo popoldne v Terrint in sedla k isti mizi na terasi Grand hotela, kjer jo je Mihael videl. Tiho je upala, da se bo nekega dne vrnil k njej. »Ce me je spoznal, mora zopet priti,« je mislila. In prišel je. Neko nedeljo je nenadoma stopil pred njo, stegnil roki proti njej in zavriskal: »Čiška • •.Čiška... tu sem!« Oiški jo planila kri v glavo, njene oči so zaza-relo in trdo mu je stisnila obe roki: »Mihael — torej si prišel...« Sreča in veselje jima je vzelo besedo. Šla sta Proti kostanjevemu drevoredu pri cerkvi. V senci tihih šuštečih dreves sta obstala, se prijela za roke nrsi dolgo gledala v oči, iskala v njih svojo mladost, 8vojo liho otroško srečo. »Čiška,« je zaklical Mihael, »vendar sem te našel! Ko sem te zagledal pred štirimi tedni na terasi, sem mislil, da sem se zmotil — tvoje oči in tvoje lase sem spoznal — sicer si pa vsa drugačna. O kako lepa si, Čiška, kako lepa!... v Ciška se je smehljala. »Ali si zato prišel, da mi bos to povedal?« »Prišel sem, da te vidim, Čiška, in te vprašam, ali me hočeš še poznati.« , ,, .. »Mihael!« Očitajoče je zvenela ta beseda, hkrati ** mu je ponudila roko. >Tako zelo sem vesela —« »TI md dajež roko?« je zaklical Mihael. »Ali nisi huda name, ker sem tedaj... odšel?... Ali vidiš preko ograje, ki naju loči, pozabljaš, kdo da sem?« . Smehljaje se ga je pogledala in rekla: »Samo to ti povem, Mihael: Tako srečna sem danes, oh tako srečna...« »Čiška — zakaj? zakaj?« »Ker si prišel,« je odgovorila enostavno, s preprosto prisrčnostjo. Tedaj je umolknil. Čez nekaj časa je s težavo prišlo preko njegovih ustnic: »Čiška, ali res lahko pozabiš, kdo sem?« Odločno ga je pogledala v oči. »V pogledu vidim,« je rekla resno, »da si postal mož. To, Mihael, jo izbrisalo preteklost. Kje je človek, ki nima nobenega madeža na svojem življenju? Tudi na mojem življenju leži senca —« »Čiška — saj ni mogoče!« »In vendar je,« je rekla in mu povedala žalostno zigcdbo svojih staršev, ki jo j® zvedela od očeta. »Vidiš,« je končala, »v bistvu torej nisem čistokrvna plemkinja, preveč meščanske krvi teče v mojih žilah. Nik<|ar so nisem čutila pravO plemkinjo in sedaj grem z lahkim srcem preko tega nedostatka. Plemenito čutenje je več vredno kot odlično rojstvo.« »S temi besedami si me rešila, Čiška. Dobrota, resnica, zvestoba: to je pravo plemstvo. Veseli me, da se tako dobro razumeva.« Bil jo tih, svetel čudovit dan in pred njima se je smehljal krasni svet. Vrhovi gora so žareli * rdeč^ datem blesku. Jezero se je bliščalo v nebesni modrini, srebrni oblaki so se zrcalvli v njem, in vijoličast pajčolan je trepetal nad bleščečim zrcalom. Topel, mehek veter je pihljal med kostanji in božal njuna lica, življenje je vabilo in se smehljalo. Čiškine oči m z občudovanjem zrle stasitega, lepega mladostnega prijatelja. »Mihael,« je rekla smehljaje, »zelo sem vesela, da nisi postal duhovnik. Nikakega sledu ni v tebi o pastirski skromnosti. In tvoje roke, Mihael! Pastirji, ki pasejo ovce, nimajo takih rok.« »Bolje je tako,« je odgovoril Mihael. »Svojim ovčicam bi s pestjo pisal božje zapovedi na hrbet — in to ne bi mnogo koristilo. Tako se mi zdi, kot bi bil iz železa in često bi najraje ves svet zdrobil s pestmi. Res ne vem, kam bi z vso preobilno močjo.