dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	7^-,,.	št 6/XXIV, december 1987
LE S SKUPNIM DELOM IN SKUPNIMI PRIZADEVANJI V NOVEM LETU BOMO DELAVCI DEKORATIVNE DOSEGLI, DA BO LETO 1988 USPEŠNO IN POLNO ZADOVOLJSTVA. VEMO KAKŠNE TEŽAVE BOMO MORALI PREMAGOVATI IN ZAVEDAMO SE, DA BOMO MORALI VLOŽITI MNOGO NAPOROV
VSEM DELAVCEM ŽELIMO VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV
Vodstvo delovne organizacije Družbeno politične organizacije in samoupravni organi Uredniški odbor Dekorativne
dekorativna
2
OBČNI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV
Občni zbori OOZS TOZD Energetika in vzdrževanje je bil v sredo 18. 11. 1 987. Istega dne je potekel tudi občni zbor OOZS Delovne skupnosti skupnih služb, Občni zbor TOZD Proizvodnja
tkanin je bil izpeljan naslednji dan, to je, 19.11.1987. Na občnih zborih smo ocenili delovanje OOZS sindikata v naslednjerh letu, obravnavali in sprejeli smo finančno poročilo OOZS za devet mesecev
letošnjega leta, določili predlog pravil o organizaciji in delovanju OOZS. Ker je bilo ugotovljeno da so IO OOZS ter nadzorni odbori v preteklih dveh letih v redu zastopali svoje člane smo soglasno
sprejeli njihovo razrešnico nato pa izvolili nove izvršne in nadzorne odbore.
Upajmo, da smo izvolili prave ljudi, ki bodo naše interese dobro zastopali.
Tončka Klavs
AKTIVNOSTI 10 OOZS TOZD IN DSSS DO DEKORATIVNA
V drugi polovici meseca oktobra in v mesecu novembru so potekle aktivnosti v zvezi z delom sindikalnih organizacij. Sestali so se vsi 10 OOZS TOZD-a Proizvodnja tkanin, 10 OOZS TOZD Eener-getika in vzdrževanje, 10 OOZS Delovne skupnosti skupnih služb in tudi konferenca OOZS Dekorativne. Na svojih zadnjih sejah so
obravnavali poročilo o finančnem poslovanju OOZS v devetih mesecih leta 1987. Določili osnutek pravil o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije Zveze sindikatov TOZD in DSSS in osnutek pravil o organiziranosti in delovanju konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov v DO.
Z osnutkom je predvidena ne-
koliko drugačna organiziranost sindikata. V TOZD Proizvodnja tkanin naj bi v bodoče namesto treh IO OOZS deloval le en IO OOZS. Komisije za posamezna področja:
Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja, komisija za socialna vprašanja, komisija za priznanja in nagrade, kulturna ko-
misija in komisija za šport in rekreacijo, ki so do sedaj delovale pri vsakem IO posebej, bodo v bodoče delovale samo pri konferenci OOZS na ravni DO. IO OOZS so določili tudi datum in dnevni red občnih zborov ter obravnavali in potrdili predlagane evidentirane kandidate za vodstvo v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov.
POROČILO O DELOVANJU OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V LETU 1986 IN 1987
Osnovne organizacije Zveze sindikatov v naši delovni organizaciji so se v tem obdobju vključile v delo in življenje v svojem okolju. Celotna DO je poslovala v zaostrenih gospodarskih razmerah.
Vse temeljne organizacije so izpolnjevale obveznosti do družbene skupnosti, ki jih predpisujejo zakoni, družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi.
Osnovne organizacije ZSS so se vključevale in bile nosilke javne obravnave o vseh pomembnejših vprašanjih dela in poslovanja v celotni DO in njenih TOZD in DSSS.
Ocenjevali smo dejavnost delegatskega sistema in ugotovili, da učinkoviteje deluje v samoupravnih organih TOZD in DO, manj pa je učinkovit v delovanju delegacij za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti.
Osnovna organizacija je posebno skrb namenila tudi družbenemu standardu. Bila je nosilec pobud za dejavnost na tem področju od delitve sredstev za stanovanjska posojila, organizacije prehrane, oddiha, rekreacije in športne dejavnosti.
