135
Mašine v mizarski delarnici.
Obrtnijsko vprašanje spada med najvažnejše zadeve sedanjega časa. Povsodi se zanimajo za obrtnika. Od najmogočnejših državnikov v evropejskih parlamentih doli do skromnega mestnega zastopnika se peča vsak, kdor deluje v javnem življenji, z obrtniškim stanom, z njegovimi težnjami in bolečinami. Umetniki in strokovnjaki izumljajo leto za letom novih sredstev, ki naj bi pomagala malemu obrtniku in ga omogočila, vspešneje biti i)oj za obstanek o splošni konkurenci, ki mori in tlači vsa podjetja. Veliki kapital in ž njim velika industrija sta znak sedanje dobe, spremlja pa ju prepad malega obrtnika, ki se vedno bolj pogreza, da pljuskajo čezenj velikega kapitala valovi. Ročna sila malega moža ne zmaguje več konkurence z mnogobrojnimi stroji, kateri so velikemu podjetniku na razpolaganje. Ves ročni napor je zastonj in le tedaj je pričakovati vspeha, ako gre mali obrtnik nekoliko v šolo k velikemu svojemu tekmecu, ako tudi on začne vporabljati primernih mašin in si po svoje prikroji ona sredstva, s katerimi deluje velika industrija. Treba je torej i skati najboljšega orodja, slediti boljši metodi; segati po primernih strojih, in kolikor mogoče tudi po malih motorjih, ki so v tehničnem oziru prepotrebni za reformo malega obrta.
Število malih lesnih obrtnikov, ki delujejo s tem ali onim strojem, je pri nas zelo majhno, skorej le na glavno mesto omejeno — in vendar uči skušnja pri tem malem številu, kako resnične so besede, ki smo jih ravnokar zapisali. Brez tehničnih priprav delarnica zaostaja in pripada, ter v splošni konkurenci prej ali slej pogine!
Ko si mašine napravljamo, treba najprej odločiti, s kako gonilno silo si hočemo pomagati; časih goni človeška moč, a motor vendar ostane cil, po katerem mora hrepeneti vsak mojster.
V  nastopnem hočemo ob kratkem opisati novo mizarsko mašino (Universal-Tischlermaschine), katero gradi firma Fiedler i Faber v Lipsiji. Prirejena je za človeško ali pa tudi za drugo gonilno silo, ter porabna za brezštevilno slučajev.
V  prvi vrsti je ta stroj trakovna žaga (Band-sage), katero nosi močna in vztrajna podstava. Na pod-stavi pa je pritrjeno celo število druzih mašin, ki so mizarju potrebne. Krožna žaga (Kreissage), str o j za frezanje (Fraisemaschine), stroj za vrtanje in dolbljenje (Bohr- und Stemmaschine), žaga izkro-ž e v a 1 k a (Decoupiersage) in stroj za vertikalno vertanje (Verticalbohrmaschine) — vse te mašine nosi prvotna podstava. Do vsacega stroja je pristop nenevaren, vsak stroj se more hitro in točno zagnati in ustaviti, noben stroj ne moti druzega v delu.
Na tej splošni mizarski mašini je moči vsa mizarska dela hitro, natančno in lično izvrševati. Prostora zavzema v delarnici približno 1 1 2 kvadratnega metra.
(Dalje sledi.)
Obrtnija.
151
Mašine v mizarski delarnici.
(Dalje.*)
Konstrukcija Fiedler in Faberjevega univerzalnega stroja je v vsakem oziru solidna, pregledna in primerna delom, katerim ima služiti.
Trakovna žaga ima vse priprave, ki jamčijo vztrajno, dobro in varno izdelovanje. Posebno važno je, da je podstava žagi lita iz jednega samega kosa. To daje vsemu stroju veliko prednost pred dosedanjimi aparati. Glavni ležišči (Lager) mašine se nahajata na tej podstavi, a od njih trdne lege je zavisen lahki tek stroja. Zato sta fabrikanta zavrgla dosedanjo metodo, po kateri so gradili podstavo iz več skupaj zvezanih kosov. Na takem solidnem fundamentu se ne premakne najmanjša stvar in vsi drugi predmeti imajo za vselej varno podlago.
Težki zamašnjak (Schwungrad) je pritrjen sredi med obemi ležišči. Tako se razdeli njegov pritisk na obe ležišči, ter deluje pritisku napete žage ravno protimerno, kar je jako ugodno za ves stroj.
Krožna žaga je zgrajena po znanih, obče veljavnih izkušnjah. Njeno vreteno je od najtrjega jekla ter teče v dvojnem ležišči, narejenem iz jednega samega litega kosa železa. Ležišče se more prestavljati, to je velevažna lastnost, katero naj imajo vsi dobri stroji za lesno obdelovanje. Tudi priprave za mazanje so duhovito izumljene in jako rabljive. Vse te okoliščine pomagajo, da je tek te žage zelo jednakomeren, lahak in varen — svojstva, katerih pri onih krožnih žagah ne najdemo, ki teko v ločenih in stoječih ležiščih, obrnenih navzdol in privitih s prikrovi na mizo. Vsa priprava se premika na močnem suportu, ter se more z vijakom in ročnim kolesom postaviti za vsako debelino deske. To je posebno ugodno pri rezanji utorov in žlebov. Les se polaga na posebno mizico, ki ostane zmirom popolnoma vodoravna. Železen in premakljiv kot pomaga delavcu, da more les varno in točno peljati proti žagi.
*) Glej «Novice> list 17.
Obrtnija.
152
Krožno žago, kakor sploh vso mašino, gonimo z ameriškimi verigami. Te verige so neizrečeno pripravne za prenos moči in ne presega jih nobeno drugo sredstvo. Verige so originalno amerikansko delo iz najboljšega materijala; napete so po zobatih kolesih in zato se ne morejo plaziti in drsati, kakor se to pri jermenih na pr. tolikrat zgodi. Veriga teče čisto na lahko, brez napetosti in zato tudi ležišča skoro nič ne trpe.
Priprava za f rezan je stoji na levi spodnji strani mize, ter je na podstavo pritrjena. Tudi ta stroj je konstruiran po najnovejših izkušnjah, lahek in soliden.
Težki železni zamašnjak se suče sredi stojala; vsled tega je vsa mašina dokaj vztrajnejša in trpežnejša, kakor pa one, pri katerih so zamašnjaki na strani in prosto -ležeči.
Stroj za vrtanje in dolblj e nje se postavi na mizo. Sveder je jeklen in teče v dvojnem ležišči, vlitem iz jednega kosa železa. Vrtalni stroj ima svojo posebno mizo, ki se more višje in nižjo postavljati. Goni se samo s stopalom.
v
Žaga izkroževalka je grajena po čisto novih načelih. Napeta je jako energično, a vendar se lahko napetost na priprost način spreminja, povečava in pomanjšuje ali pa celo ustavi, kar je zelo pripravno tedaj, ko menjavamo žago. List žage se giblje povsem navpično in ne v loku, kakor pri starih konstrukcijah; dolg sme biti do 280 milimetrov.
Tako nam podaje ta stroj na silno malem prostoru jako solidno in rabljivo sredstvo za obdelovanje lesa. Vsakemu malemu obrtniku, ki zmore troške zanj, bi ga toplo priporočali. Natančneje cenilnike pošiljata izdelovalca zastonj. Naslov: Fiedler und Faber, Fabrik fiir Holzbearbeitungsmaschinen. Leipzig, Lindenau 3.