SLOVENSKI LIST
Izhaja vsak ponedeljek zjulraf
tJrednt&tvo: Kopitarjeva ul. St. 6/111 Jele/on St. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna St. 1 1itn, mesečno, če sc spretema Ust v uptavi, naročnina 4 Din, na dom In po nošti dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 2t D n, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru
t'prava: Kopltar/eva ulica St. 6/U Poštni ček. račun. Cjubl/ana 13.179 Tele/on štev. 2349
Revolucije v Rusiji ni
Vesti o umoru Stalina in uporu rdeče vojske izmišljene — Nemški diplomat
o političnem položaju v Rusiji
Berlin, '23. j. V zadnjih dneh so se širile v Berlinu divje vesti o prevratu v Rusiji. Govorilo se je, da je bil Stalin umorjen in da se je del rdeče armade uprl. Te vesti je pripisati nekemu poročilu londonskega lista »Daily Ex-pressa«. Berlinskemu zunanjemu ministrstvu je nemško poslaništvo v Moskvi potom telefo-ničncga razgovora preko Helsingfnrsa zatrdilo, da je politični položaj v Rusji ncizprcmeiijcn in da so vse vesti o umoru Stalina in uporu rdeče armade izmišljene. Položaj za ruske oblastnike vsekako ni rožnat in morajo napenjati vse svoje sile, da ga obvladajo.
Današnje resnično politično stanje v Rusiji in posebej v Moskvi je neki nemški diplomatski uradnik, ki se je te dni vrnil iz Moskve, opisal takole: Široki sloji moskovskega prebivalstva zelo malo govore o politiki, ker je za navadnega državljana zelo riskantno, izražati svoje mnenje o političnih vprašanjih. Toda v komunističnih krogih, zlasti pa v onih, ki stoje blizu voditeljev komunistične stranke, je politično življenje v zadnjem času precej oživelo. Vedno bolj na gosto se čujejo besede, kakor »opozicija«, izdajstvo«, intervencija«, razredni sovražniki« itd.
Komunistične oblasti to živahnost v politiki celo podpirajo, ker se na ta način odvrača pažnja javnosti od gospodarskega položaja v deželi, ki je vedno težji, in prisilijo tiste komuniste, ki so že pozabili na zunanje in razredne sovražnike«, da se ponovno zatope v ozračje političnih bojev.
Stalin sc v zadnjem času z vso silo trudi, da bi /valil odgovornost za notranje težkoče ua zunanjo in notranjo protirevolueijo. Fronta le protirevolucije je zelo široka, ker se vleče od bivšega predsednika vlade RSFSR Sircova pa do ostankov bivših konstitucijonalnih demokratov (kadetov), ki so zopet obnovili svoje protiboljševiško delo. Sovjeti obtožujejo poleg teh tudi najbolj znane tuje politike, kakor Briantla iu druge, da se udeležujejo protiro-volm-ijonarne akcije proli SSSR. Oni -o krivi, da se načrti pjatiijetke niso v dulo-eucni '•asu izpolnili,« govori Slalin ruskemu prebivalstvu. •Na nje pada vsa odgovornost!« Zaradi tega dela v zadnjem času GPU s polno paro. Pro-kurator SSSR Brianda seveda ne more pozvati pred sodišče, toda ima opolnomočeno pravico, da zapira in sodi ruske profesorje in inže-njerje, katere imenuje agente francoskega im-
perializma in kapitala. Sovjetska justiea se silno žuri. Proces proti tako zvani industrijski stranki se bo vršil že koncem novembra tega leta. Nalogu tega procesa je, da vso krivdo zaradi gospodarskih in industrijskih težkoč v deželi zvali ua skupino ljudi, ki ko stali blizu sovjetske industrije. Toda tudi vsakemu lajiku je jasno, da la skupina sama ni mogla imeti toliko vpliva na sovjetsko industrijo, dn bi mogla izzvati pomanjkanje produktov in fabrika-tov, ki se čuti po vsej sovjetski Rusiji. In lo pomanjkanje je celo iz dneva v dan težjo.
Na koncu svojega opisa razmer v Rusiji je nemški diplomat dejal, da aretacije in številni procesi ustvarjajo v političnem življenju Moskve ozračje skrajne napetosti.
Varšava, 23. nov. s. Iz Moskve se vest o aretaciji Sircova,- Bliicherja iu Andrejeva potrjuje. Sireov ima hišni zapor, Rikova so pa poslali na Kavkaz, ker so dognali, da je pripravljal svoj beg v inozemstvo. Izvršene so številne aretacije, posebno v armadi. Poleg tega je bilo aretiranih več uradnikov GPU. Med aretiranimi vojaškimi osebami je mnogo političnih poveljnikov in komisarjev. Na Kremlju so ia-ginile važne listine.
Grški proračun
pred parlamentom
Atene, 22. nov. AA. Minister za finance je predložil parlamentu proračun za 1931-32. Po ekspozeju ministra za finance so se prejšnja proračunska leta po stabilizaciji zaključila s presežki. Tako je bilo leto 1927-28 zaključeno s presežkom 620 milijonov drahem, leto 1928-29 s presežkom 540 milijonov, 1929-30 240 milijonov drahem, a leto 1930-31 se bo predvidoma zaključilo s presežkom 350 milijonov drahem. Letošnji proračunski načrt, ki je bil predložen parlamentu, kaže popolno ravnotežje in ima vrhu tega rezerve 47 milijonov drahem za nepredvidene kredite in proračunska dopolnila. Ko je minister za finance pojasnjeval parlamentu proračunski načrt, je naglašal po-voljno stanje državnih financ in odporno silo, s katero se je zasebna inicijativa borila zoper splošno gospodarsko krizo.
Rom. proračun za I. 1931
Bukarešt, 23. nov. s. Vsi napori romunske vlade gredo sedaj za tem, da proračun za leto 1931 ne bo prekoračil 32 milijard lejev, t. j. tako, da lw> za 4 milijarde lejev manjši kakor letošnji proračun, ki znaša 36 milijard lejev. Prav za prav pa mora vlada zmanjšati proračun ne samo za 4 milijarde, marveč za 7, ker je na kraljevo željo proračun ministrstva za vojno za leto 1931 povišan za tri milijarde lejev, da se more zasigurati akcija državne obrambe. Proračunski komisiji se je doslej posrečilo znižati proračun za 1931 za šest milijard lejev. Pri tem je morala znižati število državnih nameščencev in uvesti nov državni davek na vse državne nameščence. Ta davek na državne nameščence brez razlike bo progresiven. Mesečna plača pod 3000 lejev je prosta novega davka. Na plačo od 3000 do 4000 lejev bo predpisan davek 4%. Ta davek bo rastel sporedno s plačo. Najvišji davek bo znašal 15% od plače. Davek je začasen in ga bodo državni nameščenci plačevali tri leta.
Duca o žtdih
Bukarešt, 23. nov. s. Znani romunski politik in bivši zunanji minister Duca je v razgovoru s sotrudnikoni lista >Oourrier Israelit dal nekaj zanimivih izjav o židovskem vprašanju. V Romuniji, pravi Duca, živi okrog štiri milijone ljudi, ki niso romunske narodnosti, med njimi je veliko število Židov. Preko tega dejstva ne moremo in ne smemo iti. Treba je ustvariti zaupno razmerje med romunskim in židovskim prebivalstvom. Židje niso nikdar, nadaljuje Duca, stavili zahtev, ki bi prekoračile meje zakona in romunskih državnih interesov. Pod takimi pogoji je za Žide sodelovanje z vladnimi strankami najboljša pot. Ustanovitev židovske narodne stranke za Romunijo pa smatra Duca za škodljivo in je mnenja, da se ne bi smela dovoliti. Ustanovitev take stranke v Romuniji bi lahko do-vedla do razcepa med romunskimi Židi samimi.
Pariz, 23. nov. A A. Poročajo iz Toulona. da so tri torpedovke opustile iskanje italijanskega hidroplana, ki je vozil pošto med Barcelono in Marseillem, in ki ga je včeraj ne-slalo. Na letalu so bili štirje možje posadke.
Pariz, 23. nov. AA. Zaradi dolgega deževja je v vseh krajih Francije prišlo do poplav. Največje imajo v okolici Nnncvja, Ženevskega jezera in Lilliv
Od vesele gosfife v tragično smrt
Starosta matiborsh h izvoščhov J. Ternovšek mrtev — Našli so ga t; poteku pod p re trnje no hočifo mrtvega
Maribor, 23. nov. Jerneja Trnovšeka, ve- | drega in markaninega predstavnika izumira- j joče starejše generacije mariborskih izvoščkov i ni več; vajeti so bile njegova življenjska po- ! treba, njegovo veselje ter neizogibno sprem- j sivo skozi življenje. Z vajetmi v rokah so ga našli danes okoli polnoči v potoku ob cesti iz Radvanja proti Betnavi nasproti vojaškega i strelišča mrtvega pod prevrnjeiio kočijo. Poleg njega je ležal konj, dočim se je drugi, kakor se je pozneje izkazalo, najbrže pri prevrnitvi i voza v obcestni potok splašil, odtrgal iu se za- , podil v smeri proti Radvanju; našla sta ga na Betnavski cesti mlekar Peter Fras in ključavničar Ivan Lorenčič semtertje tavajočega, brez uzde ter splašenega. V Delavski koloniji sta ! ga prijela ter nato prepeljala v hlev gostilni- i čarke Marije Beranič na Tržaški cesti.
G tragični m odi znanega mariborskega kočijaža so bili takoj obveščeni mariborski reševalci in gasilci, ki so prispeli na mesto nesreče in dvignili konja in voz s potoka na cesto. Truplo mrtvega Trnovska pa so z avto- j furgonom mestnega pogrebnega zavida pre- j peljali v mestno mrtvašnico na Pobrežje, od- | koder bo jutri v ponedeljek ob pol 17 pogreb na magdalensko pokopališče.
Ka io se c pripetila nesreča ?
