v z Leto XXIII., št 76 Upcavniltvo: Ljubljana, Pncdnijera oUca 3. Telefon k. 31-22. $1-23. 31-24 Inseratm oddelek: LJubljana, Puccmfiev« xM- ca 5 — Telefon It. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pd poStoo-čekovoera zavodu St. 17.749, za ostale knie Italije Servirio Cooti. Cott. Post. No 11-3H8 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase «* Kz- Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MttANO Ljubljana, nedelja 4* aprila 194J'XXI Cena cent 80 lakaj« T«»k dao Naročnina anaia mesečno I* lg-7% vključno s »Pooedetiskta Jutrom« Lit 36.30._ Uredništvo: Poccmijeva ali ca tef. 5. faev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi s« ne Tt«f«)o. CONCESSIONAR1A BSCLUSIVA pet la pubbliciti di ptovenienza italiana ad esteta: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Biuscitl attacchi locali sitI fronte tunislno Migtforamento delte pasiaoni ln tafiuni tratlS del fronte Attacco contro un cenvogllo nel Mediterraneo occlden-dale: dne mercantili silurati 11 Quartier Generale delle Forze Armate cotnunica in data di 3 aprile 1943-XXI 11 seguente bollettino di guerra n. 1043: I/attivitžt combattiva č stata ieri meno intensa in Tunisia dove, con riusciti attac-chi locali abbiamo migliorato le nostre po-sizioni in taluni tratti del fronte e preso prigionšeri. L'aviazione delTAsse ha bombardato eoncentramenti di automezzi e postazioni di artiglierie e distrutto in combattimento dne «Spitfire», dne altri apparecchi nemici preoipitavano colpiti dal tiro di batterie eontraeree. Velivoll germanici hanno attaccato nn convoglio nel Mediterraneo Occidentale si-lurando due mercantili dei quali nno da 9.000 tonn. Una formazione aerea avversarla tentava nel pomeriggio di ieri di effettuare un'in-cursione su Napoli, ma non rtusciva nel-l'intento grazie al pronto intervento della nostra caccia che abbatteva due quadri-motori. Alcune bombe lanciate su localitš della Sicilia e nella provincia di Salerno causa-vano qualche ferito. Dalle operazioni degli nltimi glornl dne nostri aerei non hanno fatto ritorno. Uspeli krajani napadi sia teniškem bajfšču Zboljšanje položajev v neksterrh odsekih bupšča — Naf*ad isa koiivcj v zapadnem S?ei3zec!lin: dva trgovska parnika to?j?ediraKa Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. aprila naslednje 1043. vojno poročilo: Včeraj je bile hojno delovanje manj živahno v Tunisu. kjer smo z uspelimi krajevnimi napadi zboljšali naše postojanke v "okaterih delih bojišča in zajeli ujet' nike. >„etaIstvo Osi je bombardiralo zbirališča motornih voz in topniške postojanke te:r uničilo v bojih dve letali tipa »Spit-fire«, medtem ko sta dve nadaljnji sovražni letali treščili na tla, zadeti od protiletalskih baterij. Nemška letala so napadla konvoj v za-padnem Sredozemlju in torpedirala dva trgovska parnika, med njimi 9000 tonskega. Sovražna letalska skupina je včeraj popoldne skušala napasti Neapelj, vendar ji to ni uspelo zaradi takojšnjega nastopa naših lovcev, ki so sestrelili dve štirimo-torni letali. Nekaj bomb, odvrženih na kraje v Siciliji in v pokrajini Salerno, je povzročilo nekaj ranjencev. Z operacij zadnjih dni se dve naši letali nista vrnili. Orl Italijanskih ©fe3rožes?lh m v marcu p3to$ij££3e sovražne ladje Rim. 3. aprila s. Italijanske Oborožene sile so v mesecu marcu potopile 132.000 ton sovražnega brodovja. Naša letala so potopila 77.CC0 ton, 55.000 ton pa naše podmornice na Atlantiku. Vojvoda Bs?gamski junakom z vzhodne Sroate MIlan, 2. aprila, s. Vis. vojv BergamsKi ir. • • '-.n! tajnik sta se s člani fašističnega direktorija poklonila zastavi savojdkega ko .. .. 0- polki;.' k; se kj so potrebni za proizvajanje sintetičnega kavčuka. Odslej bo treba prati doma. Vse hiše bodo morale izročiti kc-vinaste dele in predmete iz kavčuka Ne to več dovoljeno, da bi si kdo nabavil ga-loše v trgovini, preden ne bo izročil starih. Ce se bodo morale trgovine sapreti, tem bolje, kajti nameščenci se bodo lahko zaposlil; v vojni industriji. Ljudje, ki so imeli doslej 10.000 dolarjev dohodkov na leto se bodo morali zadovoljiti z važnim mestom v vojni industriji, ki donaša 3000 dolarjev. To so Hopkins:va opozorila, ki se bočno gotovo zdela kruta Američanom, navajenim na udobnost in dobro življenje. Inflacijska kriza v Ameriki Buenos Aires, 2. apr. s. Ameriški tisk se obširno bavi s finančnim in prehranjeval- nim stanjem Amerike. »New York Sunn« piše: Mestni prebivalci vedno več slišijo o črni borzi. Zdi se, da obstoja tudi siva borza in sicer na deželi med pridelovalci živilskih potrebščin, ki mislijo, da lahko z vso pravico potrošijo, kolikor želijo, kar pridelajo. Težko razumejo, kako je mogoče, da racioniranje hudo ovirajo s tem, da prepuščajo nekaj svojih pridelkov svojim sorodnikom ali prodajajo majhne količine teh prijateljem v mestu. »Detroit News« piše, da gre za krizo inflacije, ki je hujša kakor katerakoli doslej. Če bi predsednik zavzel jasno stališče, bi lahko računal s podporo vsega naroda. Bolgarski kralj pri Hitlerju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. aprila s. Fuhrer je sprejel 31. marca v svojem glavnem stanu bolgarskega kralja Borisa. Pri prisrčnih razgovorih je bil p ris: t en tudi nemški zunanji minister von Ribben-trop. Utrditev odnosov med Bolgarijo in Rumunijo Sofija, 3. apr., s. Uradno porečajo: Ru-munska in bolgarska vlada sta podpisali dogovor, ki ureja sporna vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo glede tolmačenja pogodbe, podpisane v Krajovi, in ki so bila predložena v razsojo arbitražnei .u bolgar. sko-rumunskemu sodišču. Pogajanja, ki so potekala v ozračju nedsebojnega soglasja in medsebojnih koncesij, so dovedla do dobrih uspehov, kj odstranjujejo nasprotja o uporabi krajovslte pogodbe in tako potrjujejo odlične odnose med obema državama. Lakota v čangkajškovi Kitajski Stockholm, 3. apr. s. Po poročilih iz Londona je stanje prehrane v Oangkajško-vj K tajski tako brezupno, kakor še nikoli doslej v zgodovini te države. Obupen je položaj zlasti na področju Hune ob Rumeni reki, kjer so ceste pokrit« s trupli žrtev lakote. Vse domače živali so že davno po-b'lj in pojedli. Prebivalstvo se hrani s travo in senom ali kakimi drugimi rastlinami. Računajo, da je zaradi lake te doslej pomrlo že milijon ljudi. Sovjetski poraz pri Hmenskem jezeru Sovražnik je izgubil 1225 padlih, 370 ujetnikov, 26 oklopnih voz, 2$ topov, 66 metalcev plamenov, 14 metalcev granat, 92 strojnic Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južno od Ilmenskega jezera se je napadalna akcija kljub velikim terenskim težavam končala uspešno. V blatu do kolena in vodi do višine p rs so si naše čete priborile napadalne cilje, potisnile sovražnikovo skupino v močvirje in jo uničile. Sovražnik je izgubil 1225 mrtvih in 370 ujetnikov, 26 oklopnih voz, 25 topov, 66 metalcev plamena in 14 metalcev granat. Razen tega je bilo uničenih ali zaplenjenih 92 strojnic. Južno od tadoškesia jezera je nasprotnik ponovil svoje brezuspešne napade s šibkejšimi silami kakor v prejšnjih dnevih. Na ostali vzhodni fronti je vladal mir. Tudi s tuniške fronte poročajo samo o neznatnem bojnem delovanju. Lastne napadalne akcije so odstranile vdoraa mesta, ki so nastala v prejšnjih dneh. pri čemer je imel sovražnik občutne izgube. Preteklo noč so nemška bojna letala napadla sovražni konvoj pred severnoafriško obalo in dosegla zadetke na dveh velikih trgovskih ladjah. Na Sredozemskem morju je nemški pod-morniški lovec potopil angleško podmornico ter poškodoval razen tega še drugo podmornico in en brzi čoln, o katerih je treba tudi računati, da sta izgubljena. Priprave za nove spopade na vzhodu Berlin, 2. aprila. Nastopajoča odjuga. ki se v svojih posledicah polagoma opaža tudi v srednjem in severnem odseku vzhodne fronte ustvarja razmeroma miren položaj na bojiščih. Samo pri Ladctikem in I Imenskem jezera ter ob severnozapadnem Kučanu so še boji izvestnega pomena. Tu so vremenski pogojii razmeroma lobri in sovjetske čete skušajo razširiti in popraviti svoje postojanke oziroma ustvarita take pogoje, ki bi jim čez nekoliko tednov omogočili ostvaritev njihovih vojnih ciljev. Na jugu hoče sovjetska vojska predvsem izločiti iz boja obširno in močno utrjeno nemško postojenko na polotoku Tamanu ter utrjeno luko Novorosijsk. Eden izmed takih taktičnih prijemov bi oila zasedba postaje Krimskaja, ki je silno važno železniško križišče kakih 30 km od Novorosijsk3u Ako bi se napadalcem to posrečilo, bi bilo nemško mostišče na Kavkazu presekano na dvoje. Ta oko iščina pojasnjuje silne napore rdeče vojske v tem odseku, pa tudi trdovnatnost, s katero ss osne sile branijo in odbijajo često naravnost ogromno rusko premoč. V zvezi s tem je nedvomno zanimivo po-irjčilo »Krasne zvez '.e«, ki pravi: »Jasao je, da se je nemško vrhovno poveljništvo odločilo, da za vsako ceno obdrži mostišče Taman—Novorosijsk, kajti ta postojanka bi lahko postala dragoceno izhodišče za napad. Mojfcl^če na Kučanu bd postalo važna izhodna točka v tistem trenutku, ko bi se maršalu Mansteinu posrečilo še enkrat polastiti se Rostova, ki predstavlja vrata iia Kavkaz.