V počitniških zmogljivostih je v preteklih dveh letih letovalo skupno 365 delavcev in sicer v Savud-
riji v 5 prikolicah 81 delavcev, v Čateških Toplicah v 2 prikolicah 53 delavcev in v Umagu v 10 prikolicah 162 delavcev. V garsonjerah v Bohinjski Bistrici je letovalo 69 delavcev.
Od 932 zaposlenih delavcev je bilo v letošnjem letu 200 krvodajalcev. V letu 1986 pa od 944 zaposlenih, 300 krvodajalcev.
Aktivno smo delovali tudi na področju SLO in DSZ. Naše ekipe civilne zaščite, prve medicinske
pomoči in gasilske ekipe so dobro usposobljene in so nas uspešno zastopale na različnih tekmovanjih.
Sprostno smo obravnavali tekočo gospodarsko situacijo, delovne pogoje, dodeljevanje socialnih pomoči (prejelo jih je 15 delavcev; za dodelitev socialne pomoči je predvideno še nekaj delavcev), evidentiranje kandidatov za samoupravne organe in delegacije SIS in ZZD za volitve, ki
so bile izvedene spomladi leta 1986, organizirali smo izlet na Plitvice, Lipico, Koper in Škocjanske jame. Obravnavali smo stanovanjsko politiko in finančno poslovanje osnovnih organizacij.
Pri svojem delu smo imeli vso potrebno pomoč strokovnih služb in poslovodnih organov, tako, da smo lahko učinkovito opravljali svoje naloge.
Za naše delavce smo organizirali nakup bele tehnike in volne, ki nam jo je ponudila TOZD Predilnica Laško, dalje smo organizirali tudi nakup izdelkov iz Vuteksa in Viteksa. Zavedamo se, da bomo morali v naslednjih dveh letih organizirati še več takih akcij in delavcem omogočiti nakup različnih artiklov na obroke.
Smatramo, da smo glede na plan dela in sprotne naloge uspešno opravili svoje delo, v nadaljnji dejavnosti pa bomo morali ;e naprej krepiti svojo vlogo in aktivno delati po letnem delovnem načrtu in sodelovati z ostalimi DPO, samoupravnimi organi, delegacijami, poslovodnimi organi in strokovnimi službami.
Predsednik konference OOZS Dekorativne: Dušan Vidmar
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n.sol.oi, Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 - Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Dušan Vidmar, Alojz Koncilja, Jože Hrastnik, Marko Erbežnik, Tihomir Simončič, Vera Laznik, Sonja Šušteršič - odgovorna urednica.
Tiska: Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, Pokopališka 33. Po Zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.
3
dekorativna
USMERITVE ZA DELO OSNOVNE ORGANIZACIJE ZS ZA LETO 1988
Kot vodilo za bodoče delo predlagamo sledeče naloge:
-	stalna skrb za uresničevanje srednjeročnega plana in letnega plana za leto 1988,
-	odgovorno uresničevanje stabilizacijskih nalog in varčevalnih ukrepov (energija, surovine itd.),
-	redno spremljanje rezultatov gospodarjenja ob obdobjih in zaključnem računu,
-	uresničevanje delitve osebnih
dohodkov po rezultatih dela,
-	evidentiranje delegatov za samoupravne organe in delegacije,
-	spremljanje in krepitev delovanja samoupravnih organov in delegacij,
-	vodenje javne razprave o vseh pomembnejših samoupravnih splošnih aktih,
-	izvajanje stanovanjske politike in delitev sredstev na tem pod-
ročju,
-	letovanje naših delavcev v počitniških zmogljivostih,
-	skrb za zdrave in varne delovne pogoje,
-	naloge na področju zdravstvenega varstva delavcev zlasti delovnih invalidov,
-	spremljanje socialnega stanja delavcev (socialne pomoči, obiski bolnikov itd.),
-	vzpodbujanje množične in-
ventivne dejavnosti,
-	vključevanje v dejavnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
-	nadaljevanje kulturne dejavnosti (proslave, prireditve, obisk kulturnih prireditev itd.).