Trnovšek je v soboto z njemu lastnim živalmi m ia dobrovoljnim razpoloženjem s svojo
uutku poleg, ki bi mogel pomagati, reševati ali vsaj videti, kako se je prav za prav dopolnila usoda priljubljenega mariborskega izvoščka. Bržčas sta konja zašla v temni noči ob robu ceste v potok, pri čemer se je eden od obeh konj, ki jih Trnovšek ni nikdar imel ostro na vajetih, ker se je lahko na nje popolnoma zanesel, splašil, odtrgal in zbežal; pri tem se je kočija prevrnila in pokopala pod seboj pokojnega Ternovška in drugega konja, ki so ga ob najdbi prepeljali v Ternovškov hlev v Jezdar-ski ulici 3. Ni pa tudi izključeno, da je Ternovška, ki je imel skoraj sedem in pol križev za seboj, zadela kap, vsled česar je moralo priti do tragičnega in usodepolnega zaključka vožnje od veselili svatov.
Tekom današnjega dne so se po mestu širile govorice, češ, da je pokojni Ternovšek postat žrtev zlobnega napada. Vse te vesti so se izkazale kot neresnične ter se je uradno ugotovilo, da je nastopila smrt zaradi padca z višine 2 iu pol metra v potok, kjer je potem utonil.
Častitljivega staroste mariborskih izvoščkov ni več; spominjali se ga bodo s hvaležnim spominom tisoči in tisoči, ki jih je blagi pokojnik prevozil po bližnji in daljtiejši mariborski okolici. Prav rad je vozil na izlete v okolico mariborske duhovnike, ki so dobrodušnega in šaljivega Ternovška imeli zelo radi.
dvovprežno kočijo vozil svate domov v Rad- j Saj je pokojni Ternovšek bil tudi dober kato-
vanje; pri Schlauerjevih je bila pozno v noč vesela in sijajno razpoložena gostija. Ternovšek je bil ves čas prav dobre volje in vprav zidane volje. Okoli desetih se je poslovil od družbe in se peljal s svojo dvovprežno kočijo domov proti .lezdarski ulici 3, kjer ima svojo hišico in kjer stanuje s svojo ženo iti hčerko. Zavozil je v smeri proti Betnuvi, ko se je pripetila nesrečo.. Nikeear ni bilo v kritičnem tr>-
ličan. ki je živel po zapovedih in naukih matere Cerkve, pa tudi zaveden sin svojega rodu I v težkih avstrijskih časih, ko je bila možata in neustrašena izpoved narodnosti zelo nevarna zadeva. Ternovšek pa je bil ludi med svojimi stanovskimi tovariši obče spoštovan in priljubljen ter v Mariboru znana in markantna oseba. Pokoj njegovi blagi duši. sorodnikom . ":'r> sožnl:
Manifestacija Narodne
odbrane v Skoplju
Skopljt22. nov. p. Danes se jc nadaljevala glavna redna skupščina Narodne odbrane, ki se je spremenilu v pravo javno manifestacijo za današnjo državo. Poleg članov in deputacij Narodne odbrane je na tej manifestaciji sodelovalo okrog 10.000 meščanov, tako da je bil trg kralja Petra poln ljudi. Ob 10 dopoldne je z balkona hotela Ujcdinjonje otvoril ta veliki shod predsednik Narodne odbrane Ljuboniir M i-I j i č, ki je v svojem kratkem govoru poudarjal značaj letošnjega kongresa Narodm odbrane in njeno delo.
Nato je podal besedo Aleksi ju J o vati o v i č u i/. Skopi ju, ki je izrazil veliko radost Skopljancev, ker se vrši ta velika manifestacija v njihovem mestu, ruvno manifestacija. ki je izraz našega narodnega edinstvu in sloge. Nato so govorili zastopniki iz vseh krajev naše države. \ imenu Slovencev jc govoril dr. Janko Pretnar. Prinesel jc pozdrav izpod I riglava iu je poudaril. da ImhIo Slovenci znali čuvati meje naše države, katere so bile ustvarjene s krvjo srbskih vojakov. Prepričan je. da bodo isto storili tinli južni Srbi. končal je svoj govor /, izjavo, da bodo Slovenci za vedno ostali skupaj s Hrvati in Srbi.
Po končanem manilcMucijskcm zboru je pozval predsednik Narodne odbrane Ljuboniir Miljič zbrane munifestunte. da naj gredo korporativno k .spomeniku svobodo. I jnkaj so se podali inanifestantje v svečanem sprevodu in tu jc govoril predsednik Narodne odbrane, ki je poudaril, du jc Narodna odbrana sklenila, da namesto venca na tem spomeniku podari 1000 Din invalidskemu društvu.
Delo kongresa Narodne odbrane se jc nu snočnjcni zasedanju končalo .- čit uijcm poročila osrednjega odboru iu s čitanjem pismenih poročil o delu oblastnih odborov. Poročila centralne uprave so bila sprejeta soglasno. Nato je bi! sprejet absolutorij in je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil ponovno izbran g. Ljuboniir Miljič. za člana odboru sta bila izvoljena med drugimi tudi dr. Ivan Cok iu bivši minister dr. Vckoslav kukovcc. Na kongresu je bila spre jeta tudi resolucija.
Predsednik vlade
na poto' avju
Tetovo, 22. nov. p. Kakor je poročal že včerajšnji Slovenec , je predsednik vlade, general Peter Živkovič odpotoval iz Belgrada \ Skoplje. V Skopi ju je bil prirejen svečan sprejem, pri katerem so sodelovala vsa javna, kulturna, prosvetna in socialna društva. Iz Skop-Ija se je odpeljal predsednik vlade z avtomobilom v Tetovo, kjer ga je sprejela 20.000 glava ljudska množica. Pri sprejemu ga je pozdravil župan tetovske občine Krstič. Nato je odšel predsednik vlade v občinski dom, kjer je sprejel v avdijenco zastopnike vseh kulturnih, pro svetnih in socialnih društev tega kraja.
Blagoslovitev
nove pravoslavne cerkve
Belgrad, 22. nov. I. Danes se je vršila slovesna blagoslovitev nove pravoslavne cerkve Aleksandra Nevskega. Blagoslovitev je izvršil Nj. Sv. patriarh Varnava. Svečanemu blagoslovu je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Aleksander in člani kraljevske vlade.
Danes se je vršila slovesna blagoslovitev temeljnega kamna nove osnovne šole v Šunia-tovaški ulici. Blagoslovitve se je udeležil tud; belgrajski župan g. Ljuba Nešič.
Spomenik padlim v Pirotu
Pirot, 23. nov. AA. Danes ob 9 dopoldne so na jako svečan način odkrili spomenik borcem iz Pirota in okolice, padlim v vojnah v letih 1912. do 1918. Odkritju spomenika so prisostvovali kot odposlanec Nj. Vel. kralja brigadni general Vlnjič, za ministrstvo vojne in mornarice polkovnik Sibin Todorovič, šef kabineta vojnega ministrstva, in zastopniki banovine in niške občine. Službo božjo je opravil niški vladika Dositej. Ta spomenik so postavili na pobudo mesta Pirota.
Politični uboji v Nemčiji
Berlin, 23. nov. s. V noči od sobote na nedeljo je neki član komunistične organizacije na javni cesti po kratkem besedovanju ustrelil nekega narodnega socialista. Zločinec je pobegnil. — V Hindentiurgu je prišlo snoči do spopada med narodnimi socialisti in komunisti. Neki mož, čigar identiteto niso mogli ugotoviti, je bil ubit, neki narodni socialist pa je dobil strel v stegno.
Tipične slike iz zabavne četrti jiMiiokitajskega mestu Vučav. kjer ie ob |kiž&iu dne 10. oktobra zgorelo 650 oseb. Goreti je začelo na neki ladji, ki je biln zasidrana ob bregu reke (v ozadju). 'V'enj se je razširil na drutre ladje in končno na zabavno četrt.
Družba JURIJA" PremoR
Dunajska cesta št. 46
Telefon: 2820
Drva Koks
Poljske volitve v številkah
Kako so glasovati posamezni volivni okraji — Spor radi vzhodnih in zapadnih giasov — Danes so se vršite volitve v polshi senat
Varšavu, 23. nov. j. Komaj so bil objavljeni prvi rezultati volitev v poljski sejem, se je tu začela živahna polemika med vladnim taborom in opozicijo. Čire za to, ali je bilo vladi, ki je dobila 250 mandatov, t. j. 28 mandatov nad absolutno večino, v resnici izraženo zaupanje večine poljskih volivcev. Inicijativo /.a to polemiko je dalo tukajšnje glasilo poljske socialistične stranke >Robolnik«, ki je nekaj dni po volitvah trdilo, da so glasovi za-padnih, kulturnih poljskih krajev, ki so po večini v etnografskem oziru čisti in v prvi vrsti predstavljajo poljski element, mnogo večje važnosti, kakor pa glasovi vzhodnih krajev, kjer so glasovali kulturno in politično nezreli volivci in kjer je poljski živelj v manjšini. Ta trditev glasila socijalisbične stranke je silno razdražila vladni tisk, ki neprestano trdi, da je blok Pilsudskega dobil na volitvah ogromno večino.
Značilno je, da se včeraj niso bili tu znani oficijelni rezultati volitev. Oficijelno štetje g., sov na Poljskem se vrši mnogo počasneje, kakor pa v drugih zapadno-evropskih deželah. Sobotni »Express Po ran v, prinaša najnovejše !>odali;e. katere lahko smatramo za avtentične.
Ob priliki nedeljskih volitev je imelo pravico glasovanja 15.520.342 oseb. Glasovalo pa h 12,810.158 oseb, t. j. približno 8!) odstokov. Od tega tevila je dobil iivcnstrankarski blok za sodelovanje z vlado 5,293.(>91 glasov. 4-19 tisoč 827 glasov je bilo razveljavljenih, Cen-trolev jc dobil 1,907.380 glasov, narodna demokracija 1.445.89» glasov, o tanek pa odpade na druge stranke. Od teh strank sta dve vlad-
ni: židovska je dobila 1 mandat, druga (vladni socijalisti) pa so popolnoma propadli. Razveljavljene so bile one glasovnice, ki so bile na razne načine poškodovane, v prvi vrsti pa one, ki so iinele napisano kako razveljavljeno kandidatno listo. Kako veliko je število na ta način uničenih glasov, se vidi iz treh najznačilnejših primerov, ki jih objavljajo tukajšnji listi. V krakovskem volivnem okraju je za razveljavljeno volivno listo Ceutroleva glasovalo 86.0U0 volivcev, v lukovskem okraju je za isto listo glasovalo 57.000 volivcev, in v mestu Kaliszu 7000. Kar se tiče vplivne udeležbe, je bila boljša na vzhodu. V mnogih krajih ni izostal niti eden volivec. V Varšavi pa je glasovalo samo 65 odstotkov vseli volivcev, nekaterih gornje-šlezijskih krajih pa samo 15 odstotkov.
