l/čiie
tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosvela« =
Uredništvo in uprava t Ljubljana, Frančilkenska olleo 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak tetrtek. Narolnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. U. plaleje list s ¡Stanarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. ček. rai. 11.133. Telefon 31 It
m'M
V razmišljanje
Znane so borbe našega stanu in težkoče s katerimi se je borila naša stanovska orga* nizacija od vseh začetkov svojega obstoja. Za treznega in preudarnega učitelja so jasni in vidni uspehi, ki si jih je priboril naš stan zase in za šolo.
V zadnjih letih se je delo organizacije še izpopolnilo z raznimi vzporednimi in sa* mostojnimi ustanovami, ki imajo na eni stra* ni naiogo postaviti organizaciji krepke go* spodarske osnove, na drugi pa razširiti in poglobiti njen delokrog pri nadaljnji vzgoji članstva za čim večjo usposobljenost pri od* govornem poklicnem delu, kakor tudi za uspešnejše vršenje kulturnih in gospodar* skih nalog, ki jih naklada nova doba uči* tel ju.
Po zadnjem znižanju prejemkov, ki je zadelo občutno vse državne uslužbence, naj* občutnejše med njimi pa učitelje, so se po* javili po nekaterih naših društvih glasovi, naj organizacija. opusti vse vzporedne po* sebne kulturne ustanove in odseke ter po* sveti svoje delo in prizadevanje le gospodar* ski obrambi svojih članov. To misel jim na* reka skrb za znižanje organizačnega prora* čuna in znižanje članarine, katero članstvo vsled okrnjenih prejemkov težko plačuje.
Ti in enaki glasovi ne prihajajo iz vrst večine, ne iz vrst res zavednih in resnično požrtvovalnih organizačnih članov, ampak so to glasovi iz vrst onih, katerih vezi z orga* nizacijo so navadno prav rahle, ki nimajo globoke stanovske zavesti in smisla za po* žrtvovalnost, ki si te niti ne žele in je ne potrebujejo, saj najdejo te vrste ljudje itak ob vsaki priliki in situaciji svoj oslon, da padejo vedno na mehko. To niso glasovi to* varišev iz oddaljenih, zapuščenih in težkih kmetijskih krajev, kjer najpožrtvovalnejše vršijo svoj poklic v trdni zavesti, da jie v skupnosti in organizačni podpori moč. To so navadno glasovi raznih pestovancev, ki še niso okusili trdega dela in žrtvovanja uči* telja, zato tudi ne morejo razumeti skrbi in žrtev organizačnih delavcev (v njih očeh so to egoisti, ki se bore za honorarje).
Pretekli časi so bili trdi za slovensko učiteljstvo, pa bili so kljub vsem težavam lepi, saj ga je vezala resnična stanovska za* vest in skupnost. Čim ostrejši je bil boj, čim hujši so bili udarci, tem jačja je bila medsebojna povezanost in požrtvovalnost, tem iskre ne j še tovarištvo kljub vsem poli* tičnim in gospodarskim pritiskom.
Kljub temu, da je bil učitelj najslabše plačan javni nameščenec, niste slišali v naši organizaciji glasu proti članarini, niti glasu o begu iz organizacije. Udarci in trpljenje so bile vezi skupnosti in solidarnosti, ki so vedno znova utrjevale in končno utrdile našo organizacijo tako, da prednjači danes vsem ostalim organizacijam v državi.
Ni zadnja zasluga stanovske in organi* začne zavesti slovenskih učiteljev, da smo danes v skupnih vrstah vsi učitelji v državi in z ostalimi organizacijami državnih name* ščencev v složnem delu za skupne koristi. Ako bi bili imeli v svojih časih današnje, sicer redke propagatorje za znižanje organi* začnih dajatev, ne vemo kako bi bilo z orga* nizačno 'skupnostjo in našim položajem.
Danes veže vse organizirano učiteljstvo skupna stanovska in povsem nepolitična or* ganizacija, ki se bori nesebično in z vsem poudarkom za zdrav napredek šole in upra* vičene pravice stanu. Organizacija odklanja vse politične vplive, pa naj prihajajo od zu= naj ali pa iz lastnih vrst. Bori se le za zako* nitost in pravico, neglede na politično pripadnost posameznikov. Zahteva pa, da so vsi člani prevzeti resnične skupnosti in trdno odločeni deliti z vodstvom organizacije vse dobro pa tudi hudo. Prav v težkih časih po* trebuje organizacija medsebojne povezano* sti članstva, nepopustljive vztrajnosti zve* stobe in podvojene požrtvovalnosti. Odkla* nja vse one, ki trosijo malodušje in predpo* stavljajo lastne koristi skupnim.
Ponosni smo na številčno moč svoje or* ganizacije, še ponosnejši pa smo na idejno silo, ki je v naših vrstah.
Ni pa glavno število, ideja skupnosti, stanovske zavesti in požrtvovalnosti ter od* ločne vztrajnosti tudi v najhujših prilikah je ona sila, ki je vodila in naj vodi tudi sedaj naše vrste k uspehom. Brez oklevanja in brez olepšav moramo enkrat odločno pouda* riti, da nam je ljubši odkrit tovariš izven naše organizacije, kakor prikrit nergač in nezadovoljnež v lastnih vrstah. Želimo od* kritih in borbenih kritikov, potrebni so or* ganizaciji. Odklanjamo pa nergače, ki molče kadar je treba govoriti avditoriju, govore pa pred nepoklicanimi, da ustvarjajo razpolože* nje po svojem okusu. Na srečo je takih čla* nov malo v naših vrstah, pa še tako malo jih je za zdravo organizačno delo preveč.
Naše delo je važno in odgovorno, ne samo za stan, tudi za šolo in narodni blagor, zato je potrebno, da se vsak posameznik zaveda svoje odgovornosti in po svojih mo*
čeh s konstruktivnim delom in žrtvami po* maga h krepitvi in spopolnitvi organizačnih ustanov in naprav.
Vsi vemo, da so današnje prilike težke, da moramo nositi bremena in pomagati z žrtvami in odrekanjem, da prebrodimo tež* koče in ustvarimo boljše in zadovoljnejše čase.
Gospodarske prilike zahtevajo od nas marsikatero omejitev, odrekanje kulturnih in materialnih dobrin, ki bi jih kot državni na* meščenci in kulturni delavci ne smeli po* grešati. Težko je to, tudi ne bo ostalo brez zlih posledic. Toda, če smo v to primorani, ne bomo začeli najprej v lastni organizaciji pri lastnih ustanovah, ki smo jih ustanovili s težkimi žrtvami. Dolžnost naša je, da vzdržimo, da so naše ustanove zadnje, ki naj čutijo naše pomanjkanje.
Kulturno, prosvetno in socialno strem* ljenje ter delo udruženja za napredek šo* le in narodne prosvete se bo doseglo ako se zagotovi:
Svoboda šole in šolske organizacije —
in principi:
ustvarjanje in podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst, ekonomsko sigurnost in nezavisnost šole. demokracijo in avtonomijo šolstva, zastopstvo šolstva v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah in ločitev šolstva od vseh faktorjev, ki ovi* rajo njegov razvoj:
Deklaracija o smeri stanovske politike JUU.
Pod istim naslovom sem v »Učiteljskem tovarišu« razpravljal že o dveh točkah naše »Deklaracije« sprejete na glavni skupščini v Sarajevu in to o svobodi otroka in o svobodi učitelja pri delu. S člankom »Svoboda šole in šolske organizacije« pa se zaključujejo izva* janja o načelih prosvetne politike.
Šola se more pravilno razvijati in dvigati le tedaj če ji je zagotovljena popolna svobo* da. Do te nam še mnogo manjka. Dasi se tega zavedamo, vendar smo si že očrtali principe, ki nas, ako jih bomo strogo uveljavljali, pri* vedejo do svobodne šole. In to nam je nujno potrebno, ako hočemo narod dvigniti na naj* višjo kulturno stopnjo.
Potrebno nam je ustanavljanje in pod* piranje prosvetnih ustanov vseh vrst. Med te prosvetne ustanove prištevamo predvsem na* daljevalno šolstvo, ki tvori tudi po § 154. za* kona o narodnih šolah osnovo vsega narod* nega izobraževanja. Prav to šolstvo daje uči* telju najlepšo osnovo za razvoj vseh prosvet* nih ustanov in zato mora biti v rokah osnov* nošolskega učiteljstva, ker tvori sestavni del narodnega šolstva. A da bo ustrezalo svoje* mu namenu, mu mora biti dovoljen svobo* den razvoj in razmah.
Učiteljstvo se mora pobrigati, kako si ohrani one pridobitve, ki mu po zakonu pri* padajo, ki si jih je pridobilo s svojim delom in prizadevanjem. Le učiteljstvo, ki pozna ustroj narodne in nadaljevalne šole more de* lovati za svobodo šole, le ono je pozvano, da vodi to šolstvo in skuša doseči izvedbo svo* bodne šolske organizacije. Da si 'bomo mogli obdržati vse pridobitve si moramo vzdržati moč svoje lastne organizacije, moč svojega stanovskega in strokovnega časopisja, moč svojega vpliva. Za delo v svobodni šoli je po* treben zelo visok nivo strokovne izobrazbe, ki si jo mora učiteljstvo samo utrjevati. Naša zahteva po univerzitetni izobrazbi najbrže ne bo realizirana v doglednem času in medtem mora učiteljstvo skrbeti samo za svojo na* daljnjo izobrazbo. Tu nam je zopet nujno potrebno lastno časopisje. Le lastni tisk lahko usmerimo tako, da ustreza našim skupnim potrebam, našim skupnim interesom. Borba za svobodno šolo zahteva od nas močno enotno nastopanje, zahteva soglasje in krep* ko sodelovanje celokupnega stanu. To borbo more izvesti le močna učiteljska stanovska organizacija.