« »Hrani jo, Mihael — prišel bo čas, ko je boš potreboval. Sedaj pa mi daj roko. In prav zelo želim da bi me peljal nekoliko po jezeru. s Sreča, da nisem postal duhovnik!« se je zasmejal. »Kako to?« »No, tedaj bi ti ne mogel ponuditi roke, niti te peljati po jezeru.« Smejala sta se kot otroka in Sla k jezera. Stopila sta v čoln. Mihael je kupil od neke deklice vse cvetice, polno košaro, jih je nesel v čoln in jih raztresel okoli. Kakor kraljica je sedela Čiška sredi cvetic. Mihael je vzel vesla in vesla po gladki, čudo v'j) modri gladini. — Sanjava tišina ju je obdajala, le valovi so tiho šepetali. Tedaj je Ciška prekinila molk: »In kako se je tebi godilo vsa ta leta, Mihael?« . , »Trdo je bilo, Čiška! Usoda me je krepko zgrabila in pošteno pretresla. Kot reven fant sem šel v svet s praznim žepom... toda z vročim srcem in z močno voljo — za srečo!... Vesel in srečen bi bil, samo, ko bi mogel pozabiti prekletstvo, ki me je spremljalo kot senca. Toda misel na to me je vzpod-bodla- hotel sem ustvariti nekaj velikega, tako velikega, da bi ljudje strmeli... Zato sem z veseljem leta in leta trpel bedo in pomanjkanje! Šel sem v Pariz ter tam stradal in zmrzoval... Toda nisem ictnagal! Podnevi sem delal kot žlvin^, ponoči pa sem sedel v siromašni podstrešni sobici pri svojih Ia Amerifce t Evropo brez prestanka je letel v Ameriki živeči §ve,„UCJ' naprej. 0 Velik > v on. V Koliii na Nemškem visi v Kiav ni cerkvi zvon, ki f0i,ta 500 metrskih stolov to rej 50.000 kilogramov Meh za smeh. Ravnatelj (prosilcu 2a službo pri tujskem uradu): »Parlez-vous franfais?« Prosilec: »Prosim?« — Ravnatelj (bolj razločno): »Parlez-vous francais?« — Prosilec: »Oprostite, tega ne razumem. — Ravnatelj: »Če razumele francosko?« — Prosilec : »0 seveda, natančno, popolnoma.« * Učitelj: »Peter, koliko vojski je Španija vojevala v sedemnajstem stoletju?« — Peter: »Sedem.« — Učitelj: »Sedem? Na-štej mi jih."; — Peter: »Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem.« + Sodnik: »Vlomili ste v jedilno shrambo, jo izropali ter še par čevljev s seboj vzeli, ki so tamkaj stali. Ali priznate to?» Obtoženec: »Da, gospod sodnik! Mislil sem si, da čevlji vendar ne spadajo v jedilno slirambo.» ★ Stric Andrej je vsako voščilo od svojih nečakov obdaril z denarjem. To so paglavci dobro vedeli in pri vsaki priliki so mu voščili bodisi ustno ali pa pismeno. Nekoč je bil stric pa le jezen in sicer na praznik Vnebohoda, zakaj prejel je karto, na kateri je stalo: »Veselo vnebovzetje Ti želi Tvoj nečak Janko.» ★ »Vi slišite, poiščite si drug prostor. Vsa kurja očesa mi bodefce pohodili.» »No, potem pa kar veseli bodite. Kamor jaz stopim, nikjer ni£ več ne zraste.» + Dolgo je bilo treba zdravniku prigovarjati, preden je pripravil Mirkota do tega, da mu je jezik pokazal. »Tako, vidiš, zdaj si pa priden.» Ko je zdravnik naslednji dan šel mimo Mirkotovega stanovanja, je videl Mirkota, kako je dvema tovarišema nekaj na uho pripovedoval. Ko je zdravnik prišel blizu, so mu vsi trije kazali jezike.» »Kaj pa naj to pomeni,» je strogo vprašal