Razmerje mandatov v glavnih volivnih okrajih je po podatkih vladnega lista »Gazeta Polska« sledeče: Isto število mandatov kakor opozicija je dobila vlada v sledečih volivnih okrajih: Varšava (mesto), Blonie, Siedlce, Lodž, Čensiohova Lukov, Krakov (mesto), Ja-slo in Strij, večino pa v okrajih: Byalistok, Varšava (okolica), Lublin, Krakov (okolica), Vadovice, Novi Sandec, Rešov, Sambor. Lvov, Stanislav, Taraopol. Zločov, Lučk ln Vilno. Tu je treba pripomniti, da so bile v nekaterih i',med teh volivnih okrajev kandidatne liste Centroleva razveljavljene. V teh okrajih je Centrolev dobil leta 19*8 18 mandatov, vladni blok pa 7. Sedaj jo dobila tam vlada 22 man (latov.
Vse mandate brez izjeme je vlada dobila
v sledečih volivnih okrajih: Kovel, Kremene, Brest-Ldtovsk, Lida in S v j; učani.
Manjše število mandatov, kakor opozicija, je dobila vlada v naslednjih volivnih okrajih: Ostrov Mazowiecki, Loliiza, Ciehanov, Plock, Vloclavek, Lovio, Konin, Kulisz, Piotrkovv, Radcin, Kdeloe, Sandoniir, llža, Zamcstd, Griudženc, Turunj, Bildhošt, Gniezdno, Gamo-tuli, Ostrov Wielkopolski, Ka'.ovice, Tešin
Varšava, 23. nov. j. Danes se vrše na Poljskem volitve v senat. V primeri z volitvami v sejni je bila agitacija po ulicah razmeroma slaba, kar je v veliki meri pripisovati večdnevnemu deževnemu vremenu. Nasprolno pa so bili velivni shodi v glavnem mestu dobro obiskani. Kljub temu na se v širokih plasteh ljudstva opaži' v celoti neko ravncdušuost, ne-zainteresdranost napram volitvam v senat. V splošnem se pričakuje isli ali pa lo malo spremenjeni rezultat •/. ozirom na volitve v sejrn pretekle nedelje. Časopisje si prizadeva povečali zanimanje za volitve v semt z namigava-njt, v kateri'1 naglasa važno vlogo, katero 'bo igral senat pri morebitni reformi uprave.
Kar se li?e vclivnih izgledov posameznih strank, se računa v krogih vladnega b.' a na še večji uspeh, kakor ga jo vladni blok dose- i gel preteklo nedeljo, in to z onrem na psiho- ' ; logijo mri:c in na uspehe pretekle nedele. j Centrolev je imel včeraj volivno zborovanje. Velivni izgledi opozicije so to pot nekoliko l boljši, ker ni bila nobena njena kandidatna lista razveljavljena. Narodni demokrati gredo Varšavi in drugi1', mestih v vollvni boj skup-> krščanskimi demokrati.
Poljsko-fagoslovanshi
odbor za tisk
lielgrad. 23. nov. AA. Poljsko-jugoslo-run ki odbor zn tisk je imel snoči prvi redni sestanek po izvolitvi uprave, in siccr v slavnostni dvorani pol jsko-jugoslovanske lige.
Na sc.-tank"u je bil zastopan Centralni prebiro ministrstva notranjih zadev in domala vsu uredništva belgrajskih, zagrebških in ljubljanskih listov. S poljskega poslaništva so bili navzoči g. Vaclav Babinski, poljski poslanik v Belgradu, g. Mulom. prvi tajnik poljskega poslaništva, \uvier Clinka, ataše za tisk.
V začetku sestanka si jc g. Babinski obrnil K prisotnim zastopnikom časopisja in jih pozdravil s temi besedami:
Gospodje zastopniki časopisja! Zelo sem srečen, da vas morem pozdraviti na tem sestanku v tem trenutku našega medsebojnega sodelovanja. Nimam namere, da bi se predolgo mudil z razlaganjem pomena tiska in časopisja, zakaj v tej državi vsi to dobro razumejo in pojmujejo. Iiočeiu povedati sumo toliko, da sem globoko uverjen. da se bo posrečila stabilizacija razmerja z jugoslovanskim tiskom, ki baš v tem trenutku največ: pomeni. Ker so to vsem zbranim znana dejstva, vas samo na.jprisrčneje pozdravim in vam voščim velikih uspehov zn blagor naših narodov in vsega slovanstva.
Govor g. Babinskega so vsi toplo pozdravili.
Bethlen v Berlinu
Berlin, 23. nov. AA. Na čaju v madžarskem poslaništvu je grof Bethlen izjavil zastopnikom časopisja med drugim:
>Položaj Nemčije in Madjarske se vzporedno razvija. Vprašanja mednarodne politike. ki se pojavljajo, kažejo, da sta se obe državi v vnanji politiki uismerili vštric. Sodelovanje med tema dvema državama je že v več primerih obrodilo dobre sadove, tako na primer o priliki ukinitve mednarodne vojaške kontrole, dosežen pa je bil neki uspeh tudi v vprašanju manjšin. Nemške manjšine so na Madjarskem jako spoštovan sestavni del Ma-djarske.c
V nadaljevanju svojih izjav je grof Beth-ten rekel: :> Vedno so bile moje želje in meja stremljenja, da bodo manjšinski elementi na Madjarskem zadovoljni s svojo usodo in da bodo svobodno rabili svoj jezik in razvili kontrolo udeleževanja skupnega dela, izobrazbo in gospodarski razvoj, t
Snoči je kancelar Bruning priredil večerjo na čast grofu Bethlenu. Pri večerji so bile ugledne osebnosti iz političnih, gospodarskih, znanstvenih in časnikarskih krogov.
Vcsiscsoaffi nroti Schobru
. j &
Dunaj, 2:1. nov. kk. Zvezni kancler in ri.jni minister Vaugoin je imel na proslavi biv-š» ga avstrijskega 21. pešpolka nagovor na častnike. v katerem .je nastopil posebno ostro proti dr. Šchobru in strankam, Iti pripadajo Scho-brovemu bloku. Izjavil je med drugim: Po \s.eni svetu so težke gospodarske krize, parla-nieuti ne o mogli prinesti rešitve milijonom !>ii clnih in podjetjem, ki so se morala za-radi kriz? dnigo za drugim zapreti. Parlamenti z zakoni ne morejo pomagati, vsi zakoni bodo istali bre/.koristni, če narod zgubi svoj duh, če /gubi vero v domovino in če se mnogi zgubijo lako daleč, da smatrajo, da se more s pak-[ir;;r.jem z noiranjimi sovražniki naroda do-.-•cči napredovanje. Nato je izjavil: Ze dolgo stojim v političnem življenju in mislim, da lahko s polnim prepričanjem povem, da mo-ra jo tudi častniki v tem težkem času ohraniti pamei. in uvidevnost. Uvidevna vlada ne sme ugoditi zahtevam, ki bi mogle dovesti samo do valutne krize, kakršne bi Avstrija drugič ne moja prenesli. Ostanite trdni, če bodo prišli drugi z lahkomiselnimi obljubami, in mislite vedno na Avstrijo, ki je premagala že mnogo večje nesreče v svoji zgodovini.«
Strašni viharji
V Miistchctm vihar podrl stolp za radijsko anteno — V Belgiji se porušil obmorshi obrambni nasip •• Številne vasi v nevarnosti —
Sfrašen c.kion nn Dunaiu
MUnchen, 23. nov. ki:. Na Bavarskem je bil preteklo noč takšni vihar, da ga že več lel ne pomnijo. Pojavil se je kmalu po polneči in je trajal skoro do poldneva. V Mtinchnu je znašala hitrost vetra 45 km. V alpskem predgorju so se neprestano vrslili dež, teča in sneg. Mnogo poslopij je bilo poškodovanih. Rušili so se dimniki. Vihar je odkrival strehe, lomil električne drogove itd. škoda se zaenkrat še ne more preceniti. V Miinchnu sta se porušila oba, 45 in visoka stolpa brcziične oddajne postaje MUnchcn-Stailheint. Stolna sta se prelomila v višiui 25 metrov in padla na dvorišče, kjer sla porušila streho skladišča. K sreči ni bil nihče ranjen. Radio pestaji se je posrečilo okoli poldneva napeti zasilno anteno, lako da je v cme.ieni meri lahko oddajala. Oba stolpa sta bila šele pred 14 dneve pregledana. Povsod leži polno porušenega drevja in železnice imajo velike zamude, tako posebno na progi Munchen—Regensburg— Berlin.
Bruselj, 23. nov. kk. Traino deževje iu silni, viharji, ki so divjali zadaje dni v Belrriji, so preteklo noč povzročili, da so se porušili obmorski brambeni nasipi pri Grembergenu pri Termondeju. Slučaj je bil, da so se nasipi porušili na istem kraju in ob istem času kakor lansko leto. Davi ob G je ob času najvišje plime nastala v nasipu med Grembergenom in Cele-jem široka razpoka 80 m. Druga razpoka je nastala pri Hammeju. Voda dere na obeh krajih proti tamkajšnjim vasem ter je vlada poslala iz Anversa na pomoč ženijske čete. Bati
se je da bo voda danes ob plimi stopila še višje. Iz vseh krajev poročajo o ogromnih poškodbah po viharju. V okolici Anversa so poškodovane mnoge tovarne in preplavljene z vodo. V mnogih premogovnikih niso mogli delati, ker je voda preplavila rove. Pri Couilletu jo vdrla voda v zalogo premoga družbe za tekoči zrak. Prišlo je do hude eksplozije in skladišče je zajel v par minutah velik požar. Gasilci s svojimi navadnimi sredstvi niso mogli ubranili prihajanje vode, zaradi česar je bila nevarnost tem večja, ker je vsaka kapljica vode povečala nevarnost eksplozij. Z največjim naporom se je končno posrečilo izolirati skladišče premoga.