Vsi smo sprejeli zahtevo po svobodi otroka, učitelja in šole. Boriti se bomo mo* rali zato, čeprav je v sedanjih časih ta borba zelo težka, boriti se za ekonomsko si* gurnost in nezavisnost šole, dasi je to prav v sedanjih, gospodarsko težkih časih zelo, zelo ovirano. Toda le z delom in prizadevanjem bomo dosegli to, kar nam je nujno potrebno. V šoli primanjkujejo najnujnejše potrebšči* ne. — Ni krede, ni zvezkov ni črnila, a za svobodo šole je prvi predpogoj, da je eko* nomsko sigurna, da lahko oskrbi vse otroke s potrebnimi učili, samoučili in učnimi pripo* močki ter da se otrese neznosnega birokra* tizma. Nobeden posameznik, pa če ie še ta* ko močna in vplivna osebnost ne more iz* vesti vsega tega, marveč nam je v dosego za* črtanega smotra nujno potrebna močna in trdna organizacija zavednega članstva.
Naša dolžnost je, da trezno in preudar* no motrimo položaj v naši organizaciji. Prav je. da ugotovimo morebitne pogreške in jih pomagamo po svojih močeh v strnjeni skup* nosti omiliti in popraviti. To pa bomo do* segli le s trezno preudarnostjo, brez okleva* nja in malodušnasti. Pomagajmo kjer in kakor moremo v trdni povezanosti z našim or* ganizačnim vodstvom, ki ima veliko nalogo in skrb, da pribori najvažnejšemu stanu po* leg materijalnih dobrin potrebno samostoj* nost in neodvisnost. Vsaka demontaža orga* nizačnih ustanov, vsako podvezavanje mate* rialnih virov bo okrnilo sedanje uspešno de* lo in oslabilo organizačno moč. Materialne dobrine, ki bi jih bili deležni posamezni čla* ni organizacije z okrnjen jem članarine, bi ne bile v nikakem razmerju s škodo, ki bi jo utrpel stan, pa tudi narod.
Doseči ekonomsko oskrbo šole, a jo pre* pustiti raznim vplivom, bi šolo le povezalo
v	še trdnejše okove. Šola se mora razvijati povsem samostojno, brez raznih vplivov, bo* disi lokalnih faktorjev, strankarskih veljakov ali upravno političnih vplivov. Nezavisnost je prva stopnja svobodne šole.
Ne birokratizem in ne demagogija, mar* več edino demokracija je oni pravi činitelj, ki pomaga pri razvoju šolstva in mu tudi lahko pripomore do popolne svobode. Uči* teljstvo se prav dobro zaveda, kako zelo je pogrešalo in še pogreša pravo demokracijo ravno pri šolstvu. Ker se smatra šola kot »politicum« obstoja prepričanje, da bi demo* kracija bila v škodo šolstvu, a resnica je povsem drugačna. Prava demokracija bi mo* gla rešiti šolo izpod najtežjega bremena, ki ga povzroča omenjeni »politicum«. Le z do* sego avtonomije šolstva ie mogoče doseči zanj tudi pravo demokracijo. — Odvisnost šolstva od politične uprave je zelo kvarna nele učiteljstvu kot stanu, marveč predvsem šolstvu samemu. Šola naj se samostojno raz*
vi	j a do popolne svobode.
Ako je šolstvo ona važna ustanova, ki je osnova vsega ostalega narodnega, kultur* nega napredka, tedaj ie nujno potrebno, da se prav taka ustanova razvija povsem neza* visno, ker le na ta način smemo in moremo
»Narodna Prosveta« od 20. oktobra pri* naša naslednji uvodnik, ki ga zaradi aktual* nosti priobčujemo v celoti:
Obstoja vprašanje, ki ga bo težko sta* viti z dnevnega reda. To tudi ne bi bilo v skladu z državnimi in nacionalnimi interesi. To je vprašanje uradniške stalnosti — specialno — učiteljske stalnosti.
. Čitali smo uredbo o znižanju uradnirkih piejemkov. V tem trenotku nas interesira njena motivacija. Iz nje je razvidno, da se je minister financ odločil do tega koraka, poleg ostalega, tudi zaradi tega, ker se po plačilnih seznamih vodi preveliko število uradnikov — aktivnih in upokojenih. Posebno pade v oči veliko število upokojencev in to takih, ki nimajo polnega števila službenih let. Upokojeni so bili oni, ki se jim je na ta način hotelo iti na roko, — to je pokojnina naj bi bila neka stalna simekura, nek žep, — a istočasno bi upokojenec dobil kak lukra* tivni položaj na kaki privatni ali poldržavni ustanovi. Ampak večina teh začasnih upo* kojitev je bila izvršena kazenskim potom. Slučaj je resen, ter po izjavi ministra financ paralizira naše finance. Nastaja vprašanje: odkod toliko in takih upokojitev? Ali so bile potrebne, in ako so — komu so bile po* trebne? — Predčasne upokojitve, kot kazen, bi po našem mišljenju sploh ne smele ob* stojati; ampak ako se že stoji na principu, da smejo obstojati tudi predčasne upoko* jitve kot sredstvo za kazen, — tedaj bi sme* lo biti to le v minimalnem številu. Upoko* jitve (po diskretni pravici niso pravni dokaz, da je nekdo tudi kriv.
Upokojitve so se vršile iz razlogov, ki se ne morejo opravičiti z državno potrebo.
VSEBINA:
V razmišljanje.
Načela prosvetne politike.
O uradniški stalnosti.
Glasbeno življenje pri nas.
Izjava.
Nastopimo vsi v obrambo stanu.
LISTEK: Par misli o poskusnih razredih. — Spominska knjiga.
Splošne vesti. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
od nje pričakovati razmaha in pravih uspe* hov. — Le z ločitvijo šolstva od politične uprave bi mu bil pod strokovnim vodstvom zasiguran pravilen razvoj.
Šolstvo je najvažnejši faktor javnega živ* ljenja in kot tako mora biti zastopano v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah. Povsod kjer se odloča usoda šole mora ta ime* ti svoje zastopstvo. Učiteljstvo more najlažje in najuspešnejše nastopati v korist šole, ker pozna nje potrebe in nje zahteve. Današnja moderna doba priznava in upošteva na vseh mestih strokovna mnenja, ker hoče. da je vsa* ko delo čim pravilnejše izvršeno in čim po* polnejše dogotovljeno. — Če upoštevamo to ediino pravilno stališčeS tedaj pridemo do vprašanja, kdo more bolje in uspešnejše skr* beti za pravilen razvoj šolstva nego učitelj* stvo — le prilika se mu mora nuditi za to. Zahtevo po zastopstvu učiteljstva v vseh za* konodajnih in avtonomnih korporacijah smo postavili že pred zadnjimi volitvami, potrdili smo jo v deklaraciji in na nje i tudi vztra* jamo, ker uvidevamo nujno potrebo za to.
Razvoj svobodne šole ovirajo najrazlič* nejši faktorji, ki nimajo niti najmanjše zve* ze s šolstvom. Poslužujejo se ga le v svoje osebne koristoljubne namene in ga z raznimi demagoškimi gesli spravljajo v kočljiv polo* žaj ter ovirajo njegov razvoj in razmah. Zna* no je da je demagogija največji sovražnik demokracije. In če smo Dostavili demokracijo med one činitelje. ki lahko Dripomorejo do popolne svobode šolstva, tedai moramo delo* vati na to, da se loči od šolstva vsak tudi najmanjši vpliv vseh onih faktorjev, ki ovi* rajo njegov razvoj.	—ž.
V večini primerov — na zahtevo nestrpnih narodnih poslancev.
Še neka dosedanja praksa, ki je s svo* jimi posledicami zelo pritiskala naše finan* ce, so premeščanja po potrebi službe. V stva* ri so bila ta premeščanja izvršena brez vsa* ke službene potrebe. Tisoče uradniških rod* bin je trpelo brez razloga, a milijoni narod* nega denarja' ¡so bili potrošeni za selitvene stroške, ki so bili povsem nepotrebni.
Karakterizirajoč take pojave je gospod dr. Lujo Bakotič v časopisu »Javnost« od 12. t. m. rekel: »Poslanci so tu, da v imenu naroda branijo in ščitijo interese naroda v parlamentu, a ne da na razne načine dose* gajo ono, kar po večini ne predstavlja sploš* nega interesa, ono, česar se nima poguma iz* nesti v javnosti in kar največkrat ni niti lepo niti dobro. Zdravo organizacijo našega administrativnega aparata je treba torej ču* vati in jo postaviti kot jez proti eventualnim samovoljnim ukrepom ministrov samih, ka* kor tudi v obrambo samih ministrov pred nadlegovanjem neskropuloznih Jn sebičnih narodnih poslancev.«
Ne posegamo po teh pojavih globlje v moralne in socialne penseikiucije. pač pa ugo* ta vi jamo, da je uradniška stalnost edino zdravilo proti takemu zlu. A ker imajo na* rodni učitelji posebno dolžnost tudi kot vzgojitelji mladine in inštruktorji širših plasti našega naroda, je njim še potrebnejša stalnost, nego komurkoli drugemu. Sarajev* ska glavna skupščina je tudi sprejela izjavo glavnega odbora, ki je bila na njej prečitana in ki se glasi:
Od bodoče demokracije pričakujemo pos polno zaščito in upoštevanje državljanskih pravic in svobode učiteljstva.
Glasbeno življenje pri nas
Glasbeno življenje je bilo pri nas že pred vojno zelo živahno. Skoro vsaka večja vas je imela svoj pevski zbor. Številna pa so bila tudi tamburaška društva. Tako smo imeli leta 1912. 250 pevskih in 168 tamburaških zbo* rov. Pevski zbori so ostali približno pri istem številu, tamburaški zbori pa so se začeli opu* ščati, namesto teh so se začeli ustanavljati orkestri na lok in godbe na pihala.