Vse te naloge naj bi bile usmeritev za bodoče delo, izvršni odbori in konferenca osnovnih organizacij pa bodo dolžne poskrbeti za njegovo konkretizacijo in splošno uresničitev.
PRAVNI NASVETI
Vprašanje:
Delavec je bil v postopku zaradi ugotavljanja popolne nezmožnosti za delo. Priznana mu je bila pravica do invalidske pokojnine. Ali ima pravico do koriščenja letnega dopusta, čeprav je vse leto v bolniškem staležu?
Odgovor:
Delavec, ki je vse leto v bolniškem staležu, seveda ne more koristiti letnega dopusta in sicer ne glede na to, da mu kasneje preneha delovno razmerje zaradi popolne nezmožnosti za delo.
Vprašanje:
Delavka je morala v letih, ko varstvo otrok še ni bilo urejeno kot danes, nekajkrat za določen čas prekiniti delovno razmerje, da je negovala bolne otroke. Ali je mogoče manjkajočo dobo dokupiti?
Odgovor:
V veljavnih predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja možnost dokupa manjkajoče pokojninske dobe sploh ni predvidena. Z naknadnim plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje si zavaro-
vanec lahko zagotovi le vštetje obdobja opravljanja samostojne gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti, pred uvedbo obveznega zavarovanja, časa prebitega pri opravljanju del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1972, če je kasneje v gozdni organizaciji združenega dela sklenil delovno razmerje in časa opravljanja športne dejavnosti v lastnosti vrhunskega športnika. V vseh naštetih primerih gre v bistvu za vzpostavitev zavarovanja za nazaj, ne pa za dokup manjkajoče dobe. Za vse naštete primere je bilo namreč kas-
neje uvedeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Z možnostjo naknadnega plačila prispevkov za čas, ko je zavarovanec opravljal kakšno od naštetih dejavnosti, ni pa moge! biti zavarovan, ker obveznosti zavarovanja sploh ni obstajala, je zakonodajalec omogočil vzpostavitev kontinuitete zavarovanja za ves čas opravljanja samostojne dejavnosti po 15. 5. 1945.
Dokupa manjkajoče pokojninske dobe v dobesednem smislu torej predpisi iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v naši republiki ne poznajo.
SKRB ZA DELAVCE - INVALIDE V DEKORATIVNI
V	Dekorativni je po zadnjih podatkih zaposlenih 87 invalidov različnih kategorij. V reševanju invalidske problematike se pravzaprav zrcali odnos do delavcev: ali so delavci podrejeni novim tehnologijam in ekonomski prisili in se jim morajo podrejati ne glede na posledice, ki jih doživljajo ali pa je z novimi tehnologijami delo bolj humanizirano.
V	letu 1986 je potekala raziskava o uresničevanju pravic iz invalidskega zavarovanja. Poskušalo je predvsem ugotoviti ali delovne organizacije ob uvajanju novih tehnologij upoštevajo tudi možnost, da pri tem lahko pride do pojava invalidnosti in da ga v preventivnem in kurativnem smislu regulirajo v svojih planskih aktih. Sodelavka pri RS ZSS je tudi v Dekorativni anketirala 8 delavcev
- invalidov, ki so odgovarjali na zastavljena vprašanja.
Ker je z uveljavitvijo novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja s 1. 1. 1984 morala prevzeti delovna organizacija velik del odgovornosti pri uveljavljanju oziroma uresničevanju pravic iz invalidskega zavarovanja, poglejmo kako uspešna je bila Dekorativna na tem področju.
Na pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sam po sebi ne zagotavlja večjo strokovnost in angažiranje delovne organizacije, če se le-ta samoupravno ne organizira, oziroma če ne organizira strokovne službe, ki bo sodelovala v postopku za uveljavljanje pravic pred organi skupnosti.