Dunaj, 23. nov. kk. Danes dopoldne ob 9.30 do 13.30 je divjal na Dunaju hud ciklon. Bilo je več nesreč. Do večera je bilo znano, da je vihar zahteval eno smrtno žrtev, več kot 200 ljudi pa je bilo ranjenih. Dunajski gasilci so morali intervenirati v 650 slučajih, tako da v posameznih gasilnih postajah ni bilo niti enega voza. Vihar je napravil mnogo škode na letališču v Aspangu, kjer je raztrgal velik del hangarja in pokvaril več letal. V Wurstelpra-tru je vihar podrl 20 m visoki oreh tako zva-nega Niagarskega slapa. V Klosterueuburgu je vihar podrl s koreninami vred več starih dreves, ki so padla preko ceste in železniške proge, tako da je bil promet več ur prekinjen. Potrgane so bile ludi antene dunajske oddajne postaje na Rosenhtlglu. Škoda, ki jo je povzročil vihar, se še ne more preceniti, znaša pa gotovo mnogo desettisočev šilingov.
Ženevske komefenee
AH naj bo nabava vojnega ma.eri-jata javna ali ta na
Ženeva, 23. nov. s. Na zadnji seji pripravljalne razorožitvene komisije je boland-ski zastopnik, general Tuinen, vložil predlog. da se morajo javno poročati množine vojnega materijala vsake posamezne države. Proti temu se je izjavil japonski zastopnik, katerega je podpiral delegat Jugoslavije Markovič, ki je hotel napraviti razliko med državami, ki same izgotavljajo vojni ras-terijal, in državami, ki morajo vojni materija! dobavljati iz inozemstvu in ki bi bile radi preobširnega objavljanja o njihovih vojnih dobavah zelo oškodovane. Proti temu sta se izjavila zastopnik Amerike Gibson in zastopnik Anglije lord Cecil za popolno publiciteto, ki sta smatrala to za neobhodno potrebo. Temu sc jc pridružil tudi nemški delegat grof Bernsdorff, dočim jc delegat Francije Masigly naglašal točno razliko med § 8 pakta Društva narodov in med tem predlogom. Švedska in Kanada sta podpirali hobindski predlog, dočim so delegati Turčije. Španije in Perzije zahtevali, naj sc. počaka na poročilo vojaških strokovnjakov, ki bo podano v ponedeljek. Končno sc jc lo vprašanje odstopilo vojaškemu pododboru in je pričakovati, da od holandskega predloga ne bo mnogo ostalo.
Primeren odgovor na demagogijo
Ženeva, 23. nov. s. Za poostritev frnn-eosko-ita) i jonskega nasprotstva .jo bil na seji razorožitvene komisije značilen francoski predlog, ki je naravnost naperjen proti vojaškemu izobraževanju mladine v Italiji, f rancoski delegat Mussigly je namreč vložil predlog, da naj v bodoče udeleženci razorožitvene konvencije vsako leto pošljejo tudi natančen seznam o številu onih mladih ljudi, ki so prejeli obligatorično pri-' oravliulno vojaško izobrazba Italijanski de-
legat. de Marini se je odločno branil proti temu. M.assigly.jev predlog pa jc, bil kljub temu sprejet z 18 glasovi, dočim proli predlogu ni glasoval nihče.
Za carinsko prem'r$c
Ženeva, 23. nov. s. Konferenca za carinsko premirje bo končala svoje delo žc v petek prihodnjega tedna in se bo sestala zopet že januarja ali februarja prihodnjega leta. Odbor agrarnih držav je temeljito proučeval predlog za uvedbo preferenčnega carinskega sistema na korist vzhodnih in .jugovzhodnih evropskih držav ter je kot rezultat tega proučevanja beležili, da se imajo najprej vršiti pogajanja s prekomorskimi državami, ki smatrajo, da bi bile s prefe-rončno carino prikrajšane. Tudi še ni rešeno vprašanje, kaj hočejo vzhodne evropske države dovoliti industrijskim državam srednje in zapadne Evrope kot proticlajatev za te prednostne carine. Prihodnji torek bo angleški pododbor zaključil zapisnik o mornariških pogajanjih, v sredo pa se bo zaključil protokol o pogajanjih z agrarnimi državami.
.a tsce
na
Pariz, 23. nov. s. r>L' Oeuvre« poroča, da se jc Italija, ko je žela velik neuspeh za posojilo v Parizu in Newyorku, obrnila za pomoč na švedski trust za proizvajanje vžigalic. Temu trustu bi odstopila monopol za vžiguliec proti večjomu posojilu. Švedski trust jc prosil švedsko vlado za pojasnilo, kakšno vrednost bi imela pogodba s fašistično vlado v primera, da umre Mussolini. švedska vlada je nato napravila diskretne korake v Rimu, obenem pa se je tudi informirala pri številnih vodilnih protifašističnih emigrantih v Parizu.
Smrt uglednega moža
Umrl jc 22. t. m. zvečer v Kovorju pri
Tržiču v 66. letu starosti g. Ivan Z u p u u, posestnik in lesni trgovec. Mož delaven kot mravlja, dober kot kruh, veren in pošten kot pristen star Gorenjce. Ni imel izobraženih šol, toda z izredno naravno nadarjenostjo je svoje gospodarstvo močno razvil in utrdil. Kot oče jo znal odločno strogost vedno dražiti z očetovsko dobroto in uvidevnostjo. Naj počiva blagu duša pri Bogu, kateri je bil v hiši pod njegovim vodstvom vedno na prvem mestu, preostali družini pa naše najgloblje sožalje. —- Pogreb se bo vršil jutri v torek ob 10 dopoldan.
L$ub2jjast$ka nedelja
Ljubljana, 23. nov.
"Že skoraj dva tedna je od sv. Martina, vendar pa se v Ljubljani kar nič ne pozna, da se jesen poslavlja in da prihaja zima. Že nekaj tednov zaporedoma imajo Ljubljančani srečo, da se morejo po mili volji veseliti in Izrabiti krasne nedelje, pa ludi danes so se je mogli vzradostiti. Ponoči je pihal sicer hud, močan jug, na gorenjski strani pa je nebo grozilo, da bo v noči na nedeljo in v nedeljo samo pošteno močil naliv Ljubljančane. Pa ni bilo nič iz vsega tega. Padlo je le nekaj kapelj, davi se je nebo sicer še nekoliko kisalo, nato pa je solnce le prodrlo oblake in Ljubljančani so mogli uživati najlepše popoldne. Bilo je kakor spomladi, le da drevje ni več zeleno. — Čeprav si mnogi že zdavnaj resignirali na nedeljske izlete v okolico in jih odložili do prihodn|e pomladi, jc vendar lepo vreme izvabilo iz Ljubljane tisoče in tisoče ljudi. Dunajska cesta, Gosposvetska cesta, Dolenjska cesta, Zaloška in kar je večjih takih ali manjših žil, ki vežejo Ljubljano z okolico, so bile polne sprehajalcev in izletnikov. Na avtobuse je bil naval, kakor ob najbolj vročih poletnih nedeljah. Edina sprememba je bila, da niso vstopali pred pošto v avtobuse, amoak na Marijinem trgu, na Krekovem trgu in pred Figovcem. Cesta od pošte pa do Figovca je namreč Se vedno zaprta, tramvaj pa jc vozil neovirano. Danes, ko so dela za novo progo počivala, so radovedneži z nezmanjšanim zanimanjem ogledovali, kako je že vsa stvar napredovala. Po vestnem študiju pa se (a večina vsedla v avtobuse ali pa jo je kar peš mahnila v okoliške vasi pokušal, kakšen cviček točijo in kakšne krvave in prekajene klobase imajo tam gostilničarji. Zvesti so Ljubljančani sebi in svojim navadam. Spričo velikega prometa na vseh večjih cestah je le čudno, da ni prišlo do večjih nesreč, zakaj avtomobil je sledil avtomobilu, motorno kolo motornemu kolesu, kolesar ko lesarju.
Pa tudi sredi mesta ni bilo prazno in dolgo-I časno. V velikih skupinah so se ljudje, posebno • pa že otroci, zbirali pred lepimi izložbami, rdeče j okrašenimi in polrimi Miklavževih daril. Proti večeru pa so se pričeli polniti javni lokali in razna zabavišča. Čeprav smo že hudo proti koncu meseca, vendar še ni tako hudo, da ne bi bilo v žepu nekaj drobiža za nedeljo zvečer. Ne pri vseh, kajpak, ampak pri mnogih je tako.
Zelo kumrna jc bila danes polici:ska kronika. Le nekaj pijančkov, takih ki se morajo vsako soboto nažehtati do nezavesti, je prenočilo v policijskih zaporih. Sicer pa ni bilo nič hudega, tudi latvine ali vloma ni bilo prijavljenega nobenega.
Prav tako prazna je bila tudi nezgodna kronika. Reševalni avto je sicer prepeljal nekaj bolnikov, vendar pa ne ponesrečencev. V bolnišnico niso danes prepeljali nobenega novega ranjenca, Stanje Ivanke Kavke iz Ihana, žrtve gnusnega zločina, se je danes znatno izboljšalo in če ne bo kakšnih komplikacij, je upanje, da ji bodo rešili poleg življenja tudi možnost govora. Enako se jc znatno izboljšalo stanje ing. Trohe, ki je pred dnevi padel z motornega kolesa in si pretresel možgane. Sedaj se mu je že vrnila jasna zavest in je pri njem potrebno le še nadaljnje zdravljenje na kirurgičnem oddelku. Upanje je, da bo razmeroma v kratkem ozdravel.
A
Vstopnicc za gostovanje slavnega ruskega baritor.ista Bzklanova se dobe žc od danes naprej pri dnevni blagajni v operi, Slavni pevec gostuje v Puccinijevi operi >.Tosca« in poje vlogo Scarpia.
Prihodnji teden nastopi v Ljubljani znamenit mistik Uferin, ki daje z največjim uspehom mistični večer. Nastopi z vsem svojim programom i* celo svojo družbo, ki šteje 7 članov.
»Bogoslovna akademija« v Ljubl'ani bo imela svoj občni zbor v torek 25. novembra ob 16 t posvetovalnici Jugoslov. tiskarne.