Samostojnih glasbenih in pevskih društev imamo danes 352. Pripomniti pa je treba, da
ima skoro vsako večje društvo tudi že svoj pevski odsek.
Trditev, da so se pevski zbori preživeli, ni 'resnična. Nasprotno, naša narodna in umetna pesem se goji v naših pevskih dru* štvih vedno resnejše. Naši najboljši pev* ski zbori niso nastopali z uspehom samo v Ljubljani, v Zagrebu in v Beogradu, ampak so odnesli lepa priznanja tudi v tujini. Tako je ljubljanska Glasbena matica doživela lepe uspehe pred časom na Dunaju, po Češkoslo*
Načela prosvetne politike
Svoboda šole in šolske organizacije
O uradniški stalnosti
vaški, v Franciji in v Bolgariji. Učiteljski pevski ?bor po Češkoslovaškem in v Bolga* riji. Mariborska Glasbena matica v Švici in mladinski pevski zbor »Trboveljski slavček« na Dunaju in po Češkoslovaškem. Uspeh po5 sebno mladinskega zbora je bil izreden, saj so ga primerjali ugledni glasbeni kritiki z naj* boljšimi svetovnimi mladinskimi zbori.
Po uspehih, ki jih je doživel »Trboveljski slavček« doma in v tujimi, so se začeli pora« jati pri nas povsod novi mladinski zbori in tako ima danes skoro vsaka osnovna šola svoj nevski zbor. Dnevi mladinske glasbe v lanskem letu, ki jih je organiziral pod okri* ljem JUU »Trboveljski slavček«, so bili za nas vse prijetno iznenadenje. 15 mladinskih pevskih zb-omov iz raznih krajev naše bano* vine je tu tekmovalo in nekateri zbori so le malo še zaostajali za »Slavčki«.
Da so naši pevski zbori danes na precej visoki stopnji, so mnogo pripomogle tri zve» ze, v katerih je večina zborov včlanjena, in sicer Pevska zveza, Huba-dova in Ipavčeva žu* pa. Z nasveti, z razpošiljanjem primernih not, s pevskimi tečaji in s pevskimi tekmami se je posrečilo tem pevskim organizacijam dvig; niti tudi podeželske pevske zbore na prav lepo višino.
Vkljub krizi so glasbene prireditve čim dalje bolj goste.
Pred vojno leta 1912. je bilo v Sloveniji (če izvzamemo običajne veselice) kakih 150 koncertov, leta 1932. je bilo po podatkih ban*
ske uprave samo v Dravski banovini že 240 glasbenih prireditev, leta 1933. že 252 in les ta 1934. 294, a letos do 1. oktobra 249.
Za vzgojo glasbenega naraščaja akrbi konservatorij, Glasbena matica v Ljubljani, v Mariboru, v Celju, v Ptuju in v Kranju, pa tudi železničarsko glasbeno društvo v Ljub* l-jani in v Mariboru in drugi. Glasbeno iz« obraženega naraščaja je vedno več.
Tudi naša glasbena literatura je že precej bogata. Žal pa, da so se naši komponisti orne» jili skoro izključno na zbore in samospeve in pustili v nemar vse drugo. Naša instrument talna produkcija se šele poraja. Tu je sicer nekaj dobrih del Lajovica, Adamiča, Premrla, Mirka, Mandiča, Škerjanca, Bravničarja, Osterca in drugih. Ali vse to je malo.
Še na slabšem smo z izvirno opero. Ima® mo sicer nekaj več ali manj posrečenih -po* skusov Forsterja, Savina, Parme, Sattnerja, Bravničarja, Kogoja in Osterca. Vendar no* beno delo ni moglo najti še poti na tuje odre, pa tudi doma se ni še nobeno docela obneslo. Skoro vsa naša izvirna operna dela bolehajo na slabih libretih, na nepoznanju operne teh* nike in na šibki instrumentaciji.
Naši skladatelji bi morali obrniti svojo pozornost od vokalne produkcije, katero ima* mo v izobilju, na instrumentalno produkcijo in na opero. Drugod se razpisujejo za dobre librete, za daljše instrumentalne skladbe in opere večje nagrade. Mogoče bi prišli tudi mi na ta način do boljših del.
Izjava
»Domoljub« št. 41 z dne 9. okt. t. 1. je prinesel članek »Popravite krivice«, kjer med drugim tudi omenja, da je bila gdč. Jarc Vera zaradi delovanja v krščanski prosveti pre* gnana iz Škocijana pri Turjaku v Štrekljevec pri Semiču, ,a Sirnik Franja, upraviteljica v Škocijanu pri Mokronogu (pravilno: pri Tur* jaku!) je morala v Štrekljevec v Beli Krajini.
Ker sva podpisana nastopila neposredno po premestitvi zgoraj imenovanih učiteljic iz Škocijana pri Turjaku službo v tem kraju, pa da ne bi kdo od čitateljev, ki je bral »Domo* ljubovo« novico v tem listu ali pa v ponatisu v »Učit. tovarišu« mislil, da sva prišla na se* danje službeno mesto krivičnim potom ali iz kakšnih političnih nagibov, izjavljava, da sta bili mesti v Škocijanu pri Turjaku v letu 1932. razpisani, a midva sva bila semkaj premešče* na po prošnji. (Dekret min. prosvete O. N. br. 85.251 od 3. 11. 1932.)
Prošnji na razpisani mesti sta vložili tudi zgoraj imenovani učiteljici, kot je razvidno iz opravilnega zapisnika tuk. šol. upravitelj* stva, kjer fe pod št. 258 od 8. 5. 1932. vpisano sledeče: »Sirnik Franja, šol. upr. in jarc Vera, učiteljica v Škocijanu; prošnji na razpisani mesti v Škocijanu pri Turjaku. Poslano sre* skemu načelstvu v Ljubljani * okolica 8. ma< ja 1932.«
Upava, da sva s tem dovolj jasno prika* zala, da pri »krivicah«, ki sta se po »Domo* Ijubovi« informaciji zgodili zgoraj imenova* nim^ učiteljicama, midva nisva niti najmanje soudeležena, če je pri navedenem slučaju pre= meščan j a sploh mogoče govoriti o kakšnih »krivicah«.
Lojze in Valerija Zupane, učitelja v Škocijanu pri Turjaku.
Skocijan, 19. okt. 1935.
Nastopimo vsi v obrambo stanu
»Domoljub« od 9. oktobra t. 1. priobčuje pod naslovom »Dovolj zabavljanja« naslednje:
»Čeprav je sedanja vlada opetovano izjavila, da hoče uredbo o znižanju plač popraviti, del učiteljstva še vedno stika glave, zabavlja čez posamezne člane vlade na nedopusten način in demonstrira proti vladi s sklepi, ki bi občutno zadeli v kulturnem in gospodarskem pogledu narod in državo. Kdor razmere pozna, dobro ve, da velikemu delu učiteljstva pri tem rovanju ne gre več toliko za pravične plače, kakor pa za gonjo proti sedanji vladi, ki je velikemu delu učiteljstva trn v peti. Saj ni imel pri prejšnjih režimih nobeden stan v svoji sredi toliko ovaduhov kot ravno učiteljski. Denuncijantom iz učiteljskih redov se ima ne samo dolga vrsta slovenskih duhovnikov, fantov in mož, ampak tudi lepo število poštenih učiteljev in učiteljic zahvaliti za marsikatero ostudno gonjo in težko preizkušnjo polpreteklosti. Merodajne oblasti pojdejo glede ureditve države po svoji začrtani poti in se gotovo ne bodo ozirale na intrige tistih, ki resničnega miru v državi nočejo. Komur sedanja Jugoslavija ni všeč, naj si poišče udobnejši kotiček za mejo. Zabavljanja, kakor smo ga čuli te dni, pa mora biti konec.«
Že v prejšnji številki smo v tej rubriki poudarili, da pavšalne obdolžitve, ki padajo na ves stan, najodločnejše odklanjamo. H gornji notici pripominjamo, da bi navedba konkretnih primerov stvari le koristila. Dati onim, ki so napadeni priliko zagovora je pošteno. Pavšalno napadanje je močno oddaljeno od objektivne pravice in resnice, ki sta prva osnova za vsako pošteno delo, torej tudi za pošteno kritiko. Poštenost pa je tista, ki jo moramo spoštovati prav vsi, zlasti pa jo morajo spoštovati in po njej uravnavati svoje delo vsi oni, ki kakorkoli vplivajo- na javno mnenje. To velja v polni meri za prav vse liste in torej tudi za »Domoljub«.
Zavračamo, da bi imeli ukrepi, ki jih je izvedlo učiteljstvo po uveljavljanju zadnje uredbe kak drug, kakor samoobramben namen. Nastali so kot naravna posledica zmanjšanih prejemkov. Vodstvo sekcije JUU v Ljubljani in upravni odbor sta že v javnem komunikeju in posebnem pojasnilu zavrnila vsako podtikanje kakršnihkoli posebnih namenov tem samoobrambnim ukrepom. Danes ponovno zavračamo in to najodločneje, trditve, v gornjem članku, da učiteljstvo- s svojimi sklepi demonstrira proti vladi, da mu ne gre za pravične plače, marveč za gonjo proti sedanji vladi, da rovari itd.
Jako lahko je neodgovorno in pavšalno sumničiti in napadati, težje je te obdolžitve dokazati. Učiteljstvo ne beži pred odgovornostjo, želi pa, in ta želja je zelo skromna, naj se navedejo poimensko vsi oni, ki so v preteklosti osumljali in ovajali, da bomo slednjič sami vedeli, kdo je to bil.
Predzadnji stavek notice pa mislimo, da se ne nanaša na učiteljstvo, ki je s svojim delom pokazalo kako je in hoče žrtvovati za Jugoslavijo.