Sodelovanje strokovnih delav-
cev v teh postopkih je ena izmed delovnih obveznosti in ne samoupravno angažiranje. To delo opravlja v Dekorativni kadrovska služba. V primeru, da delavec z odločitvijo skupnosti ni zadovoljen priskoči na pomoč z nasveti tudi pravna služba. Po novem pravilniku ima tudi delovna organizacija pravno sredstvo in sicer zahtevo za varstvo pravic, če se ne strinja z odločitvijo odbora za uveljavljanje pravic. Zahteva za varstvo pravic se vloži na odbor za varstvo pravic, kar pomeni, da ima delovna organizacija sočasno z zavarovancem možnost zahtevati odločitev odbora za varstvo pravic, s tem se uveljavlja praviloma tudi odločitev invalidske komisije druge stopnje. Poleg zahteve za varstvo pravic v skupnosti ima delovna organizacija
tudi možnost predlagati sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sodišče združenega dela ugotavlja veliko število spornih primerov v katerih skupnost ugotovi, da gre za spremenjeno delovno zmožnost. Številne delovne organizacije namreč v svojih samoupravnih aktih niso predvidevale, da ima tak delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka.
Naši pravilniki, ki urejajo osebne dohodke in skupno porabo v TOZD in DSSS opredeljujejo v poglavju o, nadomestilih tudi nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije v primeru neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti. Tako nadomestilo je enako osebnim dohodkom, katerega bi
dekorativna
4
delavec prejemal, če bi še naprej opravljal svoje delo.
V pravilniku je urejena tudi odmera usklajevanja in izplačevanja ostalih nadomestil na podlagi zakona in sicer:
- nadomestilo OD za čas pre-
kvalifikacije oziroma dokvalifikacije, ■
-	nadomestilo OD zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
-	nadomestilo OD zaradi manjšega OD na drugem ustreznem delu.
Iz navedenega je razvidno, da mora delovna organizacija prevzeti najtežje breme obveznosti do delavca - invalida, tako na področju samoupravne organiziranosti kot tudi na področju sodelovanja strokovnih delavcev v po-
stopkih. Glede na to, daje število sporov s tega področja zanemarljivo majhno, menimo, da smo svoje obveznosti dobro izpolnili. Vendar se zavedamo, da nobeno delo ni opravljeno tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje.
NEKAJ O MODI V STANOVANJSKI KULTURI
Oblikovanje. Industrijsko oblikovanje, kaj je to? Zelo široko vprašanje, na katero bi skupina strokovnjakov lahko razvila pogovor, ki bi bil dolg več ur.
V tem sestavku se bom omejila na industrijsko oblikovanje tekstilij namenjenih notranji opremi. Seveda je tudi to še vedno zelo širok naslov, ki ga lahko razpredam in analiziram praktično v nedogled. Omejila se bom na oblikovanje kakršnega se poslužujemo v naši DO in vam na kratko odprla vpogled v svet, ki je že skoraj inaginaren.
Moda - nam definira nove oblike, barve in materiale na področju gradbeništva, arhitekture, av-toindustrije, tekstilne industrije... Torej ta pojem srečujemo povsod, celo v vsakodnevnem gospodinjstvu. V povprečni družini moda sicer nima drastičnega vpliva, je pa prisotna. V največ primerih tako, da se prizadeti tega sploh ne zaveda. Velikokrat lahko slišimo komentar: »Jaz nimam toliko denarja, da bi se oblačil po modi.« Ta oseba res ne menja garderobe s spremembo mode. Če pa bo kupila nov kos garderobe bo ta moden, ker v trgovinah pač ni druge ponudbe. Iz tega sledi, da moda »prizadane« vsako družino. Ne moremo seji izogniti.
Sedaj bi se vrnila na področje opreme notranjega interierja. Arhitekti skušajo najti nekaj, kar do sedaj še ni bilo, oziroma vsaj v novi obliki. K temu jih vodijo tudi novi materiali, ki zahtevajo drugačno konstrukcijo, obdelave. Povsod pa je za osnovna vodila funkcionalnost. Zato v sodobni stanovanjski kulturi ne srečujemo neke nasičenosti, temveč prostornost in enostavnost. Vse te prostore uporabniki kasneje opremljajo po lastnem okusu ali nasvetu strokovnjaka. V prostore postavljajo različne elemente. Mnogi od teh elementov imajo v svojo kompozicijo vključeno tkanino. Pri tem ima tkanina funkcionalno in dekorativno vlogo. Kakšna je ta tkanina seveda zavisi od namena uporabe. Za zavese ima drugačne lastnosti, kot posteljnina ali tapetniška tkanina.