« Moskovski Ust d.ugega ne pove, zato pa »Timesov« vojaški kritik zatrjuje, »da je treba ob severnozapadnem Kubanu pričakovati velikega napaca in da so se .anje operacije le ne..ako p-fciakuše-vanje sil ter jak c.i utrdb. Ni dvoma, da bi sovjetsko poveljništvo rado o anilo to nemško mcst.šče prej, n;go bi ta točka lahko poslala trajna grožnja ofcniive za hrbtom rdečih čet, ki morajo b.aniu spodnji Dcn.« Ta razglabljanja so zelo značilna, ker je iz njiii razvidno, ca s^a tau%o Mo^.-.. a ^a-kor Lonuon v skrbeh giede navili odzivnih možnosti osnih čet, v ene. ar pa zlas'i anglosaški uopisniki tolažijj ja^no mnsaije s tem, da objavljajo opise o-urambniii na prav, ki jih Rusi izgotavljajo na vsej fronti oi sSi^soijburga do Ro-tova. xri?<»li vrtati sonde do pričakovanih ležišč olja. Maksimalne cene za stavbm in mizarski les Smatrajoč za umestno, da se določijo posebni pribatki in odbitki za nadrobno prodajo določenih vrst stavbnega in mizarskega lesa, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju odbora za les pri Pokrajinskem korporacijskem svetu, ustanovljenega z naredbo o proizvodnji, in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca 1942-XX.. izdal naredbo za dopolnitev naredbe o maksimalnih cenah za stavbeni in m zarski les. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 3. t m. in je na dan objave stopila v veljavo. Členu 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX. o maksimalnih cenah za stavbeni in mizarski les se doda tale odstavek™ Za nadrobno prodajo smrekovega in Je-lovega žaganega lesa dobre kakovosti za posebno uporabo po spodaj navedenih vrstah se znotraj pokrajine določajo naslednji pribitki oziroma odbitki: Dolžina 4 m, širina od 8 cm navzgor, debelina 10 do 60 mm: tržna vrsta I. pribitek 25% na temeljno ceno; tržna vrsta II. pribitek 10n'n na temeljno ceno; tržna vrsta III. odbitek 8% od temeljne cene; oporečno blago odbitek 15%. Tako pri prodaji na debelo kakor tudi pri prodaji na drobno se odmerja, če bi bilo treba uporabljati po prednjem odstavku ali po predp:sih členov 1. in 2. naredbe z dne 26. junija 1942-XX. več pribitkov alj odbitkov, znesek vsakega pribitka ali odbitka po temeljni ceni kakovosti »monte«. Gospodarske vesti t= K n stan ovit vi Centralnega zavoda za banke v Italiji. Pretekli teden smo poročali, da je bil ustanovljen z glavnico 50 milijonov lir Centralni zavod za banke v Italiji, čigar delnice je vpisalo 143 banč nih zavodov. Sedaj poročajo iz Rima še nekaj podrobnosti o nalogah tega zavoda. Zavod je bil ustanovljen s sedežem v Rimu pod nazivom »Istituto Centrale delle Banche e Banchieri«. Delnice se lahko glasijo le na banke n bančne tvrdko. Družba je bila ustanovljena zaenkrat do lota 196o Po statutih je namen družbe pospeševati in olajšati delovanje bank in bankirjev ter koordinirati njihovo poslovanje. Prevze mati jamstva za včlanjene banke nasproti državi ln javnim korporacijam, vršiti posle v javnem interesu in za skupno korist včlanjenih bank in se udejstvovati na gospodarskem, finančnem ln bančno tehničnem področju ter izdajati strokovno in propagandno literaturo. Končno je namen zavoda Izvrševati finančne operacije za skupni račun zavodov. Ni pa družba pooblaščena sprejemati hranilne vloge v kakršni kol j obliki. = Novi specialni vagoni. Italijanske dr. žavne železnice so te dni stavile v promet nove velike specialne vagone z osmimi osmi, ki služijo za prevoz celih ladijskih strojev in tudi manjših ladij. Nosilnost teh vagonov znaša 120 ton. = Italijansko-slovaška trgovinska pogajanja. Te dnj so se v Bratislavi priče.a italijansko-»slovaška gospodarska pogajanja, ki se v glavnem nanašajo na novo kontingente za" tekoče lete. Blagovni promet med obema državam se je lan', znatno povečal. Slovaški izvoz v Italijo se je dvignil od prejšnjih 230 na 437 milijonov Ks, slovaški uvez iz Italije pa se je p večal od 288 na 417 m Ijcnov Ks Za letošnje leto so predvidene še večje dobave italijanskih tekstilnih izdelkov in polizdelkov v Slovaško ter si. vaškega lesa in oglja v Italijo. Kakor pri slovaških pogajanjih z Rumu-nijo in Madžarsko, je treba premostiti razlike v splošnem nivoju cen v obeh državah. že pri lanskh pogajanjih v Rimu in Milanu je hlo v srediSču razgovc rov vprašanje stabilizacije cen za blago medsebojnega prometa. = Žrebanje obligacij 6®/« obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Dne 15. marca t. 1. je bilo XXX. žrebanje obligacij 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne obč ne ljubljanske Izžrebane ob!:gac:je so objavljen* v »Službenem listu« z dne 3. t. m. in so plačljive dne 15. senternbra L L pri mestni blagajni v Ljubljani = Likvidacija. Zadružna hranilnica, zadruga z O. j. V Ljubljani objavlja Po 5 67 zakona o gospodarskih z?.drugah. da ce j«4 razdružila in prešla 28. marca t. I. v likvidacijo. Hkrati se pozivajo upniki, da prijavijo svoje terjatve v šestih mesecih od dneva objave v »Službenem listu«. —; Uvedba nemškega davčnega sistema V češko-moravskem protektoratu. Iz Prag^e poročajo, da je te dni izšla naredba, s katero se uvajajo nemški predpisi tudi za pobiranje dohodnine, uslužbenskega tn družbenega davka, tako da bodo davčni predpisi v protektoratu docela prragodrmi nemškemu sistemu. Na ostalih finančni!* področjih so bile nemške pravne norm* uvedene že prej. Tako so bili 1. oktobra 1940 v zvezi z ukinitvijo carinske mej« uvedeni nemški predpisi glede prometnega davka, ki so prinesli tudi ukinjenje luksua_ nega davka. Z istim dnem bo bili prilago-deni nemškim predpisom tudi predpisi o trošarinskih davkih in so bili pri tem ukl_ njeni nekateri monopoli. Leta 1942 so po nemškem vzorcu uvedli prevozni davek jn avtomobilski davek, s 1. januarjem t. 1. pa je bil uveden premoženjski davek. Pridelovanje buč je zdo kerlstno Naša glavna skrb naj bo, da gospodarstvo usmerimo tako, da bomo po možnosti primanjkljaj zmanjšali. To bomo v precejšni' meri dosegli s sajenjem sončnic in buč. — Danes je s praktičn:ini poizkusi dokazano, da je proizvodnja rastlinskih maščob bolj gospodarska kakor pa živalskih, kajti na enem hektarju, posejanem z oljnimi rastlinami, pridelamo najmanj šestkrat toliko olja kakor pa ž:valskih masti, ki bi jih dala živina, krmljena s krmo, pridelano na isti površini Zato je razumljivo, da so po vseh naprednih evropskih deželah povečali površine, zasejane z oljnimi rastlinami. Poizkusi s pridelovanjem sončnic v večjem obsegu so se pri nas lansko leto dobro obnesli in bo treba sajenje scnčn;c v krajih, ki prihajajo za to v poštev, še bolj razširiti. Da* nes se pa bomo podrobneje bavili z bučami. Buča v naših krajih ni nova rastlina vendar pa jo edino na Štajerskem v zadnj;h desetletjih pridelujejo tudi zato. da dobiva;o bučne peške za izdelavo olja. V naši pokrajini sajenje buč v ta namen ni bilo znano in so lih kmetje