Splošne vesti
—	Deputacija pri ministru pošte. V po-ne*
deljek 14. t. m. je prišel v Ljubljano minister pošte g. Kaludjerčič. To priliko so izrabile uradniške organizacije ter so se zglaisile pri njem v deputaciji. Predočile so mu težak položaj državnih nameščencev po uveljavljenju zadnje uredbe in ga naprosile, da podpira težnje javnih nameščencev po ukinitvi uredi be. V deputaciji sta zastopala učiteljsko udru-ženje predsednik to-v. Ivan Dimnik in tajnik tov. Metod Kumelj. — Gospodu- ministru je bila predana posebna spomenica. Deputaciji je g. minister zagotovil, da se dela z vso resnostjo na izpremembi uredbe in je zagotovil, da se bodo upoštevale želje uradništva.
—	Poverjeništvo Pomladka Jadranske straže! Sekcija PJS v Ljubljani poziva in pro* si vse gg. poverjenice in poverjenike pomlad* ka, da sporazumno s šolskim upiraviteljstvom proslave 31. oktobra »jadranski -dan«, obvezni vsakoletni praznik JS, kot so to storili t ud1! lani! S primernim predavanjem, d-eklamacija* mi in petjem nacionalnih pesmi ali kjer je m-og-oče s celotno akademijo se spomnimo na* šega Jadrana! V primeru, da bi to 31. oktobra ne bilo mogoče, naj se letos izjemoma preloži proslava na 4. november. — Gg. učitelje, ki so poverjeniki ali predsedniki oziroma odbor* niki krajevnih odborov JS, prosi Oblastni od* bor JS, da s svojimi edinicami v smislu okrož* niče proslave »jadranski dan!« — Čuvajmo Jugoslavijo in naše morje! — Sekcija PJS in Oblastni odbor JS v Ljubljani.
—	Popravek. V »Učiteljskem tovarišu« št. 11 od 10. oktobra se je vrinila neljuba pogre* ška v članek »Otto Glockel« na 4. strani. Zadnji stavek 1. odstavka bi se moral glasiti: Svobodoljuben, gospod, a ne birokrat, demokrat a ne demagog. — Uredništvo.
—	Vernih duš dan je pouka prost — tako je odrejeno z okrožnim razpisom kralj, ban-ske uprave, ki ga dobite v nekaj dneh. — To v znanje vsem na došla zadevna vprašanja.
—	Zavod za nasvetovanje pri izbiri poklica. V Zagrebu deluje že nad tri leta posebna ustanova za nasvetovanje pri izbiri poklica. Je to edina te vrste v naši državi. Svoje prostore ima na Wilsonovem trgu v poslopju Trgovsko - industrijske zbornice. Zavod ima svoj laboratorij, svojega psihologa, posebno knjižnico in dve sobi za aparaturo psihološkega laboratorija in posebno -posveto* valnico. Dasi posluje ta ustanova že nad tri leta, vendar si je šele preteklo leto spopolnila aparaturo za psihološka raziskovanja. Od leta do leta se zavod spopolnjuje, da lahko razširja svojo delavnost v korist naroda. Vodstvo zavoda je v rokah dveh zdravnikov in enega diplomiranega filozofa. Potreba takega zavoda se razvidi iz tega, da je bilo v tretjem letu preiskanih 953 kandidatov. — Današnja doba kaže brezdvomno veliko potrebo po takih zavodih, ki bi jih morali imeti vsaj po vseh banovinskih glavnih mestih.
—	Aleksandrov kolegij v Pragi. Jugoslovanskim visokošolcem, ki študirajo v Pragi se nudi prilika, da dobijo zelo prijetno stanovanje v Aleksandrovem kolegiju. Soba z eno posteljo stane mesečno 210 Kč, a z dvema posteljama 180 Kč za vsakega stanovalca. Prehrana v menzi stane dnevno 8 Kč. — Aleksandrov kolegij je v bližini Hradčanov. Ker
Par misli o poskusnih razredih
V Ljubljani sta se z letošnjim šolskim le* tom uvedla dva poskusna razreda, da se pri* pravi tako z enoletnimi izkušnjami solidna osnova, na kateri bo omogočen v bodočih letih uspešen pouk v smislu novodobnih pedago* ških in didaktičnih načel.
Pobuda za ta hvalevredni pokrfet v ljub* ljanskih osnovnih šolah je izšla iz novega po* drobnega učnega načrta, ki ga je sprejel' sre* ski učiteljski svet za mesto Ljubljano na svo* jem zadnjem zborovanju v juniju letošnjega leta. Tozadevni sklep je šel za tem, da bi pričeli delo p-o novem učnem načrtu v letoš* njem šolskem letu vsi prvi — ter bi sledili v nadaljnjih letih vsi ostali razredi.
Kmalu je pa postalo jasno, da se ta sklep ne bo mogel izvajati v celotnem obsegu že v tekočem letu. Glavna ovira na uresničenju tega namena se je pokazala v finančni strani. Ta »stran« bo igrala — žal — velevažno vlogo pri reformnih stremljenjih osnovnošolskega učiteljstva in zato ne bo brez vrednosti.^ če si ogledamo danes prav to stran -osnovnošolske reforme. Ustanovitev dveh poskusnih razre* d'-ov v Ljubljani nam nudi v to svrho drago* ceno priliko.
Ko je pedagoška anketa ljubljanskega osnovnošolskega učiteljstva pristopila konec letošnjih počitnic k pripravam za uspešen sistematičen pričetefc modernega pouka v pr* vih razredih, je stala takoj pred nerešljivo nalogo moderne opreme vseh teh razredov. Po podrobnem stroškovniku bi bilo v ta na* men potrebnih za vsak razred približno 3000 dinarjev, za katere niso imele ljubljanske osnovne šole v svojih proračunih nikakega
kritja. Prav iz tega razloga ni bilo mogoče doseči pri mestni blagajni zvišanja dotacij za osnovne šole v tekočem šolskem letu. Kaj tedaj? Da bi ne minulo zopet celo leto brez pridobitve prepotrebnih izkušenj v tej smeri, se je odločila pedagoška anketa, da se začne z novim učnim načrtom vsaj v treh poskus* nih razredih in je zaprosila mestno občino za izjemen kredit 10.000 Din za najnujnejšo opremo. Predsedniku mestne občine je še po* sebna deputacija pojasnila potrebo takega poskusa, če naj se tudi Ljubljana uvrsti med ona brezštevilna mesta po vsem svetu, ki ne štedij-o niti materialno niti moralno, da dvig* nejo svoje osnovno šolstvo na času ustreza* jočo višino. Kljub osebnemu zanimanju go* spoda predsednika je dobila anketa samo 3000 Din na razpolago. S tem zmes kom so se nabavile lesene stenske table za dva razreda, na tretjega «se je pa moralo kratkomalo resig* nirati. Na ta način so se izgledi na uspeh obeh poskusnih razredov skrčili na minimum. Anketa se dobro zaveda, da tako nezadostno opremljena razreda ne bosta mogla služiti ne za spodbudo in niti za bazo sistematičnega dela; najmanj pa je pričakovati v tako opremljenih razredih onih nujno potrebnih praktičnih izkušenj, ki so edine odločilne za vsak reformni pokret in ki naj bi usmerjale delo učiteljstva prvih razredov v prihodnjem šolskem letu.
Razrednikoma obeh poskusnih razredov ne bo preostalo drugo, nego da ugotavljata postopoma od ene do druge metodične enote, kaj vse bi bilo potrebno, ida bi se šola pribli* žala življenju, da bi se vse šolsko obrazovanje naslonilo na skupne otroške doživljaje ter da bi se ti doživljaji izkoristili v sistematično razvijanje vseh otroških telesnih in duševnih sposobnosti.
V boljše razumevanje težkega položaja, v katerem se nahaja učitelj delovne šole v razredu, ki je opremljen po stari šabloni, naj navedemo konkreten primer iz šolske prakse.
Obravnava se metodična enota »trg v je* seni«. Poučni izlet na ljubljanski trg tekom celega dopoldneva vpelje otroke na najučin* kovitejši način v življenje, 'ki se odigrava dan za dnevom na ljubljanskem jesenskem trgu. Polne stojnice raznovrstnega sadja, zelenja* ve, mesa, igrač, cvetic, poljskih pridelkov, mlečnih izdelkov, predvsem pa življenje sa* mo na trgu — prodajanje in kupovanje, ki združuje na razmeroma majhnem prostoru ljudi najrazličnejših poklicev, z določenimi vlogami na tem važnem življenjskem izseku mesta Ljubljane, skratka: vsega več kot do* volj, da se vrnejo otroci v šolo polni svežih vtisov in doživljajev, ki jih učitelj izkoristi za najmanj štirinajstdnevno delo in poglabljanje v šolskem prostoru.
Kako se pa vrši vse to izkoriščanje in po* glabljanje izletnih vtisov? Z besedami? Tudi, a samo tudi. Besede morajo le spremljati re* konstrukcijo tržnega življenja v šolski sobi, drugače ostanejo samo prazne besede in zo* pet bi bili z obema nogama v verbalistični učilnici. Za tako življenjsko -rekonstrukcijo je pa treba najrazličnejših -predmetov in pripo* močkov, kar je vse združeno z večjimi ali manjšimi stroški. Samo za rekonstrukcijo tržne stojnice potrebuješ ene, -dveh miz, teh t* niče, posod, raznih pridelkov. Če se omejiš le na surogat stojnice iz lepenke in papirja, po* trebuje razred raznega papirja, ilovice, raz* nega orodja, lepila itd. Za otrokove potreb* ščinie potrebujemo solidnih škatel. za te za* dostnih polic in omare. Nekaj orodja, čeprav le najnujnejšega, mora imeti vsak otrok, mož*
Za jesen in zimo!