Kvaliteto tapetniške tkanine, desena in barve nam določajo modni trendi. Na področju pohištvenih tkanin se te trendi napovedujejo za eno leto. Predhodne približne informacije lahko dobimo iz modne napovedi oblačilne industrije. Vendar vse skupaj temelji na ugibanju. Tudi napoved modnega trenda za pohištveno industrijo ni točno določena. Iz množice informacij moramo izluščiti bistvo, poiskusiti najti tisto pravo pot.
Vse večja konkurenca na tržišču nas je pripeljala do tega, da so nove kolekcije širše, bolj razdrobljene neprestano se iščejo nove oblike in sveže dimenzije. Če se omejim na našo DO formiramo kolekcijo na podlagi treh dejstev; del kolekcije mora biti klasičen, nevsiljiv, nevtralen, del kolekcije zapolnjuje prostor blazinjenega stilnega pohištva, kjer zelo pazimo, da ne odstopamo od originalov, ker ne želimo vpeljati kvazis-
tila, tretji del so modne tkanine v katerih skušamo najti nekaj novega, držimo pa se modnih napovedi. Ravno ta široka paleta izdelkov nam omogoča, da zadržujemo zelo velik prodajni trg; Jugoslavija, Nemčija, Anglija, vse Skandinavske države, Avstralija, Nova Zelandija.
Na jugoslovanskem trgu, slovenske pohištvene tovarne prednjačijo v informacijah mode. To se vidi že pri izbiri vzorcev. Če se le da, kupujejo nove modne tkanine. Zelo očitno pa je dejstvo, da o modi na področju pohištvene industrije, posebno tkanin za to industrijo premalo vedo končni potrošniki. To je nekako razumljivo, kajti teh informacij nimajo kje dobiti.
Da bi širok potrošniški krog dobil informacije o tovrstnih tkaninah bi bilo potrebno izdelati velik informativni sistem. Pri nas pa praktično razen revije NAŠ DOM, sedaj tudi Av Videndi revije nimamo izobraževalnih revij. Tudi ponudba tujih revij je slaba. Da bi doprinesla drobec k tem informacijam, potrošnika o modnih tkaninah za blazinjenje pohištva, sem v mesecu decembru pripravila pod pokroviteljstvom naše DO razstavo v prostorih Gospodarske zbor-ce Slovenije na Igriški ulici št. 5. V razstavo so vključeni vsi bistveni elementi zahtev mode za leto 1988. Razstava je sestavljena iz štirih delov:
1.	Gobelinske tkanine: Izrazito ripsasta struktura, kjer nam različne efekte tvorijo goste osnove v prevezu z zelo tankim ali zelo debelim votkom. Efektov je veliko.
Materiali: Bombažna ženilj preja, viskoza in mešanica viskoze in poliestra v finih ali gostih številkah.
Barve: Temne, tenolne, sive, ki spominjajo na stare freske, različne kamenine ali marmorje.
Deseni: Velika sosledja s prelivanjem efektov, razni izseki krogov izpolnjeni z drobnimi strukturami, razlit vosek ali imitiacija kamenin.
2.	Votle žakardske tkanine:
Dve tkanine, ki se prepletajo v
5
dekorativna
platnovi vezavi, se na posameznih mestih združujeta in spajata v celoto.
Barve: Intenzivne in čiste, izvirajo iz Latinske Amerike, potegnejo za seboj neko igrivost in živahnost.
Deseni: Geometrijski strogi, ne dopuščajo kompromisov, zahtevajo urejen ambient.
3. Žakardski pliši: Gosta tkanina, pri kateri dobiš občutek večnosti je neobčutljiva na odtise in obrabo.
Barve: Siva barvna skupina, ki desen umiri ali pa zeleno-violet kombinacija, ki desen spodbudi v življenje. Seveda je tudi rjaste barve jeseni, dovolj.
Deseni: Zopet velika sosledja, v strogi geometriji, kjer mešamo
efekte, da dobimo čim več likov.