trgali več:noina že pred dozorenjem za krmo živini, zlasti prašičem. Če upoštevamo, kar smo gori navedli glede donosnosti oljnatih rastlin, je jasno, da moramo tudi pridelovanju buč posvetiti vso svojo pozomo6t. Buč seveda ne moremo pridelovati v neome* jenih količinah, kajti računati je treba s tem. koliko jih lahko pokrmimo živini, ki ji zelo prijajo (bučno mtso je mogoče v večjih množinah rabiti tudi v druge namene, o čemer pa sedaj ne bomo govorili; omen:mo na i Je. da se dado iz buč na več načinov pripraviti zelo okusne jedi, torej so važne tudi za neposredno čiovejcovo prehrano). Buče se drže pri seda- njem načinu shranjevanja približno tri mesec«; za pridelek količine buč. ki bi jo brez- pretiravanja lahko pokrmili v tem času. bi bilo potrebno zasaditi približno štiri odstotke naših njiv. To je razmeroma zelo malo. če upoštevamo, da zasade nekatere kmetije na Štajerskem'z bučam; tudi do devet odstotkov njiv. Pridelek buč računamo okroglo 50.000 kg n« hektar pri čisti kulturi, to se pravi, kadar prt« delujemo na dotičnem prostoru samo buče. v dobrih letih pa doseže ta pridelek tudi do 120 tisoč kilogramov. Semena debimo do 2.7 6/o računano od buč, torej bi bil pridelek bučnih pešk pri zasaditvi navedene površ ne tako velik, da bi kril znaten del primanjkljaja ma?čob, kajti bučne peške dado 25 °/'o olja, pa tudi vei, kakršne pač so. Seveda se kar od danes na jutri pridelovanje buč ne da tako razširiti, že zato. ker je trebt najti primerno' vrsto, ki bi v naših krajih dobro zorela in'cbla na olju čim bogatejše seme, toda v nekaj let h se pa lahko gornji površini zelo približamo. Za sedaj bo najbolje ostati pri naši navadni buči (luščinarki). ki daje razmeroma največ olja četudi bi kdo mislil, da je bolj priporočljivo saditi tako imenovano golico. to ie ono podvrsto navadne buče. ki ima seme skoraj brez luščine. Golica ima sama po »cbi sicer nekaj več olja. zato pa d& navadna buča večji odstotek semena. Pri golici je pridelek olj« vsaj za eno osmino manjši kakor pri navadni buči, tropin pa dcb mo več kakor polovico manj O samem gojenju buč pa kaj več p*hodnjfi. Za danes še samo pripominjamo da se bučn« seme in navodila za gojenje buč dobijo prf : tvrdki Hru-at & Komn., tvornci olja. Ljub-» Ijrna. »JUTRO« št 76 «. ir. myxxi'. Neme priče ljnbljansbe preteklosti: Mestni trg Mogočno poslopje na Mestnem trgu št. 10, ki se more kosati glede velikosti in obsega z že opsano hišo št. 8 na tem trgu, ima zadaj tri trakte, ki prikazujejo v celotni obl k| podobnost kakemu gradiču V poslopje se hodi s trga skozi Kamniten starinski portal, nad katerim je balkon železno, umetniško izdelano ograjo, v dolgo in dokaj široko vežo s po navadi mično in prikupljivo opremljenimi izložbami oo plateh. Nad vrati, držečimi iz veže na dvorišče, se vidi grb, s kakršnim se je smela ponašati rodbina Wa(t)z von Wa(t)zenberg. »Domači prijatelj« ima v letniku 1931 članek »Najstarejša hiša na Mestnem tr. gu« v Itaterem čitamo sledeče: »pročelje trinadstropne hiše, ki se je v teku stoletij prav naglo menjala, je bilo vseskozi baročno. Poseben znak baročnos') je dajal po vsej širini pročelja tekoči baročni balkon. Id se je ohranil do danes samo v srednjem delu nad portalom. Baročni so bili tudi ornamenti pod okni in nad okni, prav tako tudi lizene med njimi. Po našem mnenju oo ti baročnj ornamenti ohranjeni, vsaj v svoji glavni koncepciji, že danes in kažejo veiiko umetniško vrednost. Mnoge finejše, čisto figurativne ii-idje teh ornamentov bi mogle človeka zavesti k mišljenju, da je v poznejših časih baročno jedro ornamentov doživelo zelo posrečene izpremembe v smislu elegant-nejšega rokoko sloga. Posebne -vrednosti je prj hiši notranje štirikotno dvorišče. Na vzhodni in severni strani oe da še navzlic adaptacijam dobro slediti ">tebrovje križnih hodnikov, ki so ce neokrnjeni ohranili na zapadni jn južni strani. Ti križni, hodniki se odlikujejo po vitkosti stebrov in harmonični razporeditvi obokov, največja njih odlika pa je vsekakor zapadn^, t. j. pro. čelna strcn, kjer je prostor med posamez-n:mi stebri do balustradne višine v I. in 31. nadstropju izpolnjen z vitkimi pil astri. Te vrste pilastr: vnašajo v arhitektonsko solidnost in enakomernoot obilo življenja in elegance. Zato bi smeli trditi, da so ti križni hodniki nc-primerno lepši in popolnejši izraz renesanse na Slovenskem kakor pa hodniki v znanem gradu Auerspergov v Soteski na Dolenjskem.« Srečna lastnika lepega in raz.oežnega poslopja. obenem v vsakem oz ru izvrstno uporabljivega, sta dandanes gospoda Ska-bernčta — Avgust in Milan — imetnika firme A. & E. Skabernž odnosno trgovine z manufakturnim blagom, Id sta jo ustanovila leta 1883. brata Skabemeta — Av-gust in Edvard. Poslopje je v več pogledih posebne važnosti in zato pač vredno, da se pomudimo pri njem nekoliko bolj. Med leti 1545. do 1585. je b;lo poslopje last uglednega meščana Lenarta Hrena iChioena), pozneje pa (do leta 1612., a po Robidovih zapiskih le do 1606.) njegov m pravnih c-cdičev. Najbrže velja lahko tudi za r:j.:tno hišo znamenitega ljubljanskega luiezoškofa Tomaža Hrena. Zategarlelj naj bodo priobčene o obeh Hremh na tem me. stu nekatere zanimivosti, povzete deloma iz letopisa Slovenske matice za 'eto 1878. in dr. Jožefa Grudna Zgodovine slovenskega naroda, toda z marsičim izpopolnjene toliko, kolikor je za lažje ln boi.iše razumevanje te ali one reči nujno potrebno. Lenart Hren, v Ljubljani mestni svetnk, v letih 1565. In 1566. štiri in dvajseti njen ženinih stanov i. dr., je bi privrženec protestantske vere, v katero Je prestopal, ker so mu ugajali nauk] Primoža iii.Lio.ija. Kot oukcen branilec pro. testan*ctva je šel leta 1565. s poslanstvom e' jsk h - stanov na dvor v Gradec —''"o doifftiiii r!« bi ftr» smel v domovine vrniti pregnani Trubar. On ni bil samo ----- . a^.^-ii.. ijjj gospodar fu. aa Savi pri gorenjskih Jesenicah. Po->:{•:? je bil z Uršulo žjtnikovo, sestro du-na.jr::ega vseučillkega profesorja Gašper. ;a žitnika. Zakoncema se je bil rodil dni 13. novembra 1860 sin, ki so ga krstili za Tomaža. Ko je Lenart leta 1568. umrl, se je jel brigati za nočalca in zlasti nje "ovo vr-nojo ponajveč ujec. Tornaž ni ostal dolgo dora a v očetni hiši, zakaj že koi deaef.etnik je bil gojenec benediktinskega samostana v Admontu na Gorenjem štajerskem, torej v strogo pravokatcl škem zavodu Ko mu je bilo že precej let, je (1586) smrtno nevarno obolel za vročinsko mrzlico. In to se mu je pripetile ravno ob namerjanem odhodu na neko italijansko vseučil šče, da bi se učil tam pravo-znanstva. ker se je hotel pobrigati pozneje za državno službo. V hudi stiski za življenje se je zaobljubil, postati katoliški duhovnik, ako mu Bog podel, ljubo zdrav, je in ga ohrani. Ozdravel je in tudi res z. poinil storjeno obljubo. Se isto icto je odšel v Gradec študirat bogoslovje, čez dve leti (1588) je bi! že v Sekovi posvečen v mašnika in ne dolgo zatem (še v istem letu) določen za ljubljanskega kanonika namesto Primoža Trubarja s pogojem, da mora prdjgati v ljubljanski stolnici Di-e 18 oktobra 1587 je imenoval nadvojvoda Ferdinand, vladar v notranji A vstaji, Hr~-na na priporočilo umirajočega knezoškofa Janeza Tavčarja za le-tega naslednik:). Ker pa je izdal papež Klemen VILI. (1502 —1605, poprej Ippolito Aldobrar^ini), po-trdilno pismo glede imenovanja šele koneo meseca julija leta 1599., zato V mogen Mtl posvečen Hren za škofa stoprav dne 12 septembra, in sicer v Gradcu. Za njegovega škofovanja se je katoljčanstvo pri na* sila utrdilo. Hren je umrl dne 10. febru arja 1630 v Gornjem gradu, kjer pričakuje tudi vstajenja. Za Hrenovimi so posedovali hišo do leta 1838: najpoprej rnenda rodbina Waz pi. Wazenberg — Peter, a za njim Silvester (suknjar) in samo ob sebi umevno tudi obeh družinski člani kot dediči — do 1740 leta; nadalje rodbina Reja pl. Reya, in sicer Ludovik Anton (do 1782), Anton Feliks (1783—1818), Anton Marija do 1821. Tega leta sj je pridobil hišo trgovec Seba. stijan