Tople volnene tkanine za plašče, kostume, obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno blago si preskrbite pri znani tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Ogromna zaloga najboljših kvalitet Vam nudi bogato izbiro trpežnega blaga, finih vzorcev in barv ter najsolidnejših cen.
Cenjenemu učiteljstvu popust!
stanujejo v njem tudi češki dijaki, imajo naši dijaki priliko, da se čim prej naučijo če-ščine. — Prošnje za sprejem se pošiljajo: U-pravi Aleksandrovega kolegija Praga XVIII. Clam Martinicova ulica.
— Politični samouk. Dasi posega politika v interese vsakega posameznika, ker se bavi z gospodarskimi, pravnimi, nacionalnimi in kulturnimi vprašanji, vendar se ljudje zelo malo spoznajo v politiki. Razločevati je treba politiko od strankarstva. Da se omogoči širšim slojem spoznavanje političnih vprašanj, je osnovana v Sarajevu knjižnica »Politični samouk«. Ta knjižnica bo izdajala vsakih 14 dni po eno brošuro. V vsaki taki brošuri bo obdelano kako politično vprašanje v poljudni obliki. Naslov prvemu zvezku je »Kaj je politika«. Ta izide 1. novembra. Omenjena knjižnica je svobodna, neodvisna in nadstran-karska. Urejuje jo poseben odbor. Iniciativo za osnovanje te knjižnice je dal Vidovičev prosvetno - etični pokret. Naročnina na to knjižnico (24 zvezke) znaša letno 20 Diin, a polletno 10 Din. Naslov uredništva: Biblioteka »Politički samouk« Sarajevo, Kralja Aleksandra ul. 53. Poštanski pretinac br. 217.
Naša gospodarska organizacija
PRIMER, KI NAJ SLUŽI ZA VZGLED.
Sueško učiteljsko društvo Radovljica je sprejelo na svojem zborovanju na Jesenicah dne 7. oktobra 1935. na predlog tov. predsed* nika sledeči sklep:
Ker ima Radovljiško učit. društvo razpo* ložljivo gotovino, naj založi znesek Din 2600 za 10 deležev Učiteljske tiskarne. Te deleže naj prevzame članstvo in naj jih odplačuje društvu v zaporednih mesečnih obrokih po Din 20. Z -odplačili bi se nabavljali, oziroma kupovali novi deleži, toda s pristavkom. da naj pristop v krog zadružnikov ne bo obve* zen, ampak pristopi prostovoljno vsak, kdor hoče.
Po sprejetju tega sklepa se je javilo ta* koj 12 tovarišev=ic, ki bi kupili deleže tiskar* ne. Naročilo bo izvršil tov. blagajnik.
Sklep Radovljiškega učit. društva naj slu* ži za zgled, kako bi moralo učiteljstvo v da* našnji dobi pravilno pojmovati svojo gospo* darsko osamosvojitev in ne krčiti izdatkov tam, kjer bi bilo njemu samemu v največjo škodo...
—g Odraz smrti in rojstva med učitelj-stvom pri Učit. domu v Mariboru. V soboto so v Mariboru pokopali vzornega in zaslužnega tov. Karla Mejovška, bivšega šol. upravitelja v Slivnici pri Mariboru, ki je bil visoko čislan tudi v širši javnosti. Tov. Gačnik iz Guštanja je daroval ob tej priliki s soprogo Miro mesto venca pokojniku 100 Din Učit. domu v Mariboru.
nost gibanja pri delu ovirajo dosedanje šol* sike klopi večkrat do obupa.
Kaj ostane učitelju, če ni sredstev za vso to potrebno opremo? Zgibanje in izrezovanje papirj.a ter besede in besede.
Spominska knjiga
Naše šolske prireditve in proslave pre* življajo krizo. Neprestano povpraševanje po gradivu in pritožbe po pomanjkanju le*tega, so sprožile potrebo po primerni in potrebni kolekciji, ki bi pomagala našim šolam iz te zadrege. Pa ne le to! Šolske proslave, ki so se vršile in ki se še vrše, navadno niti naj* manj ne ustrezajo smotru, radi katerega se prav za prav vrše. Mesto da bi bile po svoji vsebini in priredbi močno naravno — nujne, življensko — vzgojne, postanejo navadno umetno — priložnostne, časovno — izsiljene. Mnogokrat pa ni krivo le pomanjkanje gra* diva, marveč tudi popolna nevednost glede izvedbe tako idejne, kakor praktične. Da se odpravi ta nedostatek in izpolni pedagoško propagandni namen šolskih prireditev v dobro šole in javnosti, bo služila knjiga »Spo* minski dnevi«, ki bo izšla okrog Božiča. Kako bo knjiga sestavljena in kakšna bo njena vse« bina naj služijo naslednje misli:
Vse delo v šoli, ki služi predvsem in edi* no življenjski vzgoji otroka v duhu delovne šole, je ozko povezano poleg učnega načrta tudi z različnimi šolskimi prireditvami in pro* slavami. Te prireditve in proslave lahko de* limo v dva del,s: Prve se vrše v narodnih, šolskih praznikih, druge pa v pomembnih
V nedeljo pa je bil krst sina tov. Petroviča, ■predsednika sr. učit. društva Maribor des. breg. Slučaj je hotel, da so rojenice prinesle krepkega fantka dne 5. t. m. ravno takrat, ko je pod isto streho v šoli Brezje hospitiralo in zborovalo učit. društvo. Ta migljaj usode je razumelo učit. društvo in prevzelo — kum-stvo. Ta zanimiv dogodek v družini predsednika je bil praznovan minulo nedeljo in je bil navzoč upravni in nadzorni odbor društva ter krstitelj veleč. g. Sagaj, hočki dekan. Tudi tu so se spomnili gostje Učit. doma v Mariboru in darovali znesek 100 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala — drugim pa v posnemanje!
—g Za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja so darovala sreska društva JUU Kastav 210 Din, Donji Miholjac 150 Din, Gospič 100 Din, Zebari 200 Din, Smederevo 50 Din, Topličko Kraljevo selo 200 Din, Jovan Taut 50 Din. Skupaj 960 Din. Prej objavljenih 62.573. Skupna vsota 63.533 Din.
Mladinska
matica
—mm Vsebina 1. številke »Našega roda«. Josip Ribičič: Uvodna. Vida Taufer: Na Oplencu. (Pesem.) Tone Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba. J. Kaden s Bandrovski — Fr. Vodnik: šola. Fr. Roš: Kostanji. (Pesem.) Fr. Roš: Moja mati. (Pesem.) E. Joung — Kuna« ver: Bivališča ljudi v tujih deželah. Vlado Klemenčič: Prlekija. Lojze Zupane: Zvonovi z Magdalenske stene. ***: Vseved. (Sliko» pisna pravljica.) G. Kolbič: Cerkvica. (Pe« sem.) ***: Jurček in Indijanci. (Mala slika« niča.) — Rubrika »Doma in po svetu« ima daljši članek o Abesiniji z mnogimi slikami in več drugih člankov. Sledi rubrika »Mladina piše« in na platnicah uganke in razpisi na« grad. — Risbo za naslovno stran in vinjete v notranjosti lista je izdelal Ljubo Ravnikar. Glavno povest je ilustriral Albert Sirk, prav« Ijico »Vseved« pa Maks Sedej.
List je izšel na boljšem papirju kot lani in ima poleg navedenih še mnogo drugih ilu« stracij in fotografij.
—mm Kdor je brezbrižen, pomaga uničiti to, kar je z veliko požrtvovalnostjo ustvarilo učiteljstvo v 8 letih dela. Kriza na deželi se letos ni poostrila, kljub temu zaznavamo pa« dec naročnikov kot ga do zdaj še nismo imeli. Lani je bilo pri prvi številki »Našega roda« nad 22.000 naročnikov, letos jih doslej ni« mamo niti 13.500! — Tovariši! Tovarišice! Še je čas, da preprečimo, da nam Mladinska matica propade!
NEKAJ STATISTIKE.
Naročnikov na »Naš rod« so izkazali:
Adlešiči	lani 6		letos	; 7
Sv. Ana v Slov. goT.	n	26	tt	42
Sv. Andraž p. Halozah	rt	15	tr	7
Sv. Andraž p. Velenju	rt	12	rt	12
Apače	rt	7	tt	4
Sv. Barbara v Halozah	>»	17	rt	19
Sv. Barbara v Slov. gor.	rt	23	rt	13
Sv. Benedikt v Slov. gor.	rt	28	rt	14
Bled	tt	93	rt	72
Bloke p. Rakeku	tt	19	rt	29
Bočna	tt	28	rt	34
Bohinjska Bela	tr	41	tr	16
Bohinjska Bistrica	rt	98	rt	62
Borovnica	rt	61	tr	28
Braslovče	tt	44	rt	47
Breznica p. Radovljici	tt	126	tt	5
Brežice	tt	95	rt	60
Brežice, meščanska šola	rt	15	tt	24
Celje, dekliška šola	tt	100		103
Celje, deška šola	rt	136	»»	80
Celje, okolica	rt	112	tr	105
Cerklje	tt	49	tt	50
Črna pri Dravogradu	,,	79	tr	81
Dev. Mar. v Polju	rt	126	rt	108
Dolenja vas pri Ribnici	ti	66	rt	9
dneh različnih humanih in kulturnih organi« zacij, kot so n. pr. materinski dan, Rdeči križ in slični. Prve imajo nacionalno vzgojen na« men, druge pa; socialno vzgojen. Ob teh dne« vih prireja šolska mladina za širšo javnost najrazličnejše spominske prireditve, na ka« terih nastopa z deklamacijami, govori, igro« kazi, recitacijami in podobnim.