zdravnik. Tu se pa Mirko oglasi: »Ko se ti pa tako dopade.» Zdravnik: »Vaš kašelj mi pa ni prav nič všeč.» Bolnik: Boljšega pa nimam, gospod zdravnik.» ^Domoljubov" Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Fo zelo znižani Geni Več čevljar, vajencev kupite razno manufak-turno blago za moške in ženske obleke, kakor tudi poisvilene in svilene rute. katere prodajani radi prevelike zaloge izpod cene I Anton Savnik, Školja l.oka. se sprejme v dobri pouk. Prednost imajo oni, ki so se že učili. Oni, ki ima veselje do te obrti, se lahko priuči šivati na stroj, izdelovati gornje dele in strokovno risanje v«or-cev. Ponudbe na upravo pod Čevljarstvo 42U1. Za kovača ^^ deželi ali v meslu Jakob .Tonila, Zgornja Desnica 24, p. Kranj. Prodam rf^mKo" --- leto 1924 in 19?5 za Din 150— iu »VOJSKA NA BALKANU" za Din 25 — poštnine prosto. - Ponudbe na upravo lista pod Knjise št. 4187. Ujen z vrtom v lepem 'iii!! kraju tia deželi prodam. Pri hiši je vodnjak. - Jože Breio-var, Mali Lipoglav 14, Šmarje-Sap. Učencaza mizai,sko ---obrt sprejme takoj Henrik llitetc, mizarstvo, Vižmarje 77 nad Ljubljano. Orlovski kroj, ..r , Stari ZJ poleg ZslazniJiB v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, ti'ar v Kamniku na Šutni, nasproti župne cerkve 2684 vezenino, samoveznice, narr.mnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (Spaga), razni papir ter galanterij, in kratko blago nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred škoiijo 15, Na debelol No drobno! K. IPcsc^sulco trgovina vseli vr3t USNJA ter čevljarskih potrebščin na debelo in na drobno. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 32. lidino najboljši $jtfa|nj Sj;r0jj jn pjetjlni ŠVIf. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt iu industrijo so le m. Peleiinca tirlfzRier. /Mler Najnižje cene I Tudi na obroke I ijubBgaiia blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. Večletna garancija. Najboljša kosa svetaza18 Din — dokler traja zaloga — pri FR, STUPICI, trgovina z železnlno ln pol)edelskiml stroji, Ljubljana. nositi Palma znači nikdar iskrivljene pete imeti. Ceneje kot pri vsaki razprodaji dobite od 20. maja do 15. junija 1927. Moške, fantovske in deške obleke pri tvrdki Josip Ivančič Šelenburgova ulica St. 1, (dvorišče levo) f NOJA 2ENA IN JAZ smo isloga mnenja In tudi Vi boste strmeli, videči, kako postaja Vaše lico mladeniško svežo, Vaša koža šibka ln baržunasto mehka, in Vas Insjo s svojim izgledom vodno b ran dobiva se zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. OBLAČILNO BLAGO po globoko lDižanih cenah prodaja DRUŽBA »MAKO« - Ljubi)«? Dunajska cesta 36 (zraven »Jugo-auto«), istrsko BRINJE, SLIVE in FIGE oddajam po znižani ceni, dokler traja zaloga, FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta 36. Najboljše possiemalnika za mleko Alfa Separator kupite najceneje pri fllleSiarni Krištof Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. Generalno zastopstvo: flifa Separafor ii Zagreb. Gunduličeva ulica G3. reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposeštvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din. i i i i i H i Izdajatelj