Fridrich (poročen z Marico Braga-njo) in jo obdržal do leta 1838., dcklcr namreč ni prešla v last njegovih otrok, po vsej priliki samo hčere Elizabete Morije (rojene dne 4. maja 1812) in sina Jožefa (rojenega dne 25. junija 1822). S pravkar imenovano Fridrichovo hčerjo se je poroči! pri Devici Marijj v Polju dne 14. januarja 1838 vdovec, dr. Janez Matija Albert Pa-schali, dvorni in sodni odvetnik (rojen dne 18. septembra 1802). Kako in kaj je bilo z lastništvom hiše, oziroma razmerjem med prizadetimi najožjimi sorodniki zaradi nje v naslednjih sedmih letih, bi se dalo ugotoviti natančneje zgolj z vestnim pregledom dotičnih uradnih in drugih listin Najsi bo temu že tako ali tako, Imejmo vendarle za popolnoma gotovo nastopno: dr. Paschaliju sta se rodili dne 15. novembra 1838 hči Gabrijela in dne 21. aprila 1840 hči Adolfina. Polovica hiše je bila prepisana dne 7. julija 1845 na Gabrijelo Paschaiijevo, a dne 13. aprila 1872 prav tako nanjo, toda že soprogo Karla Pam- merja, veleposestnika m rudarskega benika, še druga hištaa polovica (lastna takrat nemara njeni sestri A delfini z njenimi), in to predvsem po kupni pogodbi 2 dne 27. septembra 1869 m na podstavi še več drugih pravnoveljavnih listin. Nato Je bila prepisana lastninska pravica do celotne hiše spričo prisojlLa z dne 22. novembra 1879 na maloletne Pammerjevo otroke, tako, da so postali deležni po eno hišne sedmine Robert, Hugon, Kamilo, Gabrijela, Oton, Zofija in Olga. Od nafitetlh je bil med nami svoje dni posebno znana osebnost Kamilo, nekdanji ravnate'j Kranj, ske stavbene družbe d. d. v Ljubljani, in do državnega prevrata v letu 1918. podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko in eden izmed sedmih zastopnikov Nemcev v ljubljanskem občinskem svetu, sestavljenem dne 23. aprila 1911 z novo izvolitvijo vseh svetnikov, i Ugovor zoper to volitev je zavrnilo upravno sodišče na Dunaju dne 22. novembra 1911. Po odredbi deželnega predsedništva z dne 18. decembra 1911 je bil sklican nato Občinski svet k prvj seji na dan 22. januarja , 1912, na kateri je izvolil za župana drja j Ivana Tavčarja.) Po končani prvi svetovn' I vojni se je preselil Pammer v Gradec ter je pred nekoliko letj umrl baje na Dunaju kot povsem oslepel državni upokojenec. V novejšem času je bila vknjižena lastninska pravica do hiše, kakor sledi: na podstavi prisojilne listine dne 14. julija 1891 za Avgusta Skabernčta. trgovca v Ljubljani, po darilni pogodbi dne 1. junija 1898 za Adelo Skabern4tovo, rojeno p». Schrey.ievo, s prisojilom z dne 30 avgusta 1926 pa za sedanja njena lastnika. Alojzij Potočnik. Vremenska n vremenu Ljubljana, 3. »prila Naše južno vreme, ki ga posebno aprila pogosto opazujemo, se pojavlja v najrazličnejših oblikah; nanj kakor seveda tudi na vsako drugo vreme ima močnn vpliv letni čas, današnja in prejšnja vremenska situacija, oblika tal in drugo. Možnosti za pojav podobnih južnih vremen, kakor podobnih vremen v obče, je nešteto, nešteto je kombinacij porazdelitve meteoroološkim elementov v kraju in času, nešteto, neskončno je vplivov na vreme, od katerih vseh nam je dano samo nekatere, mogoče sami nepomembne spoznati jn se nanje opirati pri napovedovanju vremena. Pri pretresanju možnosti bodočega vremena se poslužuje vsak svojih izkušenj in ker nas zanima tu krajevna vremenski! napoved v južnem vremenu, nam utegnejo koristiti tudi nekateri statistični podatki predvsem iz opazovanj lanskoletnega južnega vremena. Spoznali bomo s tem vsa* nekaj Lastnost; našega juga, ki so značilne in za napoved potrebne. Vsako južno vreme lahko uvrstimo v eno izmed naslednjih treh skupin: Anticiklonalno južno vreme >'aj), kj se pojavlja v področjih visokega zračnega tlaka (v anticiklonah); prinaša nem v toplih mesecih jasne dneve z jugozapadoimi vetrovi pri tleh in tudi v višinah, v hladnih mesecih pa mrzlo vreme z meglenimi oblaki v plasteh, nekako v višinah od 700 do 2000 m, nad katerimi veje topli jugozapad. nik. Pravo južno nepadavinsko vreme (j) z ~5<>.čiiTo iuz.no oblačnostjo, ko pihajo v oblakih, ki so najmočnejši na gorenjski strani in okoli Kamniških pianin, več ali manj močni jugozapadni vetrovi. Deževno ali izpremenljivo deževno južno vreme, ki ga lahko imenujemo depresivno južno (dj). Prvo — aj vreme — se pojavlja najče-šče v splošnem marca (povprečno trikrat;, skoraj izjemoma pa februarja. Aprila se v splošnem zaradi razgibanega aprilskega vremena pojavi kvečjemu enkrat, drugače pa ga opazujemo nekako dvakrat na ras. sec. Pravo južno vreme, pa bodisi nepadavinsko ali padavinsbo. pogosto opazujemo aprila in maja: v teh dveh mesecih, kt-se na severu ozračje zelo hitro segreva, ima južni sorazmerno hladni zrak neprimerno lažji dostop v one severne predejo kakor n. pr. pozimi, ko je zrak na severu izpostavljen v dolgih nočeh neprestanemu ohlajevanju. Zato se tudi poljubno južne vreme pozimi, posebno pa še t februarju, najmanjkrat pojavlja, v treh zimskih mesecih (december, januar, februar) nekako 20 krat. Spomladi (marec, april, maj) m jeseni (september, oktober, november) ga opazujemo kar po 40krat, poleti (junii, julij, avgust) pa 30 krat. Februa ja imamo kakršnokoli južno vreme povprečno samo 4 krat, a maja, aprila in novembra no 14krat. Oglejmo si, kako hitro sledi po južnem vremenu padavinsko vreme. Za lansko letr nam kaže to spodnja preglednica: dež jc sledil , .. o.ali po- l.dan 2.dan 3.dan t.d.in 5.dan /neiši dan po tipu aj 3 * 4 3 6 3 4 krat po tipu j 25 10 6 1 1 4 krat po tipu dj 15 5 1 1 1 2 krat Po aj vremenu je sledilo torej lansko lečo padavinsko vreme že prvi (vsaj drugi naslednji dan samo 3 (7) krat, to je samo v 13 (31) odstotkih. Neprimerno rajši de padavine j vremenu in sner so sledi « lanske leto takoj naslednji dan v bi odstotkih, vsaj drugi naslendnji dan v 75 . ; še rajši slede padavine vremenu in sicer so sledile .ansko leto takoj rrvj (vsaj drugi) naslednji 'la* v 60 (80. rdstckih če upoštevamo, da spada padavinsko vreme, ki sledi aj vremenu, navadno izpre-menljivemu nevihtnemu vremenu z lepimi jutri in večeri, lahko skoraj s 100 odstotno gotovostjo pričakujemo po aj vremenu lepo vreme ali kvečjemu vreme s krajevnimi nevihtanij čez dan. Težje je — vsaj navidez — z napovedjo pri j-tipu, kajti približno ravno v polovici primerov (51 odst.) je sledilo prvi naslednji dan padavinsko vreme. Dober pripomoček je v tem primeru barometer. Pri j-tipu napoveduje namreč padavine za naslednji dan padanje barometra v popol. danskih urah. Tako je bilo na pr. izmed vsah 47 j-dni 12 takih, ko je popoldne od 14. do 21. ure (po starem) padel barometer za 1 mm ali več, in razen v enem je v vseh teh primerih sledjlo naslednji dan padavinsko vreme. Zanimiva je ta doslednost; a kje tiči njen vzrok, zaenkrat ni mogoče raziskati. Ob j-vremenu nam zračni tlak pov* še več! V splošnem nam prinese pri tem vremenu popoldansko pojemanje zračnega Fronte tu nisi no: viene esamlnato materiale belUco catturato al nenrico neUe recentl operazionL — S tuniškega bojišča: pregled vojnega materiala, ki Je Ml pobran sovražniku med zadnjimi akcijami tlaka (od 14. do 21.) takoj naslednji iaii padavinsko vreme, naraščanje pa nepadavinsko. izjeme se morajo pojaviti skoraj f7kltn?no samo v toplih mesecih, ko sledi j-vremenu izpremenljivo slabo pa- tio nevihtno weme; tedaj se torej bnnor-ieter lahko tudi dviga. Glede oblačnosti j-tipa Je vredno osebno v toplih dneh čez dan močno izpremjnja. Zjutraj in zvečer leže oblaki, če se sploh pojavljajo, v pla-dan se pa združujejo v večje in manjše kope in le deloma pokrivajo nebo; pogosto se pojavljajo tudi najvišji nežni beli oblaki, clri. Na možnost močnega razvoja oblakov čez dan ne pmemo v toplih mesecih prj napovedi nik' li poz abiti, upoštevati moramo, da se iz kopastih oblakov često razvijajo predvsem v popoldanskih urah nevihtni oblaki, nositelji kratkotrajnih ploh in nalivov. Vremenska napoved pri jd-vremenu je v toliko ugodna, da slede po taicem vremenu v 80 odstotkih prvi ali vsaj arugl