Nesreča pri ehkSrični napeljavi v Zg. Šiški
Včeraj dopoldne se je pripetila v Zgornji š-iški manjša nesreča, pni kateri jc bilo zahvaliti le »rečni okolnosti, da sc ni kaj hujšega pripetilo ali celo. da nesreča ni zahtevala smrtne žrtve. V Zgornji Šiški so (izmenjavali staro električno napeljavo z novo, primerno zu visoko napetost izmeničnega loka, ki ga ho:lo sedaj taim uvedli. Pri izmenjavanju žic -jc ob-visel ostanek ži!e.c. na drogu in segal sikoro do tal. Okoli ]>ol desetih je prišel mimo 10 letni Janko Kožuh, sin poštarja iz Kosez 16. Segel jc z roko do žice. v .istem trenutku pu zakričal in omedlel. Priskočili! so delavci in eden od njih je odstranil žico. Deček pu jc bil Se vedno nezavesten, zulo jc bil telefonično poklican j roSevatei avto. Sreča v nesreči |ki je bila, da ' je bil tok v yi>ci precej oslabljen, sicer bi dedka ( dotik z žico gotovo ubil. Medtem so se posrečili poskusi, spravili dečka k zavesti. Ko je prišel reševalni avto, je dečku že loliko odieglo, dn ga ni Ho treba prepeljati v bolnišnico, temveč je bi! oddan samo v domačo oskrbo.
Fašisti rešujejo gospodarsko krizo
Jubilej v Dolenji vasi
pri Ribnici
Kara Dolenja vas pri Ribnici je včeraj praznovala lep jubilej: stoletnico pozidavo in pofivečeuja svoje farne cerkve in stoletnico ustanovitve župnije. Na predvečer je slovesno zvonenje in i imel na razsvetljava cerkve obrnila pt/.t rnost cele ribniške doline v Dclenjo vus. Domači g. župnik, bivši državni poslanec K. Škulj, je vernikom v cerkvi v lepem govoru pojasnil pomen važnega dogodka..
V	nedeljo zjutraj je urednik g. Kogiček govoril možem in ženam-, ob 10 pa ribniški dekan g. A. Skubic, ki je v znanstveno dovršenem govoru orisal pred/gudovirio in pa ustanovitev župnije. Obenem jo izvršil tudi blagoslov novih slik v cerkvi, ki so jih poleg nad vse posrečene omamentike izvršili mladi umetniki Plečnikove in Mešlrovičeve šole.
Popoldne po litanijah se je vršilo v Društvenem domu ob obilni udeležbi občinstva dobro uspelo prosvetno zborovanje. Izkazalo se je, da je Dom za take prireditve premajhen, kajti ljudje so motali pri oknih in vratih stoje poslušati nad vse zanimiva izvajanja g. urednik Terseglava, ki je govoril o velikem pomenu katoliške fare za ljudstvo, tako v verskem, kakor tudi v kulturnem, gospodarskem in socijalneni cziru. Urednik g. KoStček je govoril o temeljih krščanske izobrazbe.
Čestitali moramo Delenjevaščanom in nMhoveinu priljubljenemu župniku g. svetniku fckulju na lepo uspelem jubileju.
Mariborska nedelja
Maribor, 23. novembra.
Pred 12 let! so naše hrabre čete pod vodstvom generala Maistra razoročile zloglasno >-ze-leno gardo« v dravski vojašnici, s čimer je usoda Maribora bila stvarno odločena za Jugoslavijo. V »pomin na ta pomemben dogodek v naši obmejni zgodovini se je tudi letos na izredno svečan ter prisrčen način in ob udeležbi številnih odličnih vabljenih goslov ter predstavnikov posameznih oblastev in korporacij obhajala slava domačega 45. pehotnega polka. Na lepo okrašenem dvorišču vojašnice kralja Aleksandra so se ob tej priliki zbrali prevzvi5cni vladika lavantinski dr. Andrej Kar-lin, okrožni inšpektor dr. Schaubach, mestni župan dr. Juvan. bivSi oblastni predsednik dr. Leskovar, okrajna načelnika dr. I p a v i c in dr. H a c i n , polkovnika Stojadinovič in Radovanovič, ga. generala Maistrova, višji drž. pravdnik dr. Jančič, policijski predstojnik Kerševan, močno zastopstvo Jugoslov. ieške lige in Češkega kluba, Narodne odbrane s prol, K c n d o na čelu ter drugih korporacij in društev. Najprej so se pred razvrščenim vojaštvom izvršili predpisani cerkveni obredi, in sicer jih jc za. katoliško veroizpoved opravil ob asistenci in sodelovanju akademskega pevskega zbora garni-zijski svečenik P. Z a v a d 1 a I , za pravoslavno veroizpoved pa prota T r b o j e v i č. V vznešeni besedi je nato spregovoril o pomenu slavlja do-močin polkovnik Karel Dolenc proslavljajoč hrabrost in odločnost gen. Maistrovih čet, ki so 23. novembra 1918 razorožile nemško zeleno gardo. Svoja zanosna izvajanja je zaključil v vzklikom: »Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander,« nakar jc v gromskem odmevu zaoril preko vojašniškega dvorišča trikratni »Živijo«. Po izvršeni defilaciji vojaštva je domačin polkovnik K. Dolenc povabil navzoče goste k zakuski pod gostoljubno streho vojašnice kralja Aleksandra. Popoldne ob 15 se je pričelo vojaško slavlje, ki je poteklo v znamenju preizkušene vojaške strumnosti, odličnih vrlin ter neomajne zvestobe, ki jo izkazuje naša junaška vojska svojemu vrhovnemu poveljniku in vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
V	Ljudski univerzi predava drevi primarij dr. Benčan o vprašanju, ki bo gotovo zanimalo v veliki meri posebno naš ženski svet.
Smrtna kosa. V visoki starosti 76 let je umrl v Stritarjevi ulici 6 upokojeni strojevodja Alojzij Frey. Pogreb bo v ponedeljek ob 16 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
Na policiji nič posebnega: štiri navadne aretacije in 13 prijav zaradi običajnih prestopkov. Suša-a-a.
Rini, 23. nov. ž. Gospodarska borba, ki jo i vodi fašistični režim, je v polnem teku. Vse fašistične organizacije, fašistični tisk in fašistična 1 vlada se trudijo, da vsa sloje meščanstva prepričajo o potrebi pobijanja draginje. Pričakuje se, da se bodo vse cene znižale za 10%. Oblasti bodo kaznovale vse, ki bi se hoteli pri tem okoristiti. Vse organizacije katoliške akcije so se pridružile tej akciji tu so dunes objavile pi oglas vsem katolikom, da naj delajo na tem, da se cene kolikor mogoče znižajo, ker le na ta način bo mogoče uravnovesiti gospodarsko življenje. Društvo hišnih posestnikov je pozvalo svoje člane, naj znižajo nujemnine za 10%. Enako bodo na inicijativo vlade gospodarske korporacije znižale plače vsem uradnikom in članom upravnih odborov posameznih industrijskih podjetij. Naravno je, da se bodo znižale tudi delavske mezde. Fašistični tisk
opozarja italijansko javnost, da je gospodarska kriza po vsem svetu zelo pereča in poroča o velikem številu koukurzov v zapadno-evrop-skih državah. Pri tem pa niti besedice ne govori o velikih gospodarskih polomih, konkur-zih, ki so v Italiji na dnevnem redu.
Gospodarska akcija se vodi v znaku navdušenja nad Mussolinijevo podjetnostjo in energijo, kakor je bilo do sedaj vedno v Italiji pri vseh akcijah fašističnega režima, ki niso dovedle do koidiietnih rezultatov.
Rim, 23. nov. ž. Z ozirom na težko stanje denarnih zavodov v industrijskih centrih je predsednik vlade Mussoiini dal inicijativo, da naj se nekatere banke fuzijonirajo in tako omogočijo nadaljnje poslovanje. Pričakuje «e fuzija štirih denarnih zavodov iz Trevisa, Venezie, Bologne in Feltre.
Prvi poskusen let preko Atlantika pred 20 leti
Te dni je preteklo 20 let, ko je bil |x>-skušen prvi polet preko \tlant>kega oceana. V to svrho je bil namenjen koncem oktobru 1910. zgrajeni vodljivi zrakoplov America«. Zrakoplov se je dvignil na Atlantik Citvu, toda jx> 1000 miljah leta je moral nehati. Čeprav jc tu prvi |Kw>kus končal /. neu«j>ehoiii je vendar že leta 1910. | krko zal možnost |m>IoLu z Nove Fuudlandijc na Irsko. Ob priliki te pomembne obletnice je sotrudniik nekega velikega angleškega lista poiskal edinega Angleža, k'i' se je tedaj nahajal na zrakoplovu -.America. Je to Morray Simon, ki služi sedaj pri angleški mornarici. V oneni času je bil častnik pro angleški trgovski mornarici. Njegova ladja je bilo tedaj ravno zasidrana v jicvvyorški luki. ko jo /.vedel, da zrakoplov »America- išče častnika, ki Ivi hotel sodelovati pri tem -.liielem podjetju Morray se je javil in bil sprejot. Časni ko rj» jc Morrav pripovedoval tole:
Nepredvideno te/koče šo nos odvrnile od tega, da bi sc pred oktobrom podal'1 na naše drzno podjetje, ki je Kilo določeno, da se i/*vr<i v sredini poletja. Vodja zrakoplova je bil rnz-i&kovulcv \Valter \\ellman. Startni i smo v gosi i megli v Atlantik ( itvu. Vremenske razmere m> bile še precej povoljne. uri -.nio leteli srečno Potem pa jc začel pihati veter, ki jo postal v kratkem času tako močan, da m- jc morul zrakoplov spustiti do morske gladine. Da hi rešili zrakoplov nn nas samo. snio /.metali v mor je vse, knr ni bilo neobhodno i>o1 rebno. Naslednjega dne smo uvideli, dn je nuduljni polet nemogoč, ker so nn - i teoretska /umirjanja iu predstavljanju naletela na mnoge ovire in m pokazala za ncosnovuno. Tretjega dne se nam je posrečilo, da smo sc dvignili v višino 1200 metrov, toda vedno bolj nam je uhajal plin in na večer tretjega dne smo zmetali v morje vse stroje. Začeli smo že razmišljali, kako hi se rešili. Posrečilo se nam je, tla urno spustil' v morje rešilni čoln in tako smo sc obdržali nu površini do jutra četrtega dne. ko smo o)vi-zili v daljavi iKtrnek Treni«. Prižguli smo bukljo in parnik nas je opazil, lako smo bili rešeni. Zrakoplov pil jc, k<> se jo osvobodil našo teže, cdplu'1 neznanokani. Leta in letu smo mislili, da je. naš zrakoplov izgubljen. Pozneje pu smo /vedeli, tla je raziskovalec Stivage Lan-dor v divjem pragozthi Južne Amerike sli^il otl domorodcev o neki strašni ptici, ki jc pred nekaj leti priletni a v one krajo. Nič čudnega bi ne bilo — lako jc končal Morrav — če bi bala ta čndna in strašna ptica ntiša >America«
Belgrajske ves ji
Belgrad, 23. nov. \A. Nj. Vel. kralj je mi predlog ministra fiuanc in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpreinembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji odškodnine za hegltiška posestva v Bosni in Hercegovini.
