363
Razne reči.
*  Znamenja čistega medu. Kakor pri viDu, tako tudi pri medu večkrat oiti znanost ne more natančno določiti, koliko je čist. Strogo znanstvena preiskava je pa tudi pretežavna, ter je navaden človek tudi skoro zvršiti ne more; zatorej hočemo povedati nekatera navodila, po katerih se hitro preverimo o čistoti medu, če tudi ne prav zanesljivo. Če se med ni nikoli še močno razgrel, kristalizuje v malo mesecih, ko so ga nabrale čebele ; nekatere vrste medu kristalizujejo že v nekaterih tednih. To kristalizovanje je gotovo znemenja pristnosti njegove. Če pa med, že jedenkrat ali večkrat razgret, neče več kristalizovati, ostane cesto več mesecev tanko tekoč, in če bi tudi kristalizoval, je le redfcokrat jednako-merno zrnast. Ce se je medu kaj primešalo, precej zanesljivo spoznamo, če ga nekaj žlic denemo v alkohol in dobro premešamo ter čez nekaj časa preiščemo, če niso zaostali kaki kosmi; če se je to zgodilo, gotovo se je medu kaj primešalo, kajti čist med se raztopi v alkoholu. Pa tudi po duhu lahko sklepamo, če je med čist, kajti vanj navadno primešavajo glikose (krompirjev sirup ali pa raztopino pesnega cukra), ki imajo nekak poseben duh po patoki, kterega nos hitro spozna.
* Lov mladih lisic po njih brlogih. Gozdar Schwager v Schonwaldu je objavil novo dobro metodo za lov mladih
lisic po njih jamah. Pri izkopavanji mladih lisic se večkrat prigodi, da se razbeže v več lukenj in se raz-krope. Ker se luknje po več krajih prekopljejo in tudi zaspo, ne zasledi jih tudi pes jazbečar dostikrat ne, in tako se prigodi, da vzlic vsemu prizadevanju ne dobimo vseh lisic. Vselej se nazadnje potolažimo z mislijo, da jih morda ni bilo več. Za posamične ostale mlade lisice pa stare ravno toliko grabijo in vkup znašajo, kolikor so poprej vsem. Da se pa temu izogne, imenovani gozdar ne izkopava več mladih lisic s psom jazbečarjem, ampak jih lovi na nastopni način. Ob vhodu luknjeo izkoplje navpično ravno steno, in sicer odkoplje toliko od luknje, da je nad njo še nekaj zemlje. Od zdolej, torej pod luknjo, izkoplje jamo okoli 1 do 1*5 metrov široko io globoko, ki jo pa s počez položenimi drogovi in mahom popolnoma zatemni. Ker leže drogovi na tleh nad luknjo, je izhod iz nje popolnoma prost in mlade lisice bodo — poznajoč le jeden svetel izhod — kar popadale v jamo, za katero ne vedo. Vsaka posamična lisica do zadnje bode tako dolgo tavala okrog, da dobi druge, to je, da se ujame. V eni noči se bodo vse mlade lisice polovile. Bati se pa ni treba, da bijih že prvo noč stara lisica osvobodila, razmaknivši drogove v stropu. Ta način lisičje lovi je izvrsten in tudi zato boljši, ker nam ni treba zasipati. Samo tedaj je delo težavnejše, če je več lukenj, od katerih se morajo one, ki so najbolj shojene, s kako pestjo zavarovati ali pa vsaj z lesom zadelati.
*  Hladilno pijačo, prijetno, čvrsto in šumečo, napraviš če v vedro vode deneš 500 do 700 gramov medu, skupaj razgreješ, potem pa pustiš da v odprtem vedru zavre, kar se hitro zgodi, če prideneš nekaj olovih droži (Bierheie). Ko jo pijača zavrela, napolniš takoj prvi dan ž njo slatinske steklenice, dobro jih zamaši in postavi v kak hladen kraj. V osmih dneh je ta zmes dobra za pitje ter je boljša nego marsikaka druga pijača.
*  Lesene posode obvarujemo v kleti, vlažnosti in plesna če jo poprej namažemo s firnežem, ki ga dobimo, če 8 delov kolofonije in 1 del lanenega iolja vkup stopimo. S firnižem pa moremo prevleči le stvari, ki so popolnoma suhe in rabiti ga moramo gorkega.