dan padavine. Zanimivo in važno je tudi dejstvo, ki se je po večletnih opazovanjih takore-koč z vso doslednostjo vedno znova potrjevalo. da preide jd-vTeme naslednji dan -padavinsko vedno tedaj, kadar se pojavi v enem izmed prejšnjih dveh .ich vzhodno padavinsko ali pa mirno oblačno nepadavinsko vreme, če upoštevamo *o lastnost ln če napovedujemo v jd-vremenu dosledno samo tedaj padavine za naslednji dan, kadar smo imeli vsaj v enem izmed prejšnjih dveh dni omenjeno vreme, napovedujemo glede na padavine približno z ^0-7» ">to-vostjo. Značilno je, da nam ori napovedovanju v aj- ali d j-vremenu ^arometer ne koristi mnogo in da nam dosti več pove opazovanje neba in preteklega vremena Težie je s predvidevanjem hla. ih valov, ki južnemu vremenu često slede. Zaenkrat moramo pustiti to 'vprašanje nerešeno tn se zadovoljiti z zgornjim. Kar m z enostavnimi pripomočki omogoča napovedovati ob južnem vremenu bodoče vreme vsaj glede na padavine in sicer z 80 in več odstotno gotovostjo. Dr. M. čadež. Poravnal čim prej zasstalo naročnino! Rejski krožki se ustanavljajo Ljubljana, S. aprila Mali gospodarji, ki se pečajo z umno rejo malih živali, so začeli ustanavljati rej-ske krožke. S tem bodo dosegli združevanje številnih rejcev po vrstah živali, ki jih goje in tako omogočili sistematično delo na splošno izboljšanje reje. Najprej se je ustanovil krožek kunce-rejcev, šteje mnogo rejcev, kajti reja teh živali se je najbolj razmahnila. V krožku bodo pripravljali gradivo, da bodo rejci evidentiranj, da se bo reja posameznikov stalno strokovno nadzorovala, da se txx5o razmnoževale le plemensko najboljše živali in da se bo izboljšala reja tudi v zdravstvenem smislu, kar je še najbolj važno. Tudi golobarjl že imajo svoj golobarskl krožek. Teh rejcev je sicer manj, vendar je med njimi mnogo vztrajnih ljub telJsv teh ljubkih ptic, ki so sedaj krepko na delu, da bodo tudi to rejo, ki je lahko prav zelo koristna, razširili ln pridobili nove ljubitelje. Zlasti bodo stremeli tudi. da se ra*. širi predvsem reja gospodarskih pasem. Sedaj pripravljajo krožke perutninarji in kozjerejcl. Perutnine je v Ljubljani mnogo in je živahen interes za delovanje bodočega perutninarskega krožka. Perutninarji bodo imeli sestanek v posvetovalnici Zveze društev »Mali gospodar« na Gaslusovem nabrežju 33 v nedeljo dne 4. aprila o pol 10. uri dopoldne. Na sestanek naj pridejo prav vsi resni perutninarji. Kozjerejcev je v Ljubljani tn v ok~lid preko 300 in tudi ti pripravljajo ustanovitev svojega strokovnega krožka. Sestanek teh rejcev bo v nedeljo dne 4. aprila o pol 10. uri prav tako v prostorih društvena posvetovalnice na Gallusovem nabrežju 33. Kozjerejcl bodo določili svoj krožkov odbor in se pomenili o vsem, kar je potrebno storiti, da bo že itak koristna reja koz še bolj uspešna. Tako se mali gospodarji neprestano trudijo, da se reja vsestransko razmahne io da se izpopolni v čim večji meri. Dolgočasni so večeri brez prijetne glasbe? Veliko Izbiro lepih grafomonskih plošč, dobrih gramofonov, prvovrstnih klavirskih in diatoničnth harmonik vseh vodilnih tovarn, dobite v veliki izbiri samo pri: EVEREST v PreSeraovI ulici štev. 44 Oglejte si jih neobvezno! Oglejte si Jih neobvezno! Velika povodenj Sredi meseca izide v »Dobri knjigi« prvi del znamenitega Brom-fieldovega indijskega romana »Prišlo je deževje«. Naslednje slike so kratek odlomek iz romana. V hišici, ki je čepela na robu jeza tik zatvornic, nista bila nikdar več kakor dva čuvaja. V noči, ko se je zgodila nesreča, pa je bil le eden tam. Kajti glavni »ižobedar« je odšel v mesto, da bd prebil noč pri svoji ženi, kar pa mu ni rešilo življenja; utonil je s svojo rodbino, ko mu je veliki val podrl hišo. Čuvaj, ki je ostal v hišici, je bdi plašen črn možiček. Ob pivem potresnem sunku je planil iz hišice v dež in tekel po nasipu. Tam pa ni našel spasa, kajti kmalu je skozi šum dežja zaslišal bučanje vode, ki je hrumela Skoei podrto pregrajo. Ko se je obrnil in tekel v nasprotni smeri, pa mu je prihajal isti hrušč iz teme nasproti. Prestrašen kakor ujeta žival se je vrgel z obrazom na tla in poklical na pomoč Sivo, Krišno, Raimo in celo uničevalko Kali, toda sredi molitve se je zgrbančilo zidovje pod njim in se razsulo. Med silnim vzbuhom vole je s skalami vred odletel kakih trideset metrov globoko na elekrično centralo. Tedaj so se zamajale zatvornice, zaječale in padle. In iznenada se je vse umetno jezero, ki je bilo sedem milj dolgo in tri milje široko, z divjim bobnenjem izlilo v dolino. Električno centralo je z ena in trideset možmi, ki so bili tam zaposleni, kar pre-gazilo in odneslo brez sledu. Pozneje niso našli tam drugega kakor ogromno votlino. Vodna stena je divjala po široki ploski dolini, odplavila dve vasi in kaildh sto kmetij ter odnašala seboj može, žene in otroke, krave in osle, koze in svete opice. Sledila je toku že narasle reke, preplavljajoč nižino in zadevajoč se s kipeč imi valovi ob vzpetine. Na robu mesta je zadela ob vojašnico lepih Sikhov, ki jih je gospodična Holgeva tolikanj občudovala. Utopila je polovico tistih, ki so bili ušli potresu. Pohlepno je vdrla v žganjarno in kemično tovarno ter uničila vse drage stroje, ki jih je hit maharadža pripeljal iz Nemčije. Višji svet je preplavila z nižjim valom, ki je žalil igrišča za tenis pri Simonovih ter Smileyev vrt. Vzela je seboj hijeno in divje prešiče iz male ograde zadaj za hišo. švignila je po Inženjerski cesti, ogibajoč se vzpetine okoli velike palače. Butnila je ob stene bunga-lovva. kjer sta živeli obe učiteljici, nato pa vdrla čez vodno kotanjo na veliki trg. ki je bil tedaj poln prestrašenih ljudi — moških, žena in otrok — ki so se zatekli na prosto iz majajočih se hiš in kina. Preplavila je bazar, kjer so se male lesene zgradbe podirale druga za drugo, kakor Ja so iz papirja; pritličje stare palače, kjer je prvi lord Heston ves zabuhel trpel muke kuge; nizko ležečo nedotakljivo četrt, kjer so se ilovnate hiše topile, kakor da so iz peska; živalski vrt, kjer so se živali utopile v svojih kletkah; planila je čez sežigališče in od tod spet v odprto deželo — divja zmešnjava vode in hiš, trupel in izruvanih dreves. čez planjavo je sledila rečni strugi proti gori Abana. Za nekaj kratkih trenutkov se je ustavila ob obeh mostih z nizkimi oboki, dokler ni naposled prišla do ozkega grla, po katerem je reka prodirala skozi gorski obroč. Tu pa jo je zajezila pregraja, ki si jo je bila sama nanesla — strašna grmada iz razvalin in dreves, človeških in živalskih trupel, ki jih je dvajset milj daleč prinesla na svojih nedrijih. Ob jezu iz ruševin se je hudourni tok vode dvigal vednr vj^e, dokler se ni naposled malodane ustavil in se jel počasi razlivati nazaj proti podrtemu mestu, strašni dež in hrumeča reka pa sta ga napajali z novimi silami Končno je preplavljeno dolino in nesrečno mesto zagrnila tišina. * Nedotakljiva četrt je bila najhuje prizadeta, kajti stala je v najnižjem delu mesta in sicer ob obrežju reke tik nasproti sežLga- lišča. Ne samo da jo je zadela vsa vodna sila, temveč tudi vse breme izruvanih dreves, porušenih hiš ln trupel, ki jih je povodenj valila na svojih gnevnih prsih. Po prvem potresnem sunku je gospod Džobnekar odvlekel svojo ženo in tri lutkam podobne otročičke na mali trg pred hišo ter se prilružil množici, ki se je bila tamkaj zbrala. Preden pa je mogel reči besedo in pomiriti vsaj svoje najbližje sosede, se je iz dalje oglasilo hrumenje, spremljal ga je tisti čudni nedoločeni krik groze, ki se je dvignil iz mesta nad njimi. To ni bil zvok tisočih glasov, ki so kričali od strahu — zvenelo je kakor en sam glas, kakor da je vse mesto uzrlo pogibelj, ki se mu bliža, in zakričalo v smrtni muki. Gospod Džobnekar, ki je hitreje mislH in je bil pametnejši od ostalih, je razumel, kaj ta zvok pomeni, in je zakričal: »Povodenj! Povodenj- Rešite se na strehe!