Belgrud, 23. nov. AA. Finančni minister dr. Svrljugn bo sprejemal stranke v čet rt kil' otl 'J—12.
eni uri s stanjem 1:1 (1:1) prekiniti na povelje
policije. Na športnem prostoru je napravil vihar mnogo škode, potrgal električne vode in omaja tribune, lako tla jo bila nevarnost, da se bodo jh> drle. Drugorazredni klubi so igrali samo tri igre. dečim so bile drugo odpovedane. Rezultati .so: BAC : Frem 8:2 (3:2), Worwiirts (Ki : Allmannsdort' 3:2 (2:0), Liberlas : .Simmering 5:5 (2:4).
Praga, 23. nov. kk. V Pragi je danes prašku Slavija premagala BSK s rt:t (2:0). Gledalcev j« bilo 2300. Sodnik je bi! Novak. Prisoten ji; bil Hiti' zunanji minister dr. Beneš.
Dunaj, 23. nov. kk. WAC : Atisiria 3:2 (1:1)' Vienna : Slovan 2:0 (1:0).
BudimpeSta, 23. nov. kk. Kerenzvaros : Kio-pefit 5:1 (1:0). Radi slabega vremena -sla igrali društvi Ujpest : Neinz.eti samo prijateljsko igro, ki jo končala s 5:1 (1:0). Igra Pecs Barmiya : Budu i I1 1:1 d:l).
Szmnliatliclv. 23. nov. kk. -Sabaria : Va«if 3:1 (1:0).
lUbrecin, 23. nov. kk. III. okraj : Bocskay sla radi slabega terena igrala samo prijateljsko ierc 7. rezultatom 0:0.
Segcdin, 23 nov. kk. Hungaria : Ba«lya H:8
(2:2).
Nedeljski šport
Izgledalo je skoraj, da bo minula nedelja brez vsake športne prireditve. Pa je le zopet Ilirija tista, ki je preskrbela športnemu občinstvu prireditve. Skromne sicer, bile so pa vendar. Popoldne je prisostvovalo trening-tekmi celo lepo število gledalcev. Nogometna prireditev jc bila prirejena le kot trening dveh moštev, pa so vseeno prišli gledalci. Bilo je okoli 203 prijateljev nogometa, ki so prisostvovali tekmi Grafike z Ilirijo. Gotovo nikomur ni bilo žal, ker jc bila tekma zanimiva in je pokazalo moštvo Ilirije dober nogomet. Sicer je bilo vse bolj v prijateljski obliki, vendar ni manjkalo napetih, kakor tudi zabavnih momentov. V pravem pomenu jc bila propagandna tekma, gledalci so imeli priliko videli, kako bi se moralo igrati nogomet. Upajmo, da bo Ilirija s trening-tekmami poskrbela, da ljubljansko občinstvo ne bo pozabilo, kakšne so nogomet, tekme.
Trening-tekma jc končala z rezultatom 9 :6. Vsekakor precej čuden rezultat. Najboljši mož na polju je bil vratar Malič, ki jc pa lo pot igral za Grafiko. Pa tudi v napadu Ilirije je šc precej dobro šlo, le levo krilo se je preveč zanemarjalo. Dva golgeterja na eni stranil Ne vemo, kako bo šlo? Vsekakor je pa Pfeifer sila, ki bo v napadu Ilirije mnogo prispeval k borbenosti in predvsem tudi v streljanju na gol.
Gozdni tek S. K. Mirtfe
Kol trening predstoječi zimski sezoni je včeraj izvedla Ilirija gozdni tek za smučarje. Tek sc pa ni vršil, kot je bilo nameravano, po tivolskem gozdu, temveč je bila proga izpeljana kar po igrišču. Tekmovalo se je v dveh skupinah, in sicer juniorji in začetriki na progi, dolgi 3 km, se-niorji pa na progi, dolgi 7 in pol kilometra. Tekmovali so samo člani Ilirije, ker člani drugih klubov niso mogli sodelovati, ker so se vršili sodniški izpiti. V Juniorski skupini je startalo osem tekmovalcev. Na cilj so prispeli: Glavnik Ludovik v času 11:03, Gregorič Lojze v času 11:09, Zuc-catto Remigij v času 11:17, Glavnik Marijan v času 11:53, Dalla Vale Peter v času 11:57.
V seniorski skupini je startalo šest tekmovalcev, Na cilj so prispeli: Majlienič Alojzij v času 28:23, Osvald Slane v času 29:12, Marchiotti Silvo v času 29:48, Senčar Polde v času 30:'t.
Doseženi rezultati so dobri, zlasti ie, ker je bilo igrišče zaradi dežja zelo blatno,
Mariborski spo*t
SSK Maribor : SK Železničar 4:4 (0:1, 3:3).
Na igrišču Maribora se je danes odigrala tekma za. blagajno LNP, ki je končala neodločeno. Maribor je v vsakem cziru nadkriljeval nasprotnika in po igri zaslužil zmago. To mu je pa preprečil vratar Bischof. Tekma se jc 65 minut odigrala v prostoru Železničarjev in je bil Maribor posebno v prvi polovici v očividni premoči. To je tudi razvidno iz razmerja kotov 14: 1 za Maribor. Ker je tekma ob regularnem času končala neodločeno 3:3, se je odigral podaljšek 2 krat 15 minut, ki pa tudi ni prinesel odločitve. Sodnik je moral žrebati in je postal zmagovalec SK Že-
lezničar. Sodil jc gosp. Deržaj iz Ljubljane prav dobro.
SK Železničar (mladina) proti SK Rapid (mladina) 4 ; 0 (1 i 0).
V predigri se je odigrala mladinska tekma za pokal Medklubskega odbora v Mariboru, l.i je končala z zasluženo zmago Železničarjev, 1 so bili boljše moštvo. Sodil je g. Marinič.
Motorne dirhe v Zagrebu
Včeraj ob 10.15 se je vršila v Zagrebu velika diiku motornih koles. Predsednik Avtokluba gesp. Vošnjak je otvoril točno ob 10.15 dirko. Stariali so prvorazredni vozači. Zmagal je Mariborčan Rožman, ki Je tla startu pobegnil sotekniovalcem. Na cilju so bili drugi po 50 m za njim, in sicer je prišla na cilj skupina štirih koles, kaleri so sledili Se drugi vozači. V kategoriji šibkejših vozil jo sigurno zmagal Uroič. Pos!arvil je z 250 ccm motorjem rekord. Za njim se je plasiral Hraščan, Pavlja in drugi. Šlrbun je zmagal s 350 ccm Harley Davidsonom v času 14.1 sek. (Povprečno 81 kilometrov na uro.) Za njim se je plasiral Cisar v času 50 sek. Na 500 ccm motorju jc zmagal Srhildehaber v času 44.4 sek. Za njim je privozi! ftirban v isti kategoriji Ln |>o-slavil rekord z 43.4 sek. (povprečna brzina 82.rt km na uro).
Pri dirki motorjev s prikolicami jc rabil Jo-iilič 72 sek., za njim gospa Boškovič v dobri voštiji z 02.4 sek. Tretji je vozil skozi cilj Strban, ki je rabil 52.2 sek., za njim Svavnik 58.6, potem Jakušič v najboljšem času 49.2 sek. in končno l/ovrekovič Fran jo s 5-1.8 sek.
V	tekmi avtomobilov jc zmagal Oto Funk na Bugattiju v času 56 sekund.
Slavija (Prcgn) : BSK 3:1 (2:0)
Praga, 23. nov. ž Za to lekmo je vladalo precejšnje zanimanje. Na igrifču se je zbralo 40rK> gledalcev. Med publiko se je nahajal ludi dr. Beneš. Slavija jc nastopila s koinplelnim moštvom razen Planička. ki je pred nedavnim prestopil k Sparti. Takoj v začetku je Slavija ostro napadala, vendar je BSK izvršil nekaj protinapadov. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena, vendar je Slavi ji uspelo zabiti še en gol. V zadnji minuti se je posrečilo Tirnaniču zabiti časlni gol za BSK.
Jugoslavija : Hašk 3:2 (2:2)
V	Belgradu so je vršila včetaj druga tekma llaška z bejgrajskim ni c šivom, in sicer to pol z Jugoslavijo. Za igro je vladalo nekoliko večje zanimanje in se je na Igrišču zbralo okoli 3000 oseb. Tekma je končala v korist Jugoslavije 3:2 (2:2).
Zagrebški nogomet.
V	tekmovanjih za nižjerazredno prvenstvo je povzročila senzacijo zmaga Uskoka nad do sedaj nepremagljivo Jugoslavijo s 3:0. Ostali rezultati so bili .sledeči: Slavija : Grič 2:0, Alena : Savn 1:4, ZŠK : Borongaj 0:0, Trnje : Esperanto 4:1, Policijski ŠK : Meteor 3:0, Hajduk : ZET 2:0, Zrinjski : TreSnjevka 2:0.
Inozemski spori
Dunaj, 23. nov. kk. Zaradi hudega viharja je bila odpovedana večina nogometnih tekem Na Hohe Warte bi se imeli vršili tekmi VVacker : Nicholson in Kupid : Sportklub. Začela pa se je samo prva igra Wacker : Nicholson. ki pa se je morala po
Na dvoru Mohameda SI.
Kaj jo doživel beneški slikar Bellini
med avilijenco pri strašnem sultanu.
Gentile Bellini, slavni beneški slikar, je Sel skozi sultanovo palačo. Spremljala sta ga dva sužnja, katerih obraza sta bila polna strahu in groze. Ponosno je korakal skozi dvorane in ni gledal na sijaj in razkošje okrog njega. Le nered se je odzval pozivu carigrajskega sultana Mohameda II., da tudi njegove prostere okrasi s svojimi deli. Če bi ne bilo njegovi domovini potrebno prijateljstvo turškega carstva, bi se pač odrekel knežjemu zaslužku, ki se "nu je obetal.