Pri takih prireditvah je važen in pomem« ben 'dvojen vtis: na otroka in na občinstvo. Glavni namen teh prireditev pa je, da spoje šolo z domom. Za res pozitiven uspeh takih prireditev pa more jamčiti samo dobro izbran in premišljeno pripravljen program. Snov mora ustrezati vsem pedagoškim načelom, tako, da s svojo pristnostjo kar neposredno vpliva tako na onega, ki podaja, kakor na onega, ki sprejema. Zato bi bila prevelika in preveč očitna tendenca na škodo celotnemu vtisu in mesto da bi privlačevala, bi odbijala. Zato naj ima gradivo predvsem življenjsko — umetniški in ne toliko šolsko — poučni zna« čaj. Ob takem in tako izbranem programu bodo tudi proslave izzvenele v gornjem zmislu.
V knjigi bo torej zbrano vse potrebno, da se bodo take proslave tudi lahko vršile.
Šolske proslave in prireditve so navadno posvečene Uedinjenju, Vidovemu dnevu, -roj« stnemu dnevu našega kralja. Sv. Savi, Stross« mayerju, Sv. Cirilu in Metodu, Martinu Slom« šku, znamenitim dogodkom iz naših osvobo« dilnih bojev, Zrinjskemu in Frankopanu, dne« vu in tednu Pomladka rdečega križa, dnevu in tednu Pomladka Jadranske straže, materin* skemu dnevu, kraljevi smrti, zasedenemu ozemlju (Koroški, Primorski), dnevu miru,
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev. Upravni odbor pevskega zbora bo
imel 3. oktobra t. 1. ob 10. uri važno sejo. Vse člane odbora vljudno vabimo k seji. — Osebnih vabil ne bomo pošiljali. Tajnik.
Šolski radio
—r V. teden. V torek, dne 29. oktobra bo govorila ga. Mira Engelmanova: »O našem osvobojenju«. II,—III. Razpored:
1.	Ljubljana in naši kraji dne 29. oktobra 1918.
2.	Svetovna vojna.
3.	Dokazi narodne zavesti in domovinske ljubezni našega naroda v tujini zlasti v Ameriki in drugod.
4.	Avstro-Ogrska proti jugoslovenski misli.
5.	Izjava »Jugoslovenskega odbora« ali majska deklaracija.
6.	Slovensko ženstvo za narodno osvoboditev.
7.	Ulica 29. oktobra v Ljubljani.
V	mesecu novembru bodo v šolskem ra= diu naslednje oddaje:
Torek, 5. novembra: Jesenska glasba; g. prof. Adamič Emil.
Petek 8. novembra: Dan miru; g. Jagodic Vojko.
Torek 12. novembra: Davorin Jenkova proslava; izvaja narodna šola iz Cerkelj, vodi g. Lapajne Josip.
Petek 15. novembra: Življenje v Savinjski dolini; g. Metod Jenko.
Torek 19. novembra: Sueški prekop, g. prof. Bohinec Valter.
Petek 22. novembra: Kako smo poslušali prvič radio v šoli; g. Tratar Marijan.
Torek 26. novembra: Najvažnejši dogodki po svetu; g. prof. Grafenauer Fran.
V	kmetijskem radiu bo v nedeljo 27. oktobra ob 7.30 predaval g. Krošel Josip: »Cilji in pota kmetske prosvete«.
—r Poziv radio predavateljem! Odsek za »Šolski radio« prosi predavateljice in predavatelje, ki imajo na razpolago za šolo primerne teme in ki imajo veselje za sodelovanje pri tej važni šolski ustanovi, da se prijavijo za šolske radio ure, da izvežbajo svoje mladinske pevske zbore za vzoren nastop in da sestavijo pokrajinske oddaje. Te naj podajo točno sliko domačega kraja, značilnost tamoš-njega ljudstva, domače šege in navade, povesti, pregovore in sploh vse, kar je tipično za pokrajino. Domače pokrajinske oddaje so važne zlasti zaradi domovinske skupnosti, ki se mora pri mladini vedno gojiti. Take pokrajinske oddaje pa so možne samo na šolah, ki imajo telefon ali kjer je telefon v bližini. Vsa nadaljnja navodila daje radio odsek pri JUU sekcija Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev:
PeroCIla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVEN« SKA BISTRICA je imelo prvo letošnje zbo« rovanje v soboto 5. oktobra v Celju, v ta« mošnji mestni šoli.
Predsednik tov. Tajnik je predvsem po« zdravil novodošlo tovarišico Anico Vigeleto« vo in čestital k poroki gospe Lorber=Krulčevi. Po izčrpnem situacijskem poročilu so se dalje obravnavale notranje zadeve društva, nakar se je pretresalo najbolj pereče vprašanje: ma« terialno stran učiteljskega in splošno uradni«
dnevu štednje, treznostnemu dnevu, lepi knji« gi, zaščiti živali itd.
Zato bo knjiga vsebovala naslednje, na zgoraj omenjene zgodovinske dogodke in po« membne dni: pesmi, zborne deklamacije, odr« ske prizore, igre, alegorije, govore, predava« nja, črtice, ponatise umetniške 'in vsebinske vrednosti iz pomembnih del starejše in no« vejše literature, izvlečke vsebine (vodilnih misli) itd. Knjiga bo obsegala tudi, kolikor se tiče gornje snovi: biografije pomembnih slo« venskih mož, izreke in pregovore o domovini, materi, narodu, živalih, morju, vojni, svobodi, suženjstvu itd. Kratek in jedrnat opis Slove« nije in Jugoslavije (ožje in širše domovine), o narodnih plesih in narodnih pesmih; se« znam uglasbenih pesmi in seznam potrebne literature za poglobitev. Poleg tega bo obse« gala knjiga tudi navodila za prirejanje pro« slav (idejno lin praktično): Načrti prireditev, čas, program, sodelavci, sposobnosti, prostor, obleka, dvorana, oder, izgovorjava, razsvet« ljava itd.
V	knjigi bo sodelovalo okrog 50 sotrud« nikov, priznanih kulturnih in prosvetnih de« lavcev.
Knjiga bo obsegala okrog 280 strani sred« nje oblike in jo bo izdala ter založila Zadru« ga »Učiteljski dom« v Ljubljani. Knjiga bo izšla, kakor je že omenjeno okrog Božiča. Ker bo knjiga izdaten pripomoček učiteljstvu in šolam ter vsem prosvetnim organizacijam, za« to jo priporočamo vsemu učiteljstvu, šolskim, razrednim in prosvetnim knjižnicam v na« bavo.
V	prihodnji številki »Učit. tovariša« bo« mo razpisali pTednaročbo in tudi razposlali naročilnice. Na to opozarjamo vse intere« sente že danes.
škega stanu, ki je po znani uredbi o znižanju draginjskih in rodbinskih doklad, zelo prizadeta.
Tovariš predsednik je apeliral na zbrane tovariše, naj v teh težkih dneh ne obupajo in naj se še tesneje oklenejo svoje organiza« cije, ki bo storila vse korake, da se položaj učiteljstva, kakor celotnega uiradništva omili. Na merodajna mesta je bilo poslanih več za« devnih brzojavk in resolucij. Prihodnje zbo« rovanje, združeno z občnim zborom bo v kratkem.
Istočasno je ta dan zborovalo v Celju še pet sreskih društev in to: celjsko, šmarsko, šoštanjsko, laško in gornjegrajsiko z nad 500 udeleženci. Po končanih internih zborovanjih, v mestni šoli, bi se moralo vršiti skupno zbo« rovanje vseh 6 sireskih društev v Celjskem domu z referatom predsednika tov. Ivana Dimnika iz Ljubljane. Zborovanje je bilo pre« povedano, ker je za tako zborovanje potreb« no predhodno dovoljenje od ministrstva pro« svete. Po tej ugotovitvi smo se tovariši, po pozdravih tov. Franja Roša (predsednika celj« skega društva) in Ivana Dimnika, disciplinira« no razšli.
Miloš Tajnik, preds. Ivan Kovič, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LOGATEC
je zborovalo dne 12. okt. 1935. na Rakeku.
Včlanjenih 112, navzočih 66, t. j. 59%. Po otvoritvi in pozdravu sledi spominska slovesnost ob prvi obletnici tragične smrti bla-g op oko j nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja z enominutnim molkom.
Tov. predsednik poda situacijsko poročilo o stanju organizacije, stanu in šolstva, ki je nastalo po obeh skupščinah in s spremembo režima. Nato poda stanje, ki je nastalo za državne in samoupravne nameščence, zlasti pa za njihove družine po znani uredbi o znižanju osebnih prejemkov. Poročilo je bilo strogo stvarno in tudi navzoči so ga sprejeli z razumevanjem, mirnostjo in uvidevnim dostojanstvom.
Tajnik poroča o svojem delu, ki ga je vršil kot funkcijonar društva in tvoril vez med članstvom, društvom in sekcijo. Dopisi so se reševali sproti.
Blagajnik poroča, da so vsi 100% poravnali svojo obveznost. Če se skrčijo izdatki za društvene revije itd. se tem primerno zniža članarina.
O banovinski skupščini poroča tov. Ver-tačnik, o državni tov. Šuštaršič. Obe poročili sta bili točni, pregledni in se vzameta na znanje.
Referat tov. Winklerja o Vrančevem učnem načrtu je bil stvaren in je žel od navzočih odobravanje.
Sklepi: 1. Sekcija JUU za Dravsko banovino v Ljubljani se naproša, da posreduje pri kralj, banski upravi, naj se proračuni onih kraj. šolskih odborov ne črtajo, če sta kraj. šolski odbor in upravna občina pripravljena plačati dotični znesek v postavki, zlasti! še, ako se to ugotovi v proračunskem zapisniku.