4. Listni pliši: Mehka volna, nežna tkanina ob kateri dobiš idejo uporabnosti tudi za druge namene ne le za opremo notranjega interierja.
Barve: Močni svetlobni fluorescentni napisi se iz zidnih fasad preselijo v stanovanja. Dobimo neon barvno skupino.
Deseni: Gladke tkanine brez strukturnih značilnosti.
Upam, da bo ta razstava začetek posredovanja informacij in mi bodo kolegi in kolegice iz sorodnih proizvodenj, skušali slediti. Zavedati se moramo, da so takšne informacije del splošne izobrazbe, ki dviguje kulturni nivo nekega naroda.
TONIN Mateja
»TRI KRAT TRI« NA DRUGAČEN NAČIN
Ker je sedaj najpopularnejša igra na srečo 3X3, sem se odločila, da njen naslov uporabim kot moto za intervju.
Trije mladinci so mi odgovorili na tri vprašanja, ki pa nimajo nobene veze z igro in so v bistvu zelo resna.
Ta vprašanja so:
1.	Ali obstajajo v naši DO kakšne stvari, ki te motijo, ki bi jih želel-a spremeniti in kako?
2.	Kako si zadovoljen-a z delovanjem mladinske organizacije in
kaj ti pomeni aktivno delovati v njej?
3.	In kaj počneš v prostem času?
ZUPAN MOJCA - pomočnik poslovodje v maloprodaji (24 let)
1.	Predvsem me motijo odnosi med ljudmi, kateri so velikokrat pod kritiko. Srečuješ se z nevoščljivostjo, brezobzirnostjo ... Jaz se zavedam, da sama ne morem nič spremeniti. Vem pa, da bi s skupnimi močmi in prijateljstvom
lahko marsikaj spremenili in verjetno bi dosegali tudi boljše rezultate kot jih sedaj.
2.	Mladincev je zelo veliko, delamo pa v glavnem vedno eni in isti. Pri tem me motijo predvsem opazke tistih, ki sploh ne delujejo aktivno. Kadar imamo kakšno resno delo nas je bolj malo, če pa je izlet ali zabava pa jih je takoj več.
Aktivno delovati v MO mi pomeni, da se srečujem z mladimi iz naše DO in da lahko nekje sprostim svojo energijo.
3.	V prostem času delam gobeline, smučam (pozimi), hodim v opero, plešem, poslušam glasbo - sicer pa veš kaj vse danes mladi počnemo.
SLEMENIK BOJAN - delavec v skladišču surovin (18 let)
1. Najbolj me moti to, da so viličarji v polnilnici vsakemu do-
stopni. Zjutraj, ko prideš na delo je viličar velikokrat brez varovalk ali brez kakšnih drugih delov. Tako smo že navsezgodaj slabe volje, ker viličar ni v voznem stanju, brez njega pa ne moreš začeti delati.
Mislim, da bi moral biti nekdo odgovoren za pravilno uporabljanje polnilnice in da ne bi smeli imeti vsi dostop do nje.
2.	Dosti aktivno deluje, samo premalo je aktivnih mladincev. Mislim, da je tudi premalo delovnih akcij, posebno v okviru delovne organizacije.
Delovanje v mladinski organizaciji mi pomeni možnost, da se srečam tudi z ostalimi mladinci, da se kaj pogovorimo, si pomagamo ...
3.	V glavnem kolesarim. Sem tudi trener kolesarjev iz 5, 6, 7 in 8 razreda osnovne šole. Pri tem športu sem dosegal že tudi dobre uspehe.
dekorativna
6
GMEINER IRENA - tehnolog v kontrolni službi (24 let)
1.	Moti me to, da nimamo gibljivega delovnega časa in da je predolg kolektivni dopust. Vsi bi bili lahko tudi malo bolj natančni pri svojem delu.
To bi želela spremeniti, vendar to ni odvisno od posameznika.
2.	Zadovoljna nisem - je nekaj povprečnega. Saj se sliši o delovanju, ampak aktivno delovanje
KRONIKA
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD PROIZVODNJA TKANIN
Preksavec Jože - tkalnica Pejkovič Marta - tkalnica Petrovič Dušanka - tkalnica Ramič Mirzeta - tkalnica Hauschen Janez - pletilnica Kečan Slobodanka - pripravljl. Muzaferovič Senad - šivalnica Glavač Lučka - šivalnica Čibašek Marija - šivalnica Levstik Lilijana - maloprod.