Njegovo nezaupanje je bilo opravičeno. Je dva dni je bival v Zlatem rogu. Sprejeli so jo svečano, toda njegovemu ostremu očesu ni ušlo, da se pod tenko plastjo navidezne kulture iu civilizacije skriva nasilje in trepet. Bil ie te svet, s katerim ni imel ničesar skupnega.
Dobil je laskavo penudbo, da sme kot orvi napraviti sliko moliamedanca in lo samega sultana. Čutil je, da imajo vsi, ki so ga srečavali, do njega nezaupanje: koran prepoveduje slikati ljudi iu naravo. Njegov sluga G useppe, ga je že prvi dan s solzami v očeh zaklinjal, naj tajno odpotuje.
Tretjega dne ga ,je pozval sultan v avdi-fenco. Rellini naj bi ob tej priliki pokazal nekaj poskusnih umetniških del. Giuseppe je stopal poleg njega ves v strahu in se bojazljivo oziral na vse strani. Pod pazduho je nosil zavitek, v katerem je bila poskusna slika.
S*opili so v sprejemnico. Okna so bila odprta in do sob ia vel osvežujoč veter, Oba
sužnja sta se naenkrat vrgla na tla in se s čelom dotaknila dragocene preproge. Bellini ju je pomilovalno pogledal in skomizgnil z rameni. Ravno je hotel pogledati divne mozaike, ki so krasili stene, ko ga je neki notranji občutek prisilil, da se je obrnil. Med odprtimi vrati je zagledal sultana, ki se je sklonil nekoliko naprej, da bi bolje videl nevernika ...
Bellini je ostal nekaj trenutkov kakor uko-pan na mestu. Bil je po prepričanju demokrat, ki ni nikdar klečeplazil pred .višjimi. Toda ono, kar je videl v obraznih potezah človeka, ki se mu je bližal, ga je iznenadilo. Nalahno se je priklonil v stilu beneških kavalirjev z občutkom, da se mu bliža zver v človeški podobi. Ni mogel prenesti pogleda vanj uprtih črnili oči in se je obrnil k slugi, ki je ves v strahu stal pri vratih. Stopil je k njemu in odkril sliko. Takoj sta priskočila dva sužnja, prijela sliko in jo po kolenih nesla sultanu.
Bellini je motril sultana. Slika, ki sta jo držala sužnja pred vsemogočnim sultanom, je predstavljala prizor, ko prinesejo Herodu odsekano glavo Jaueza Krstnika.
Verno v živih barvah iti z dovršeno tehniko je bil prizor naslikan na platnu. Mohamed je pozorno motril sliko. Zdelo se je, da mu je všeč. Njegovi beli prsti so nervozno gladili črno brado, lz oči pa mu je sijala čudna zeleua svetloba.
Bellini je nervozno prestopal z ene noge na drugo in čakal sultanovih besed.
»Zelo dobro«;, se je začul globoki sultanov glas. »Kri si izborno naslikal... Toda tu... tu-le je slabo!« Sultan ;e pokazal na glavo Janeza Krstnika,
/Pri človeku, ki mu je odsekana glava, ui vrat nikoli tako gladko odrezan. Mišice, se takoj skrčijo.. .<: V tem trenutku je pogledal slikarja, ki se je. morda radi prezira ali pa radi nezadovoljstva napram svojemu kritiku obrnil v stran.
To je sultana užalilo. Mignil je enemu izmed sužnjev, naj stopi bliže. Ko je klečal že čisto pred njim, se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Sultan je prijel meč in z enim samim udarcem odsekal sužnju glavo ... Zamolklo se je strkliala na tla. Potok krvi je polil dragocene preproge in oškropil tudi sultanova oblačila iu roke. Ravnodušno si je sultan obrisal krvave roke, pokazal ua odsekano glavo in zmagoslavno dejal Belliniju:
>No, nimam li prav?"
Imel je prav. Mišice vratu so se skrčile in rez meča ni bil raven.
Bellini se je bled kakor mrlič naslonil na zid. Ko je prišel zopet k sebi, je priznal, da je premagan. Poklonit se je v znak, da ima sultan prav. Milosten mig sultanove roke in avdi-jenca je bila končana ...
Armenci so obsojeni
na pro"izsiil
Kcmal paša pravi: »Armcnci morajo izginili!«
Noben drug narod ni od Turkov toliko pretrpel kakor ravno ubogi armenski narod. In to celo še v 20. stoletju. Spomnimo se le pokolja v Adani 1. 1909. Za časa vojne se je preganjanje Armencev nadaljevalo z vso silo
in nobena evropska velesila si ni upala dvigniti glasu zoper to, v nebo vpijočo krivico. Samo Benedikt XV. jc preko apostolskega delegata v Carigradu dvignil svoj glas v zaščito muče-niškega armenskega naroda; da, celo pisal ic v tej zadevi sultanu. Toda vse skupaj jc bilo zaman. Ko jc tx> sklenjenem miru prevzel vlado v Turčiji Kcmal paša, je postalo preganjanje tako okrutno, da je 150.000 Armencev pobegnilo v Sirijo. Kaj misli Kemal-paša o Armencih in kaj namerava z njimi postopati, sc jasno vidi iz njegovih besed: Pusti naj se le toliko Armenccv, kolikor je muzejev v Fvropi, da sc jih ohrani za zgodovino, vse druge pa je treba iztrebiti! ' Obveznosti, ki jih je Turčija po pogodbi v Lausannu prevzela, kar sc tiče armenskih manjšin, se niso niti v najmanjši mori izpolnile. Mesto tega izvajajo kenialisti načrt poturčevunja, po katerem morajo postati vsi Armenci na turškem ozemlju Turki, sicer bodo izgnani. Sredstva, ki jih turška vlada uporablja v te namene, so: zapiranje ccrkva in šol, prepoved armenskega jezika v govoru in pisavi in naposled tudi ubijanje v masah. Posledica tega je, da čimdalje več Armencev beži iz Turčijo v Sirijo. Od svetovne vojne pa do danes je že milijon Armencev manj v turški dr/avi: nekai se jih jo izselilo, drugi pa so pobiti. Več tiče-njakov-pravnikov je že izdelalo spomenico ■ preganjanju Armencev. Spomenica naj hi obrnila pažnjo Društva narodov na pereče armen sko vprašanje. Toda do sedaj Društvo narodov še ni storilo nobenega koraka v tem oziru. Bi ia bi sveta dolžnost civilizirane livrope, da se enodušno zavzame za nesrečni armenski narod^ ki mu preti nevarnost popolnega propada.
>
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JULES VERNE.	24
TRINAJSTO POGLAVJE.
Nekatere številke.
Nekaj minut pozneje sva sedela na uivanu salona, vsak s svojo cigaro v ustih. Kapitan je razgrnil pred menoj načrt, na katerem je bil narisan trup »Nautilusa« po dolžini in v raznih premerih. Potem :e začel:
»Prosim, gospod Arronax, tu imate trup moje podmornice. Ladja je dolg valj s stožcu podobnima koničastima koncema, je torej podobna cigari: oblika, ki so jo prvi začeli uporabljati Angleži pri konstrukcijah slične vrste. Dolžina tega valja znaša od enega konca do drugega natanko 70 metrov, palubni tram pa ima na najširšem mestu osem metrov. Moja podmornica torej ni zgrajena točno po razmerju 1:10, kakor se grade vaši brzoparniki, toda njene linije so dovolj dolge in njena izkrožnina dovolj iztegnjena, da se izpodrinjena voda lahko umakne na obe strani in se teku ladje ne upira. Ti dve dimenziji nam po enostavnem računu dovoljujeti, da ugotovimo površino in prostornino »Nautilusa«. Površina znaša 1011 kvadratnih metrov i . 45 centimetrov, prostornina pa 1500.2 ton, kar pomeni, da, ako se popolnoma nahaja pod vodo, izpodriva 1500 ton.«
Ko sem risal načrte za to podmorski vožnji namenjeno ladjo, sem imel pred očmi, da naj ob svoji ravnotežni legi v vodi stoji z devetimi desetinami nad vodo. Zato ni pod tem pogojem smela več izpodrivati nego devet desetin svoje prostornine, namreč 1356.48 ton. Po lem sem se torej moral pri določanju njenih dimenzij ravnati.«
»Nautilus- obstoji iz dvojnega trupa, notranjega in zunanjega, ki sta med seboj zvezana z železi, ki imajo poprečni prerez v obliki črke T, kar daje trupu izvanredno trdnost. Radi te predeljenosti v celice izvršuje trup dejansko enak odpor, kakor če bi bil masiven in lahko klubuje najhujši valovitvi morja. Oba trupa sta izkovana iz jeklene pločevine, koje gostota je z vodo v razmerju 7:8. Prvi trup je najmanj pet centimetrov debel in tehta 394.96 ton. Drugi trup objema ladjin <'redelj, ki je 50 centimetrov visok in 25 centimetrov širok in tehta 62 ton. Stroj, balast, razne pritikhne, oprava, predeli in notranje podpore tehtajo 961.62 ton, tako da znaša, ako prištejemo prej navedenih 394.96 ton, skupna ladjina teža zahtevanih 1356.48 ton. Ali je to razumljivo?«
Razumljivo.«
Na ta način torej stoji »Nautilus«, je nadaljevai kapitan, če leži v vodi, z eno desetino nad vodo. Če torej namestim v njem posode ali shrambe, ki imajo nosilnost enako tej desetini, torej prostornino 150.62 ton, in če jih napoinim z vodo, potem bo ladja,
ki izpodriva sedaj ali tehta 1507 ton, popolnoma pod vodo. Ta slučaj, gospod profesor, je uresničen. Te shrambe so v prednjem delu »Nautilusa«. Odprem pipe, posode se napolnijo, in potapljajoča se ladja stopi v isto višino s površino vode.«
»Dobro, kapitan, toda zdaj pride prava težava. Da bi mogli priti na isto višino s površino vode, to razumem. Toda ali ne bo vaša podmornica bolj globoko doli, če se pod to površino potopite, zadela na pritisk in zato imela prestati silo sunka odzdolaj navzgor, ki bo znašala atmosfero 30 čevljev vode, lorej nekako 1 kilogram na kvadratni centimeter.«
»Čisto pravilno, gospod profesor.«
»Zategadelj ne razumem, kako morete "Nautilusa; potegniti v naročje voda, ako ga ne napolnite docela.«
»Gospod profesor,« je odgovoril kapitan Nemo, »ne sme se statika zamenjati z dinamiko, če nočemo zagrešiti težkih zmot. Da se dosežejo spodnji regijoni oceana, je treba samo male količine dela, kajti telesa težijo za tem, da se potopijo do dna. Prosim vas, sledite mojim dokazom.«
»Poslušam, kapitan!«
»Ko sem hotel ugotoviti prirastek teže, ki je «Nautilusu» potreben, ako naj se ne potopi, je bilo samo treba upoštevati zmanjšanje prostornine, ki jo utrpi morje v razmerju s povečanjem globine njegovih vodnih plasti.«
»Jasno,« sem odgovoril.