2.	Gdč. L. P., brezposelni učit. abitur. se nakaže iz društvene blagajne podpora 200 Din.
3.	Da more vodstvo organizacije izvrševati zaupane mu posle, je potrebno brezpogojno zaupanje s strani članstva v vsakem oziru.
Doljak Val., preds. Hrastnik Rado, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je zborovalo v Celju dne 5. oktobra 1935 ob 8. uri zjutraj.
Navzočih 52 tovarišev(ic), t. j. 63%.
Predsednik tov. Verk je otvoril 66. redni občni zbor. V uvodnih besedah je pozdravil tovarišici Šturm Franico in Počivalšek Marijo ter tov. Ljudevita Komarja, ki so prijavili svoj vstop v naše društvo.
Tov. Tomažič je v svojem obširnem referatu podal ves potek glavne skupščine v Sarajevu, za katerega ga je članstvo nagradilo z odobravanjem.
Sledila so poročila društvenih funkcionarjev. Iz njih je bilo razvidno, da je društvo delalo, skrbelo za materialno stran kakor tudi za naobrazbo, čemur so služila predavanja. Poročila so bila brez debate odobrena.
Sklene se, da ostane ista članarina za leto 1935/36. kakor doslej.
Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ-GRADEC je zborovalo v soboto 12. oktobra 1935 ob 9. uri v Slovenjgradcu.
Od 49 članov-ic je bilo navzočih 39 t. j. 79%.
Predsednik tov. Kopač Leopold je posvetil uvodne besede spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Navzoče učiteljstvo je stoje poslušalo predsednikova izvajanja in počastilo velikega pokojnika z enominutnim molkom.
Ko je naslovil pozdrav novodošlima tova-rišicama je otvoril zborovanje.
Zapisnik zadnjega zborovanja je bil po prečitanju odobren. Tajnik tov. Iglar je poročal o došlih dopisih, ki so jih navzoči vzeli na znanje; soglasno so se strinjali s komunikejem, ki v celoti odgovarja zahtevam in težnjam članstva.
Sreski šolski nadzornik gospod M. Gr-movšek je v kratkem nagovoru navajal 50 letno delo CMD in delovanje »Slov. šol. matice« ter prosil navzoče, da ostanejo člani vsaj teh dveh društev, ki bi brez učiteljstva le še vegetirali, v drugem primeru pa bi morali občutiti, da je kriza v duhovnosti mnogo hujša in usodnejša, kot kriza materialnih dobrin; nakar je podal zanimivo poročilo o glavni skupščini.
O banovinski skupščini je že predhodno obširno poročal predsednik tov. Kopač.
Poročili tajnika in blagajničarke sta bili sprejeti brez debate. Nadzorni odbor je predlagal blagajničarki razrešnico s pohvalo. Predlog nadzornega odbora je bil soglasno sprejet. — Predsednik je apeliral ob tej priliki na tov. upravitelje, da naj oni odvedejo stanovsko
članarino tovarišem (-icam) svojih šol kar od plače in jo pošljejo z enim čekom sreskemu društvu, ker je prepričan, da bi na ta način ne nastajali nikdar večji zaostanki, ki se —» posebno v današnjem času — res ne dado zlepa nadoknaditi.
Po dokaj razgibani debati o proračunu in članarini je predlagal tov. predsednik, da naj bi ostala na lanski Višini, dokler je ne zniža centrala.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v soboto, dne 7. decembra 1935 v Slovenjgradcu. Kopač Leopold, preds, Iglar Rajko, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU
je zborovalo dne 5. oktobra 1935 v Celju. Zborovanja se je udeležilo 189 članoy t. j. 92%.
Po otvoritvi zborovanja je poročal tov. predsednik, da zboruje v Celju istočasno z nami še pet bližnjih društev iz srezov: Laško, Gornji grad. Slov. Bistrica, Šoštanj, Šmarje, ter da je prispel v Celje preds. JUU tov. Ivan Dimnik, ki uživa popolno zaupanje vsega učiteljstva v državi in bo na skupnem zboru 6 sreskih društev poročal o aktualnih zadevah šolstva, stanu in organizacije. Nato je izrekel čestitke k 80 letnici našega vzornega tovariša Kerna in mu želel če mnogo sončnih let.
Poročilo o pokrajinski skupščini je podal tov. predsednik.
O glavni skupščini v Sarajevu je poročala tov. tajnica.
Letna poročila društvenih funkcionarjev so se zaradi nujnosti aktualnejših vprašanj odložila na prihodnje zborovanje.
Prečitala se je z odobravanjem: »Odkrita beseda, naslovljena na JUU sekcijo Ljubljana«.
Sprejela se je resolucija glede pravne in gmotne zaščite članstva, ki obsega 9 točk.
Po končanih zborovanjih je odšlo celokupno članstvo šestih društev v Celjski dom k skupnemu zborovanju, ki pa je bilo zabra-njeno, ker ni imelo odobrenja resornega ministrstva. Nato se je 600 oseb broječa učiteljska skupščina resno in dostojno razšla. Fran Roš, preds.	Milena Žagar, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je imelo občni zbor dne 5. okt. 1935. v Kamniku. Navzočih je bilo 100 članov, t. j. 73.5%.
Tov. predsednik se je po otvoritvi občnega zbora in pozdravu vseh, posebej še novih članov, spomnil dogodkov pred letom dni, ko je izgubila naša država svojega nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja,
Tov. Pero Horn je nato predaval o »sno-vah računskega pouka. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki pa se bo radi pomanjkanja časa nadaljevala na prihodnjem zborovanju.
Poročili o banovinski skupščini sta podala tov. Ostanek in Chvatal. Sledila so poročila glavnih društvenih funkcionarjev. Društvena blagajna izkazuje 3033.19 Din prebitka. Nadzorni odbor je pregledal blagajniške knjige, katere je našel v popolnem ¡redu. Letna članari« na znaša 150 Din, za z učitelji poročene učiteljice pa 80 Din. Končno se je razvila živahna debata o zadnji uredbi o znižanju plač. Posebno se je poudarjalo, da je nižje državno nameščenstvo v sorazmerju z višjim preveč prizadeto ter si radi tega poslej ne bo moglo privoščiti niti najnujnejših kulturnih dobrin, če se uredba ne popravi, oziroma ukine. Ostanek Fr., predsed. Trobiš Štefan, tajnik.
d- SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je
imefo svoj občni zbor dne 5. oktobra 1935 v kočevski narodni šoli.
Tovariš predsednik otvori zborovanje in posveti uvodne besede spominu tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po enominutnem molku so zbo-rovalci(ke) zaklicali velikemu pokojniku trikratni »Slava!
Nato preide predsednik na dnevni red ter pozdravi vse navzoče, zlasti še predavatelja tov. Dolgana in tovarišico Stariho Z., ki je pristopila k društvu. V svojem izvajanju poudarja nadalje, da je ravno sedaj prilika, da pokažemo stanovsko zavednost in disciplino.
Tovariš Dolgan je v svojem predavanju poudarjal, da se mora višja narodna šola ločiti od osnovne šole. Osnovna šola mora dati osnovne nauke vsem otrokom, višja narodna šola pa mora biti poklicna šola za kmetsko, delavsko in obrtniško mladino, za mladino namreč, ki ji ni namenjeno, da bi nadaljevala nauke na meščanskih in srednjih šolah. Učni načrt za višjo narodno šolo mora upoštevati ljudske gospodarske in kulturne potrebe in mora sloneti na razpoloženju prebivalstva. Osnovna šola bi morala imeti pet razredov, višja narodna šola pa tri. Odpravile naj bi se vse olajšave, ki sedaj ovirajo vsak boljši uspeh.
Po referatu je sledila živahna debata, katere so se udeležili tovariši Peterlin Al., Kont-ler, Petelin Alb. in Kmet. Sklenjeno' je bilo, da naj bi posebni odbor, sestoječ iz članov društva, sestavil do konca šol. leta učni načrt za višnjo narodno šolo za vse kategorije šol v našem srezu s posebnim ozirom na zahteve in prilike našega sreza.
Tajniško poročilo je podala tov. Čokova. Iz njega je bilo razvidno, da je v društvu nekaj članov, ki že več let ne posečajo niti občnih zborov. Taki mlačneži ne morejo pravilno
umeti pomena Stanovske organizacije ter se zato vdajajo le svojim individualnim težnjam.
Tudi tovariš predsednik soglaša z izvajanji tovarišice tajnice, poudarjajoč, da bo organizacija rastla le potom tesnega sodelovanja vsega članstva.
Ker je tovarišica blagajničarka zbolela, je blagajniško poročilo odpadlo. Na dnevni red pride na prihodnjem zborovanju. Tov. Blen-kuš, član nadzornega odbora, poda kratko poročilo o stanju blagajne ter predlaga razreš-nico celokupnemu odboru. (Sprejeto brez ugovora.)
O banovinski skupščini je poročal tov. Urbančič, o državni pa tov. Kadunc Ivan. Slednji je v svojem lepo zaokroženem poročilu podal navzočim tako lopo sliko poteka letošnje državne skupščine, da je žel viharen aplavz.
Pri slučajnostih je bil stavljen predlog, da naj bi se v tekočem poslovnem letu vršila le tri zborovanja in to radi občutne denarne stiske. Med tem časom pa seveda društvo ne sme (počivati. Zato naj bi se vršili tovariški sestanki po večjih okrožjih. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Predlog tajnice, po katerem naj bi se učiteljskim abiturientom, katerim je razred dodeljen, štel ta čas v dobo za ipolaganje praktičnega izpita, je bil istotako enoglasno sprejet.
Kmet H., preds.	Čok Antonija, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA je zborovalo 5. okt. v Dobrov-niku, kjer je bilo navzočih 68 "članov in 6 nc; članov. Predsednik tov. Peternel otvori zbo* rovanje s pozdravom na vse članstvo, poseí bej še novodlošle tovariše in apelira na vstop v stanovsko organizacijo in poudarja, da se vsled prepovedi od sreskega načelstva ne m os re razpravljati o znižanju prejemkov držav* nim uslužbencem.