Čurič Veronika - maloprod.
TOZD ENERG. IN VZDRŽEVANJE
Leve Franci - elektro del. Lenarčič Franc - elektro del. Čauševič Asim - zunanji tr.
pa pomeni dosti več kot naredimo sedaj, ko se v glavnem pogovarjamo o organiziranju zabav in piknikov. Mislim, da bi morali posvetiti več energije reševanju problemov znotraj mladine in tudi delovne organizacije.
3. Berem knjige, pletem, hodim s fantom na plese, poučujem pa tudi na drsalno-kotalkarskih tečajih.
Polona Vrtačnik
DSSS
Rus Slavko - prod. sl. Miloševič Bernarda - prod. sl. Molek Andrej - tehn. sl.
Šubelj Stanislav - tehn. sl. Steblovnik Jana - GSP Ciuha Jelka - GSP Krajnik Zdenka - GPS Blatnik Marija - GPS Behrič Senada - KSS Rojina Miha - KSS
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Klinar Franc - predilnica 2 Zupanc Franc - predilnica 1 Korber Damjan - predilnica 1
ROJSTVA
Ponikvar Aonja - sin Bičanin Mladen - hči Grahovič Adil - sin Kovačič Leon - sin Škoberne Srečko hči
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD PROIZVODNJA TKANIM
Dekleva Igor Mašinovič Husein Plemenič Branko Murič Fazilja Dimeč Tatjana Carli Vinko Novalič Mehmed List Terezija Kuk Vojko
TOZD ENERG. IN VZDRŽEVANJE
Šuštaršič Franc
DSSS
Galičič Sonja Rožanec Tatjana
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Oprešnik Marija
UPOKOJILI SO SE
Dežman Monika Cvetka Bašelj Marija Ojsteršek Leopold
DELOVNI JUBILEJI:
30 let
Ferbežar Ana Poberaj Ana
25 let
Škoda Franc Gril Štefanija Virant Jure
15 let
Jambrošič Katica Pintar Ana Berce Minka Truden Nada Šalamon Amalija Ališič Saima Žalik Lidija Bračun Zinka Jurečič Marija Samastur Jožica Žinko Marija Kramberger Marija Polše Štefanija
10 let
Jamnik Irena Mihevc Milica Kovačevič Mara Vukota Perka Založnik Ivan Debeljak Silva Štrekelj Janko Ljubenovič Vinka Jačimovič Mira Klenovšek Eva
POROKE
Lakner Nataša por. Kristan Privšek Marija por. Oprešnik Zupanc Marjana por. Gašperčič Gašperčič Jože
V našem časopisu št. 4 za mesec julij, avgust so bili pomotoma izpuščeni podatki o delovnih jubilejih, porokah in rojstvih. Za nastalo pomoto se opravičujemo.
DELOVNI JUBILEJI 35 let
Keršič Anton
30 let
Ramič Alaga Pave Jelka Pečjak Ana Gril Brigita Ojsteršek Gabrijela Peternel Marija Pišotek Dragica Skubic Hedvika Šantej Helena Travner Miroslava Juvan Franc
25 let
Marinko Janez Pušnik Marija Sečki Ana Primec Bernarda Zupan Dori Jakič Nada Bigec Marjeta Čepon Julijana Drača Vidoslava Grah Ana Župan Jože Rajh Franc Piki Elizabeta
20 let
Krempl Rudi
15 let
Plemenič Branko Kotnik Francka Dominik Marija Sečnik Marija Kovač Marija Matjašič Jelena Bojc Cveta
10 let
Klobučar Lidija Beširevič Bahrija Pihir Mara Kozjek Barbara Bosnič Paša Vukovič Bosilka Brnjič Mara Štrekelj Marjeta
POROKE
Božič Gordana por. Zelenovič Bezlaj Marija por. Jamnik Derviševič Seka por. Domazet Visič Marko
ROJSTVA
Žižak Marjana - sin Šantej Milan - sin