»Čeprav voda ni absolutno nestisljiva, se vendar da le zelo malo stisniti. Po zadnjih računih znaša ta redukcija samo 436 desetmilijonink na 1 atmosfero ali na 30 čevljev globine. Ako se hočem potopiti 1000 metrov globoko, potem mora redukcija prostornine odgovarjati pritisku vodnega stebra, visokega 1000 metrov, to se pravi, pritisku 1000 atmosfer. Ta redukcija bo znašala 436 stotisočink. Torej bom moral težo 1507 */,o povečati na 1513 '"/,„„ ton. Povečanje bo torej znašalo samo 6 5,/,„„ ton.«
»Samo?«
»Samo, gospod Arronax, in ta račun se da lahko kontrolirati. Imam nadomestilne shrambe, ki imajo prostora za 100 ton. Lahko se torej zelo globoko potapljam. Če se hočem zopet vzdigniti na površje in priti na isto višno z morsko gladino, zadostuje, če to vodo izrinem; in če hočem, da «Nautilus» stoji z eno desetino svoje skupne nosilnosti nad vodo, mi ni treba nič drugega, kakor da izpraznim vse shrambe, kolikor jih imam.«
Proti tem, na številkah osnovanim izvajanjem se ni dalo ničesar ugovarjati.
»Vaši računi se ujemajo, gospod kapitan,« sem odgovoril, »in ker vam daje izkušnja dan na dan prav, bi nič ne koristilo, ako bi jih osporjeval. Toda prav sedaj se pojavlja resnična težava.«
»Kakšna, gospod profesor?«
»Če se nahajate 1000 metrov globoko, morajo stene «Nautilusa» prenašati pritisk 100 atmosfer.
Ako torej hočete v tem momentu izprazniti svoje nadomestilne shrambe, da ladjo olajšate in se dvignete na površino, potem morajo sesalke premagati pritisk 100 atmosfer, ki je enak 100 kilogramom na en kvadratni centimeter. Torej je treba energije ...«
»... katero mi more dati samo elektrika,« je odgovoril kapitan Nemo. »Ponavljam, gospod profesor, da je dinamična sila mojega stroja skoroda neomejena. Sesalke «Nautilusa» imajo ogromno moč, katero ste mogli občudovati, ko se je njihov vodni steber razlil na «Abrahama Lincolna». Sicer pa se poslužujem nadomestnih shramb le, da dosežem srednje globine od 1500 do 2000 metrov, in sicer zato, da svoj aparat štedim. Zato se pa, ako me pride volja, da posetim globine oceana dve do tri milje pod njegovo površino, poslužujem drugih manevrov, ki vzamejo več časa pa so enako uspešni.«
»Kakšnih, kapitan?« sem vprašal.
» Če naj vam na to vprašanje odgovorim, vam moram razložiti, kako «Nautilus» sploh manevrira.«
»Saj to bi rad izvedel.«
»Torej: če hočem ladjo obračati na desno ali levo, to se pravi, če naj teče horicontalno, sc poslužujem na zadnjem števnu pritrjenega krmila, ki ima obliko široke sekire in se suče s pomočjo kolesa ali konopca. Lahko pa «Nautilusa» ravnam tudi odzdolaj navzgor in narobe, to se pravi vertikalno, in sicer s pomočjo dveh nagnjenih ploskev ali kril, ki se nahajajo na njegovih straneh na sredi njegove vodne črte. Te ploskvi sta premični, lahko zavzemate poljubno lego in se ravnata iz notranjščine ladje s pomočjo močnih vzvodov. Ako sta ploskvi vzporedni z ladjo, potem teče horicontalno; ako stojita poševno, pa se «Nautilus», odgovarjajoč tej poševnosti in pod pritiskom svojega vijaka, nagne in se premika po diagonali, ki jo poljubno lahko podaljšujem, ali pa se premika po isti diagonali navzgor. Če pa se hočem v še bolj strmem pravcu dvigniti na površino, vijak potegnem bolj notri in zaradi pritiska vode se dviga «NautiIus» navpično kakor z vodikovim plinom napolnjen balon.«
»Bravo, kapitan!« sem vzkliknil. »Kako pa more krmar pravilno krmariti v smeri, ki mu jo vi sredi vode zapovedujete?«
»Krmar sedi v steklenem zaboju, ki je vdelan v zgornjem delu «Nautilusovega» trupa in ima le-často izbrušena stekla.«
»Stekla, ki so v stanu upirati se tolikemu pritisku?«
»Da! Kristalno steklo, ki je občutljivo napram sunku, ima veliko odporno moč. Ko so leta 1864. poskušali v severnem ledenem morju loviti ribe z električno lučjo, so našli, da ploskve iz amorfne zmesi, ki so bile samo 7 milimetrov debele, prenašajo pritisk 16 atmosfer, in da kljub temu še pro-puščajo močne toplotne žarke. Stekla pa, katerih se poslužujem jaz, so v sredini debela najmanj 21 centimetrov, so torej tridesetkrat debelejša.«
8 S SšFr o<fgc? g-
|i:f|gi T3 2 d
-csD>N SCS> »
" N
»SrSP"
» ŠmS-Š S
=■ o jr fe 3 s • -to g
f 1 B - «•
uj
IO — <	p-
S s
n n MCS1" 2- B s-sSsS
D ° n r« N ■ < 2r n> £ (t rf pw.y»
Spodn eštaierska ljudska posojilnica
Kegistrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Mer boru
OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA
Sprejema vloge - daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
ta
la XJr A/ /vizuma/ iUva
gJU.
O«. AMM«I(<
VVtfovv^
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
¥ Celju
registr zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palač! na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove uHce
stanje hranilnih vlog o«w Din 85,(«0.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — 7jR hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najusodnejšimi pogoji.
Vlagatelji prt Ljudski posoittnici v Celju ne plačalo nobenega rentnega davka
šsecerilsko »n koloniialno blago umetna gnojila, cement itd. itd
dobavlja
6®spot!arsha zveza v LlnbSfani
Inserirajte
v Slovenskem listu!
motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Proda i a na obroke.	Ceniki franko.
JR1BUN A" F. B. L
lovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlorška eesta štev. 4.
Romantični ropar
Allcn Orman je bil brezposeln. Kot stotiso-či njegovih tovarišev sotrpinov je cele mesece zaman iskal nameščenja. Denar je šel h koncu, že je obupaval. Vsak dan je bral v listih o posrečenih roparskih napadih. Zakaj ne bi še on enkrat poskusil, da bi si na ta način izboljšal svoj bedni položaj? Mala trgovina z nogavicami v neki tihi ulici v vzhcdncm delu Ncwyorka se mu je zazdela, da je kakor nalašč za njegov namen. Vse mu je šlo po sreči. Prodajalka se ga je tako prestrašila, da se je pustila brez upora zvezati. Nato je izpraznil blagajno in izginil v vrvenju velemesta. Poklicali so sicer policijo, toda ta je imela le malo upanja, da bi drznega roparja prijela. V celo zadevo pa je z vso svojo žarko lučjo posvetila romantika. Prodajalka je bila ljubko dekle. Dve uri po napadu je stopil v prodajalno dečko, ki je izročil prodajalki velik šopek rož in pisemce. Neznan oboževatclj jo prosi, naj bo ob določenem času pred eno izmed kino-palač na Broad-wayu. Rdeča roža v gumbnici naj bo dogovorjeno znamenje. — Prodajalka je bila radovedna, kdo naj bi bil ta skrivnostni oboževatelj. Oble-
kla je najlepšo obleko in točno ob določeni uri je bila na mestu. Mlad moški z rdečo rožo v gumbnici se je prerinil k njej. En sam pogled nanj in iz ust se ji je iztrgal neromantičen krik: »Policija!«... In tako se je končala romantična zgodba Allena Ormana.
35 let Htma
V berlinskem varijeteju ^Zimski vrt« sc je tc dni vršila filmska predstava, ki jc bila nekaka skromna proslava 35 letnega jubileju filma. 1. novembra leia 1895 so namreč prav v istem vanijeteju predvajali prvič film, ki ie nosil naslov »Žive slike«. 35 letnice lega dogodka niso mogli bolje praznovati, kakor da so zopet, po 35 letih, predvajali omenjeni film. Tega je snemal izumiitelj filma Maks Skladu-novski in je v filmu nanizal nekaj slik iz berlinskega c< stneiga življen ju. Film kaže tedanje glavne berlinske ulice in trge ter njihovo življenje i.n vrvenje. Z današnjem,i filmi tega filma ni mogoče niti zduleka primerjati, vendar pa je zanimiv radi tega, ker zelo nazorno kaže, da je bil Berlin pred 35 leti še majhno mesto, posebno kar se tiče prometa.
Odšla je k Bogu naša dobra mamica
MARIJA
Pokopljemo jo danes. — Vse znance prosimo, naj zanjo molijo.
Sorica, dne 23. novembra 1930.
Družina Fiohlich.
Novi vojak v strelnem jarku. Starejši vojak reče novodošiemu: »Prijatelj ne vzdigni glave iz jarka!« Novodošli: »Eh, saj mene sovražniki še italf ne poznajo!«
Smrt najdebelejše žene na svetu. Nedavno je v Raveni umrla 21 letna Dominika Zanzi. Tehtala ie 251 kil. Ko ji je bilo 15 let, je imela ravno en kvintal.
Razlika. Nižji uradnik', Tu nekaj ni v redu, gospod šef. Ali sem jaz napravil oslarijo, ali ste se pa vi zmotij.
eUa banka 1 i v Ljubljani
Brzo.airi. Gosp,banka	Miklošičeva cesta 10.
Telefon štev. 2057, 2470, 2979.
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split. Šibenik.
Kapilal in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 480,000.000'— Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih.

Edini slovenski zauod brez inlega kapitala ie
Vzajemna zavarovalnica
o LJubljani,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
1
■ ♦
ti