Ker se je bližal tragični 9. oktober je imel predsednik komemorativni govor, kjer je v jedrnatih besedah orisal življenje in delovat nje Viteškega kralja Mučeniika.
Delegat banovinske skupščine tov. Špra* ger je podrobno poročal o nje poteku. Po po= ročilu se je v glavnem razpravljalo o učit. na* predovanjih, poročenih učiteljicah in o vštetju let kontraktualcev v napredovanje. Tovariš Peternel je pa poročal natančno o poteku glavne skupščine. Njegovo poročilo je bilo pestro in zelo zanimivo. Na koncu je poudari jal, da je letošnja skupščina potekla mirno in složno.
Tovariš tajnik je podal poročilo o delov a* nju društva v preteklem letu, iz katerega je bilo razvidno, da je članstvo naraslo od 72 članov na 99 in da se je zborovanjie potom odsekov dobro obneslo.
Prečitali so se važni dopisi, zlasti pa se je obravnaval dopis o obrtnih šolah, ker se te vrste šol skuša polagoma odvzeti učitelj« stvu narodnih šol. V našem srezu je v tem o¿iru v redu.
Gospodarski odsek je stavil 6 predlogov, ki zadevajo v glavnem redukcijo plač, vplače« vanje deležev nabavljalne zadruge, vštetje let kontraktualcem, pravilnik k šol. zakonu, sta« narine in kurivo učiteljstva in znižanje člana= rine. Slednja naj bi se znižala tako, da bi se znižali prispevki za Beograd, Ljubljano in učiš teljski naraščaj na polovico, a za pevski zbor naj se črta. Tako bi bila članarina Din 130.— za člane in Din 60.— za poročene učiteljice.
Predlog pedag. odseka je bil ta, da naj bo polovico predavanj na zborovanjih peda» goške vsebine.
Odsek za nadaljevalno šolstvo je stavil predlog, da naj se vsi tovariši, ki se zanimajo za te šole, pismeno prijavijo tov. Gumilarju, ki bo sklical sestanek.
Ustanovitev godbenega odseka naj se preloži.
Tov. Drekonja, referent pri sestavi učnih knjig, je poročal, da je bilo sklenjeno na an= keti v Ljubljani dne 27. sept. da naj se roko* piši izdajo in nove knjige razpišejo do fe'bruj ■aTja 1936.
Prihodnje zborovanje bo v Lendavi v de» cembru.
Ludvik Peternel,	Stanko Skočir,
predsednik.	tajnik.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Za ptevce. Izšla je v drugi izdaji Kramolc, Pesmarica za srednje šole. Cena 26 Din. Knjiga je zelo pripravna tudi za iz* venšolsko petje in pouk, posebno v društvih.
—	Izdala Banovinska zaloga v Ljubljani.
—k Helena Haluška Lamotski župnik. Izdala delavska založba v Ljubljani 1935 — Krekove knjižnice, 17 zvezek — 168 strani. Prevod je oskrbel P. Evstahij Berlec.
—	Članarina za Krekovo knjižnico znaša letno za broširane izvode 48 Din, v platno vezane 78 Din.
Knjiga opisuje življenje in delo župnika, ki je trd, a v srcu skrajno dober in človeški ter je kakor glasnik največje človeške dobrote. Ob strani mu stoji učiteljica, ki mu pomaga pri težkem delu. Skupno z njim rešuje duše in oznanja ljubezen. Knjigo prepletajo 'razne slike, ki ustvarijo z glavno osebi nostjo lepo celoto.
—k Breda Sček: čez Pohorje sinje, 8 samospevov s klavirjem na besedilo drja I. I. Rudolfa. Samozaložba.
Na mehko in sanjavo besedilo 8 pesmic nam je ustvarila naša tovarišica Breda 8 mehkih in saniavih samospevov. Te samospeve odlikuje preprostost, a ne trpi pri tem inven-cija. In kar jel glavno: stvari so pevne. Sčekovi
se pozna, da je v solopetju doma. Upamo, da bo svojo plodovitost na tem polju še povečala in zavzela kot edina slovenska skladateljica častno mesto med ustvaritelji slovenske glasbe. Naslovno stran zbirke krasi slika Toneta Kralja. Priporočali bi vsem tovarišem in tova-rišicam, ki se zanimajo bodisi za cerkveno ali prosvetno glasbo, naj se obrnejo na tovarišico Bredo Ščekovo v Ločah pri Poljčanah, kjer bodo dobili nasvetov in vsega drugega v iz= obilju.
—k Ivan Aleksandrovič Gončarov: OB* LOMOV. Roman v štirih delih. Poslovenil Josip Vidmar. — Založba Modra ptica v Ljubljani 1935. Strani 496. Letna naročnina za knjige Modre ptice znaša: mehko vezane 180 Din, v platno vezane 240 Din in za knjige v pol-usnje vezane 300 Din. Naročniki prejemajo letno 12 zvezkov revije Modra ptica in štiri knjige.
Gončarov slika v romanu »Oblomov« ru= skega posestnika in plemiča Ilijo lljiča, ki je odšel v mesto in ostal tam, ne da bi se brigal za svoje posestvo, za »tristo duš«, za ceste, za zgradbe, za upravne prilike domače gubernije. Drugi delajo zanj, skrbijo> za reden dotok dohodkov in rešujejo posestvo. Oblomov je sredi tlačanov in zajedavcev docela nesposoben, da bi mogel slediti zgledu svojega kvišku stremečega prijatelja ali da bi mogel dati svoji
Mali oglasi
Hali oglati, ki služIjo v posredovalne in sodalnc naaci« Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din »-
ljubezni do Olge realno obliko, nazadnje zaradi svoje nedelavnosti propade. Umre kot žrtev dobrega jedenja, preobilnega žganja in zofe. Pisatelj umetnik, je znal iz tega negativnega junaka najbolj negativnega kar jih po* zna svetovna literatura ustvariti tragično figu* ro. Oblonščina je postala simbol za rusko bistvo in roman Gončareva eno izmed nemin* ljivih časovnih slik v galeriji devetnajstega stoletja.
— Moj pogled na svet, spisal univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar. Založila tiskarna Merkur v Ljubljani 1935. Strani 348. Cena v platno vezani knjigi 60 Din.
Povsem nekaj svojevrstnega je knjiga moj pogled na svet. V uvodu pravi pisatelj o knjigi sam naslednje: Nikakor nisem hotel napisati znanstvene razprave in še manj sem si domišljal, da je moj poglej na svet objektivno pravilen. Povedati sem hotel samo, ka-
ko vidim jaz vse, kar nas obdaja, skozi svoja očala, sestavljajoč v sliko drobce, ki so jih znosili nešteti opazovalci in mešajoč mednje svoje. Za svoj popolnoma subjektivni pogled na svet sem strokovnjak celo edini.
Knjiga ima devetnajst poglavij, ki nosijo med drugim tudi-naslednje naslove: Obisk pri sebi. — V prostoru. — Zakrivljeni svet. — Četrta dimenzija. — O relativni teoriji. — Metrika. — Megle. — Življenje in smrt. — Nihanje. — Dan in noč. — Človeštvo. — Življenje. Že iz navedbe nekaterih poglavij je razvidno, da je knjiga namenjena inteligenci. O tem pravi pisatelj sam v uvodu: »Upam, da bo slovenskega inteligenta zanimal poskus rojaka, ki je mnogo razmišljal, mnogo izboljševal in naporno iskal resnico. Računam tudi z dejstvom, da ne potrebujemo samo romanov, da nas vse bolj in bolj zanimajo biografije in naravoslovni opisi.«
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ičipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnini in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Stenski zemljevid
kraljevine Jugoslavije
(Dr. A. Franovič - Gavazzi) — Fizična karta z razdelbo na banovine — III. izdajo priredil prof. Ivo Juras — Merilo 1 : 600.000 — Velikost 128/152 cm — Cena nalepljenemu zemljevidu na platnu in palicah 320 Din
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
registrovane zadruge z o Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
ejeno zavezo
Ž
SS
S
S g
£0 ft. 53
«i &
O K
S
53
«J
ft £
iS »o
«o š &
o
C ft.
jtt S
S
^ S
D ft. Co O ft ft.
ft.-^
CD
ft* ft
§ © ^ a
s S
CO
•l • I

Nosim odicmalcem
Prizadevamo si, da Vas vsak dan bolje in vsak dan ceneje postrežemo. Zato smo
reseliii našo prodajalno
in sedanjih prostorov v Prešernovi ulici 7 v lastno hišo v Šelenburgovi ulici 7
nasproti Glavne poste
V novi prodajalni Vam nudimo boljšo službo in večjo udobnost ter Vam omogočamo:
da si na širokem pločniku pred novimi izložbami mirno ogledate našo bogato izbiro vsakovrstnih čevljev,
da Vas v trgovini vestno in strokovnjaško postrežemo,
da Vam svetujemo, kakšna obutev najbolje vstreza Vašemu poklicu in svrhi, za katero jo rabite,
da si brezobvezno pomerite in poskusite čevlje, ki odgovarjajo obliki Vaše noge,
da si k vsakim čevljem in k vsaki barvi obleke izberete vstrezne nogavice,
da Vam v naši higijenično urejeni pedikuri brez bolečin odstranimo kurja očesa, trdo kožo in zarastle nohte,
da Vam po osvežujoči kopelji strokovnjaško zmasi-ramo noge.
Vse, kar rabite, da si ohranite zdrave noge, da ste dobro in poceni obuti, dobite pri nas.
Strokovnjaki smo, zaupajte nam! Služimo narodu.
Obiščite nas v naši novi prodajalni.
L|ubl|ana
Nasproti Glavne pošte