« Ljudje so si ponavljali njegov klic, dokler se niso glasovi na trgu nedotakljivih pridružili kriku groze, ki se je dvigal iz zgornjega mesta. Gospod Džobnekar je zgrabil dva otroka — najmanjšega je nosila njegova žena — in tekel s svojo rodbino nazaj v malo rožnato hišico s čipkastimi zavesami. Obupno so se pognali po stopnicah v prvo nadstropje in nato na streho. Sosedje so jim sledili za petami in vd so kričali ln vreščali od groze. Za njimi se je od paničnega strahu prevzeta množica izlila na ravno ortreho, da nI hilo nikjer več pro štora in so mnogi otroci izginili, ker so jih ljudje poteptali pod seboj. Gospod Džob-lekar ie še tesno stisnil ženo k sebi in vse tri vekajoče otroke, potem pa je povodenj z divjim truščem zadela trg. Odplavljala je hišo za hišo in s strašno težo ruševin in trupel zdrobila pod seboj Se tistih nekaj ubogih mož, žena in otrok, ki so bili ostali na trgu. Ta trenutek se je gospod Džoo-nekar zavedel, da ni več upanja. Obupano je skušal združiti ženo ln jokajoč otrok? v objemu svojih rok, obračajoč v poslednj zaščitniški kretnji svoj hrbet proti po-vodnji. Hiša se je zamajala zaškripala ln zaječala. ko je povodenj zadela ob njo. Del hiše se Je pri priči zrušil z vsem svojim bremenom prestrašenih ljudi. Nato je od-jenjal še ostali del — počasi kakor ranjena žival, ki pada na kolena. Z njim vred so se gospod in gospa Džobnekarjeva in njuni od groze plakajočl otroci počasi pogrezali v strašni tok. Ko je voda zagrnila Džobnekarjevo glavo, je stisnil otroke k sebi, kakor da jih hoče potolažiti m jim vliti poguma. »Zdaj še ne ranem umreti,« je pomislil. »Toliko dela me še čaka-..< Ko je povodenj drvela čez ravno planjavo proti gori Abana, ni stala nit! ena hiša več v vsej nedotakljivi Četrti Tri ln dvajset let, odkar so dogradili veliki jez, ki ga je smatral svet za eno izmed indijskih čudes, je napaka ostala skrita. Tri in dvajset let so maharadža v svojem ponosu, devvan v svoji prekanje-nostl, policijski minister Rašid, gospod Džobnekar, državni svetovalci in preprorti prebivalci Rančipurja verjeli v veliki jez. Verjeli so vanj kakor so verjeli v gorski obroč in v nespremenljivo puščavo onstran hribov in kakor so verjeli v sveto goro Abana, ki se s svojo krono iz belih svetišč večno dviga k razžarjenemu nebu. Kajti v njihovih srcih, razen morda v srcu starega devvana, ki je bil star kakor čas, je živela nekakšna nadčutna, otroško zaupljiva vera v čudesa, ki jih lahko vrfie veliki toženjerji z Zapada... v čudesa, ki bi si jih noben Indijec ne mogel zamisliti alj izpeljati. Veliki jez je bil nekakšen simbol — simbol orientalske vere v sposobnost, poštenost, organizacijo ln premoč Zapada, ta vera pa se je kakor sam jez sesula in po. drla. • Drugi dei romana »Prišlo je J« —vjex bo •zšel v začetku prihodnjega meseca. Na. čnina na »Dobro knjigo«, ki Izda vsak riesee en roman, znaša mesečno za naro6-tike »Jutra« in »Slovenskega naroda« II ir za broširano in 20 lir za vezano -zdajo, •a ostale pa 11 ln 22 lir. Naročniki lahka dobe po. znižani ceni tudi dosedanje roman* ti, kolikor Jih Je ie na razpolago. Kronika « 800.000 lir za bolnišnico. Duce je določil 800.000 lir za dovršitev bolnišnice na otoku Veglia. Denar je bil nakazan pre-fekiu Carnara. * Nemško odlikovanje italijanskih častnikov. V prostorih nemškega konzulata v Tiiestu so bila v navzočnosti nemškega generalnega konzula dr. von Druffela izročena italijanskim častnikom odlikovanja, k; jih je podelil nemški general Kesselring po svojem posebnem odposlancu, letalskem polkovniku Dctathu. Skupini talijanskin oficirjev. Med odlikovanimi častnilv so ge-neral Corte, geneial Voggani. polkovniki Bschis, Festa in Ruffin] ter stotnik F.eu-ther. * »Ljudje v zraku«. Italijanska filmska družba »Cines« je izgotovila riim, ki pri kazuje življenje italijanskih lenicev. Fr.n ima naslov »Ljudje v zraku« ter je izrazu vojni film. kj ne prikazuje samo življeu , letalcev, temveč tudi delo tf vo.-ncah zi letala. Film je zrežira! E.-ado Frotclli * Proslava nemških junakov v Triestu Ob sodelovanju nemškega gene.alnega konzula v Triestu von Druffeli predstav, nikov narodno-socialistične stranke ter lijanskih vojaških in civilnih oblasti je bila v Triestu proslava v spomin nemških vijakov, ki so padli v svetovni in sedaiji vojni. Na evangelijskem pokopališču ter na grobu neznanega junaka pri Sv. Justu so bili položeni spominski venci. Komemo. rativni govor je imel generalni konzu; Druffel Pcltronierijev kva-tet Iz Milana pa je zaigral neko Beethovnovo skladbo. * Razpisane službe na univerzah v Benetkah >n Padovi. Ministrstvo za narodno vzgojo je razpisalo natečaj za stolico ruskega jezika na fakulteti aa gospodarstvo in trgovino v Benetkah ter stolici za teoretsko fiziko na padovski univerzi. * Skrčene pristojbine za brzojavke Italo-radia. V skledu z dogovorom, ki je bil na Dunaju podpisan med evropsko poštno unijo, veljajo od 1. aprila dalja zmanjšane pristojbine za brzojavke, ki se po poti Ita<-loradia pošiljajo v Italijo, Nemčijo, Luk-semburg, na Dansko, Norveško, Nizozemsko, v Rumuniio, na Slovaško in Madžarsko. * Smrt v Timavu. Iz Ville del Nevoso poročajo o smrtni nesreča Mihaela Logarja, starega 68 let. Logar se je vračal domov in na poti čez most, ki drži čez Timav, je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel v vodo, kjer je utonil. Dva karabinerji sta ga naslednje jutro naš"a na kraju nes-reče .ter ga potegnila na breg. * Najmlajša stara mati v Italiji. V Ostellatu pri Ferrari so odkrili najmlajšo babico v Italiji in sicer v osebi 391etne Al-berine Brancaleoni. Najmanjša babica nima niti enega sivega lasu v svoja glavi ter je rod£a šest sinov, katerih najstarejši ima že tri otroke. Brancaleonijevaa je postala babica že z 31. letom svojega življenja. * Važno za v^k gar sedaj in v bodoče Je znanje strojepisja. Novi dnevni in večerni tečaji prično 5. in 6. aprila. Specialna strojepisna šola: največja moderna stroje-pisnlca, raznovrstni stroji, desetprstna UČ- < na metoda! Pouk dopoldne, p:poldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informaciic, prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovko učil'šče »Christofov učni zaveda, Domobranska 15. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja. 4. aprila, ob 14; Sneguljtfca. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30. Prava ljubezen. Izven Cene od 20 lir navzdol Ponedeljek. 5. aprila, ob 15. uri: Sne?ulj- čica. Zaključena predstava za GILL. * Mladinska predstava »Snegulčlca« v stihih Pavla Golie. Osebe: Snegu'.JliLca-V. Juvanova, kralj ;oa-Sancinova, maršal-Ld.-pah. lovec-Grego.in. Frice-Raztresen, Fra-ce-Potokar, kraljeviJ-Benedičič, prvi škrat-Podgoršek. drugi škrat-J. Boltarjeva, tretji škrat-Bajde. P. Bracco: »Prava ljubezen«. Dialog v treh dejanjih. Osebe: Ilelena-V. Juvanova, Huf-o-l2.il. natakar-Verdonik, krčmarica-Kraljeva, šofer-Košič. Režiser; J. Kovič. OPERA Nedelja. 4. aprila, ob 16: Janko in Metka Izven Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 5. aprila: Zaprto. * E. Humpenlinck: »Janko in Metka«. — Pravljična opera v treh dejanjih. Osebe: oče — Dolničar, mati Stritarjeva, Janko — Golobcva, Metka — Mlejnikova. Hru staj — baba — Poličeva, Trosi — možek — Barb:čeva, Rosi — možek — Urbanče-va. Dirigent: N. Stritof. režija in scena: C. Debevec, zborovodja:' R. Simoniti, ko- a LJUBLJANE u— Novi grobovi. Mirno je v Gospodu zaspala ^oproga trgovca ga. Marica Vo-kačeva, po rodu Ogrinčeva. Za njo žalujejo soprog in številno drugo seordstvo. K večnemu počitku bodo pokojnico spremili v nedeljo ob 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgotrajni za-vratni bolezni je moral v 32. letu starosti zapustiti svojce g. Karel Pahor. Pokopali so ga na pokopališču v Osijeku. — V cvetju mladosti je zapustila svoje najdražje dijakinja Trgovske akademije gdč. Mija Bernikova. Za njo žalujejo oče, mati, brat ln drugo sorodstvo. K preranemu grobu jo bodo spremili v nedeljo ob 16. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu — Umri je železniški upokojenec g Mihael Voje. Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo ob pol 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. —• Za vedno je zatisnil svoje oči brivski mojster gosp. Nikolaj Ogrič. Za njim žaJujejo soproga, brat in drugo sorodstvo. Pogreb je bil v soboto popoldne z žal na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Se nekaj lepega vremena. Zadnje dni je nekajkrat pometala po naši pokrajini sapa, ki je vnovič prečistila czračje. Barometer se je zadnja dva dneva dvigal in je včeraj zjutraj dosegel stanje 765 mm Ozračje »e je po sapi nekoliko ohladilo in smo imeli v petek le 13.2 stop. C, čeprav je bilo ves dan sončno. Noč na seboto je bila zopet enkrat hladna in smo v sobanam jutru zabeležili komaj 0 stop. C. že zgodaj je posijalo scnce na jasneim nebu Vendar sc se v teku dopoldneva začeli nabirati oblaki. Zdaj, ko se razpvita priroda, je posebno lep pogled na zasnežene planine, ki se nam zde močno približane. Čeprav se barometer dviga, napovedovalec vremena v Zvezdi napoveduje dež. u— Danes ob 11 vodstvo v šantlovi retrospektivni razstavi Vodil bo g. škodlar. Zvečer ob 6 se razstava zaključi. u— Opozorilo! Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strejev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. »SERVIS BIRO« postrežna pisarna se je PRESELILA v šelenburgovo ul. št. 4. reograf: inž. P. Gole vin. A. ALEXANDEK: u— Umetniška razstava na pobudo športa. Zaupnik CONIja za Ljubljansko pokia-Jino javlja. Sijajna ljubljanska pomlad se kaže tudi v novi delavnosti na vseh poljih in tuli v športu so zlasti nogometaši ter atleti polni novega življenja. Zdaj je čas dela, zato se obračamo s pozivom slovenskim umetnikom, naj se z navdušenjem udeleže umetniške razstave na pobudo športa., Id bo odprta 12. junija v Jakopičevem paviljonu. Kakor procvita šport, tako naj procvita tudi umetnost, ki jo šport krepi in poživlja. Umetnost in šport sta neločljiva dvojica, kajti v obeh prihaja do izraza življenje, razum ln humanost. Veseli bi bili, ako bi ljubljanski umetniki do dna razumeli ta kMc ter bi mlajši in starejši, slavni ki nezrnmi s svojimi slikami, risbami in kipi pokazali dinamično in plastično življenje športa. Iskanje novih oblik za svojo delavnost je važno za vsakega umetnika, ki hoče premagati težkoče s čilim mladeniškim duhom. Umetniki, ki so sc že lani v znatnem številu udeležili take manifestacije, ki pa se po višjem ukazu ni mogla vršiti, naj potrdijo svojo udeležbo praviloma do 30. aprila. Do tega dne se bodo tudi zaključili vpisi za predložitev novih del. Ti se imajo prijaviti prireditvenemu odbora v Beethovnovi ulici štev. 2 (Zveza umetnikov in profesionalcev). Prijave se naj spišejo na posebne formularje, ki se dobe pri omenjeni zvezi. Pri tej priliki je treba omeniti, da se umetniki lahko udeleže razstave z neomejenim številom svojih del in da bodo razdeljene nagrade v znesku 6000 lir. u— Strokovno p^ravilo Vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za mal denar le v srpecialni delavnici Everest servis — Prešernova ul. 44. o— Chop»nov| noktnrni so čudovita manifestacija zasanjane mehke duše, ki je znala vzklpeti v plemenitem ognju in doživljati največje kontraste med strastjo m bolestjo. Zadnji njegov noktumo v cis-mo-lu je kakor vsi drugi zložen v izvirniku za klavir. Priredbo tega dela za violino pa bemo slišali jutri zvečer na Ciomp jevem violinskem koncertu v veliki filharmcnični dvorani. Poleg Choplnovega Nokturna bo izvajal znameniti italijanski violinist G. Ciompi naslednja dela: Vivaldi: Koncert v D-duru, Bach: Ciaccona, Beethoven: Kreutzerjeva sraata op. 47, Principe: V gozdovih Renona, Scarlatescu: Bagatela, v romunskem narodnem slodru in Pagani-ni: Utripi. Ta izredno bogat in tudi težak violinski koncertni spored bo izvajal umetnik, ki uživa velik sloves povs d. kjer "je nastopil. Vsi hvalijo njegovo tehnično sijajno dovršeno igro in tudi čustveno stran njegovega igranja. Zato epezarjamo na koncert katerega začetek bo točno ob pol 7 v veliki filharmonični dvorani. Preprodaja vstopnic v knjigarn' Glasbene Matice. u— Gdč. Nuša Kristanova bo na solističnem kencertu danes zvečer ob pol 7 v frančiškanski cerkvi zapela prav za to priliko skomponirano »Ave Marijo« skladatelja Lojzeta Msva. Gdč. Kr stanova je najboljša interpretka njegovih pesmi. Skupaj z g. Tonetom Petrcvčičem pa bo zapela dr. Kimcvčevo »Ave Marija«, dvospev g spremljavo orgel. Zelo privlačna točka na sporedu bo prav gotovo tudi Premrlov »Memento mori« za bas solo. Vst pnice dobite čez dlan na frančiškanski perti, pol ure pred koncertom pa pri vhodu v cerkev. u— Nalivna pere8a popravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis, Prešernova 44. ZOBNA PRAKSA KRISCH V., DENTIST, LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA, CESTA II, ŠTEV. 2 ta od 5. aprila dalje zopet redno sprejema u— Lastnike slik jn risb pok. Ivana Vavpotiča prcs; Narodna galerija, da ji javijo nahajališča. Doslej je pregledano že lepo število umetnin, potrebna pa so še vedno dela. nastala v letih 1900—191S v Ncvem mestu, v Pragi, na Dunaju, v Idni, V Ljubljani in na fronti. Ker bo razstava odprta že 18. aprila, bo mogoče s pravočasno dobljenimi podatki in slikami Vav-potičevo življenjsko delo pokazati čim Popolnejše. u— Za pokojnega Rudo:fa žlajpalia -z Žužemberka se bo darovala sv. maša v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani pil oltarju sv. Frančiška v torok 6. aprila ob 7 zjutraj. Prijatelji, znanci in sorciaki lepo vabljeni! u— Namesto venca na grob pok. gosp. Frana Tominška so darovali Slovenskemu planinskemu društvu: rodbina Orr.< ihen iz Višnje gore 300 L, Polak J.Iari a iz Ljubljane 200 L in dr. Janeži* Konrad iz Ljubljane 100 L. — Vsem darovalcem iskrena hvala! u— Malj gospodar — žegoza obveščata, da se prične razdeljevanje krmil za mesec april s 5. aprile m in bo trsjalo tri tedne Prvi teden (5. 4.) prejmejo krmila rejci z nabavnimi knjižicam' št. 1—1000. drugi teden (12. 4) od 1001—2000. tretji teden (19..4.) od 2001 dalje in zamudniki. Za vse dneve razdeljevanja velja isti abecedni red kot ob:čnjno. Opozarjamo, da prav nobeden ne prejme krmil izven določenega reda. u— Učite se str°jep*s|a! N<>vi eno-, dvo-jn trimesečni tečaji — dnevn in večerni — prično 5. in 6. aprila. Specialna strojepisna šola: največja moderna str:jepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna! Pcuk p«, želji posameznih obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije in pr jo ve dnevno. — Brezplačni prospekt no. razpolago : Trgovsko uči??£čc »Christofov učn« zavod«, Domobranska 15. u— Ako hočete uspešno vrtnar tj, si takoj nabavite Delovni koledar za vrt "J sadovnjak, ki ga je izdala knjigama Tiskovne zadruge, š"lenburgova 3. D rž i t o se n-: svetov v tej knjižici in opravite pra-večasn;) vsa dela k so časovno razporejena. Satmo tako lahko dosežete zadovoljive uspehe. Cena knjižici 8 lir. u— Vodstvo »K rejMtitorip« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol, da se vpišejo k nam. kjer dmevno uspešno p> učujemo vse šolske predmete. Po želji tudi posebne ure iz posameznih predmetov (razlaga, naloge, izpraševanje). Važno za one, ki žele kone« leta polagati r^ziedue V dveh mesecih se lahko naučite sami doma tujih jezikov, če se boste poslužili metode slovitih profesorjev. Jezikovni tečaji teh profesorjev so posneti na gramofonskih ploščah »LINGUAPHONE«, in sicer za italijanščino, nemščino, angleščino, francoščino, španščino itd Ogled je neobvezen, dobite jih le. dokler zaloga traja pri tt. »I Prešernova ulica 44 in privatne izpite! Honorar zrperen! Vpisovanje dnevno od 8--12 in 14—15. Korep«--titorij, Mestn trg 17 I. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure lo ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zclravnik dr. Debelak Gvulo. Cail-Metodova ulica št. 62. u__ jezikovni teč«jf tujih jezikov — p središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. prično v ponedeljek 5. aprla. Pcuk v začetnem, nadaljevalnem :n konverzacijskem oddelku vod jo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejšo učna metoda — odlični dosedanji uspehi Informacije in vpisovanje dnevno do 19- ure v p sarni ravnateljstva. u— Na nove nakaznice za kurivo dobite premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška cesta 8. (Lastnik Lojze Jeran-čič ml.) u— Alj se hočete naučti lt3l'jansko brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Sl°vcnee, ki ga dobite v knjigarn T skovne zadruge, šelenbuigo-va ul. 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem upištevanju predpismh navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Mehanično-sugestivna metoda. u_ Inštrukci.Te — priprava za razredne tn privatne izpite. Novi (Turjaški trg 5-III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini, italijanščini. nemščini itd. za vse šole in razrede nud.jo dijakom dopoldne ali popoldne po dve uri dnevno (honorar znaša za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici Pripravljajo tudi priva-tiste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta Priglaševanje vsak dan od 8—12 in od 15—18 ure: Novi (Turjaški) trg 5-III. Inštrukcije. MED. UNIV. t DE. ALOJZ BOH; ZA ŽIVČNE BOLEZNI | se je preselil v Dalmatinovo ulico 5 ♦ Ordinira od 2. do 4. ure i Is Mavsga mesta n— Elektrika "bila hlapca. 191etni Bele Alojzij iz Malega Ceiovca je hotel popraviti polrto železno ograjo pri vili svojega gospodarji lesjicjga trgovca g. Hadla v Novem mestu. Polog ograje stoji električni drog z visoko napetostjo in iz še ne ugotovljenega vzroka je železna ograja prišla v sdk z električnimi žicami na drogu. Fant je prijel ograjo, ki pa je bila prenapolnjena z električnim tokom visoke napetosti, in takoj padel nezavesten na tla. vendar se je še vedno krčevito dižal na ograijo. Na njegov krik s > prihiteli ljudje, ki so ga z lesenimi grabljami odtrgali od Z Gsrenfskega Oh priliki obrtniške razstave v Kamniku so se v Kamniškem domu sestale tudi g spodinje. Bil je to prv; kamniški gospodinjski sestanek na katerem so rezstavile razne kuh njske pridobitve, katere so vza<-jemno pokušale. Na Golniku je bilo šolanje za ženske pripadnice krajevnih skupin Golnika in Sv. Križa. Zaključena je bila zbirka copat za ranjene vojake. O jez kovnem vodstvu v evrepskem prost. ru je objavil gorenjski tednik članek, ki se končuje: ^Nemški narod ne bo nikoli pozabil, kakšne delžnosti mu nalaga prednost njegovega Jezika. Zato sme zahtevati, da ima končno sam koristi od svojega jezika, kj so padale v naročje drugih narodov ».e stoletja, pogesto nezasluženo. Slovo vojnih pomočn'c. V Celovcu so se te dni poslovila dekleta, ki so bila na Ko-reškein v pomožni vojni službi od oktobra 1942 dalje. Poslovilne besede jim je izpre-govoril kmet jski oddelni vodja Gasper-schuz, ki je vsakemu dekletu izročil spominski dar. Spodnja štajerska Novi grob°vi. V Mariboru so umrli: 52-letna uradn ea Marija Mlakarjeva, 31 letna Terezija Pukšičeva, 54 letna zasebnica Marija Dr^biljeva in 42 letna klobučarka Emilija Rodoškova iz Kinberga v Mureški dolmi. — Pri obrambnih bojih pri IKrncu je padel 20 letni topničar Jožef Lešnik iz št Jakoba v Slcv. goricah. Ranjenci v Radečah. Is Rimskih toplic ie prišlo te dni na gospodinjsko šolo v Radečah 32 ranjenih vojakov na ob sk. Od Zidanega mosta jih je povedla posebna voditeljica, v Radečah pa so jih sprejele gejenke. Ogledali so si gospodinjsko šolo in vrtnarijo, nakar so b li pogoščeni. Dekleta in vojaki so tekmovali v petju. Po svečanem snetju zastave so se ranjenci vrnili v Rimske Toplice. V Rcčšd <>b Savinji se je te dni zglasil na uradnem cbisku celjski okrožni vodja Dorfmeister. Pripeljal se je s svojim ožjim štabom. Nadzoroval je krajevno skupino ter si ogiedal novo občinsko poslopje. O tem cb sku je objavil mariborski dnevnik 2. t. m. daljši članek, v katerem opisuje starinski nemški značaj tega prijaznega trga. Radio Lfi NEDELJA, 4. APRILA 1G43 XXL 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 8.15: Orgelski koncert. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Sv. Pav:a v Rimu, 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino), 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič), 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45. Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa — Po- ~ t,.-.—---— — | ročila v italijanščini, 13.10: Poročilo Vr- ograje in odpeljali v bolnišnico. Niiiče pa i hevnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo-se ni domislil, da bi takoj poizkusil z I ,ronwini Onema Glasba 14 01: Po- umetnlm JDianjem ter polili ca 1 na nesreče zdravnika ali reševalce. Tako je nesrečni mladenič med p/evezom v bolniš-L nico umrl. i n— Ogenj v mestnem gozdu. V torek po- i poldne je nenadoma izbruhnil požar v goz-du mestne občine pri Cegelnici. V gozdu i so pred n od ovni m posekali precej drevja in j še ni bil izčiščen. Po neprevidnosti ali bre-z-! bvižnesti nekoga, ki je hodil po gozdu in I o 1 vrgel cigaretni egorek, se jc vnela suha ! trava ter zajela vejevje. Požar se je raz-! širil n- okoli 1000 kv. metrov gozda in ! uničil mnogo posekanega drevja ter napra-; vil okoli 20.000 lir škode. Na kraj požara so se takoj odpeljali poklicni g?silci ter po nekajurnem delu ogenj omejili venščini. 13.1?: Operna glasba. 14 00: Po-kraj j ročila v italijanščini, 14.10: Koncert Ra- dijskega in Komornega zbora vodi dirigent D. M. šijanec — Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Praktična navodila za kmetovalce — Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Duet harmonik Malgaj, 19.30: Poicčjla v slovenščini, 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved ča.sa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščin: 20.1C: Filmske pesmj izvaja orkester pesmi, vodi dirgent Angelini. 21.10: Bethovnova glasba: Orkester vodi dirigent Fernar.do Pre-vitali, sodeluje pianistka Ornslla Puliti Santoliquido. 22.10: Predavanje v slovenščini. 22.20: Modeme pesmi vodi d rigeat Zeme, 22.45: Poročila v italijanščini. Velika prodaja prvovrstnih harmonik v LjuMjai HARMONIKE še Iz prvovrstnega predvojnega materijala v velild izbiri od najboljših znanih tovarn — klavirske ?n diatonične dobite lahko po najnižji ceni ter jih brezobvezno lahko preizkusite samo pri tvrdki PREŠERNOVA 44 NE KUPUJTE HARMONIKE BREZ PREIZKUŠNJE! PRODAJAMO TUDI NA OBROKE! POZABLJEN NAPEV_ .ROMAN Tom je vrgel oči po tiru in premaknil neki vzvod. Hitrost velikanskega stroja se je občutno povečala, in igla na brzinomeru je kmalu pokazala šestdeset. »Takoj bomo v predoru,« je rekel Tom. Mirno-dušno je izvlekel kresilo, si prižgal pipo in krepko potegnil dim. »Tu lahko brez skrbi vozim po šestdeset: predora je za tri minute, kajti proga gre naravnost.« Kurjač je bil videti s to hitrostjo zadovoljen, Počasi je vstal in ponudil strojevodji steklenko. v Vidiš,« je menil Tom, »zdaj si lahko privoščim tele požirek. Ta predor je najbolj varni košček vse vožnje. Straži na obeh koncih ne puščata vanj ne ljudi ne živali. Zato ...« Stavka ni dokončal, kajti v peklenskem trušču, ki je polnil predor, ni več slišal samega sebe. Z zadovoljnim nasmeškom je ponesel steklenko k ustom in jo nagnil. Nato se je s privajeno kretnjo iztegnil naprej ter pogledal po progi. Še tisti mah je izpreletel njegovo silno telo trepet. Steklenka mu je padla iz roke in se razbila. Tomove silne roke 30 po bikovo zgrabile za vzvode, stisnile zavore in spustile nasprotno paro. Začulo se je oglušujoče škripanje železja, za tem pa neznanski sunek. Kurjač, ki ga je sila vztrajnosti vrgla naprej, je butnil v vratca kotla; Tom se je krčevito oprijel stranske stene in pomolil glavo venkaj. Nov sunek, udar vagonov drugega ob drugega vse do lokomotive, nato odmik. Rezek, predirljiv žvižg, in vlak je obstal. Nastal je molk, ki je trajal nekaj sekund, poln grozljivega pričakovanja. Nato so se začuli v temi klici in kriki, ki jih je ponavljal odmev. Vlakovno osebje je presenečeno in vznemirjeno poskakalo iz voz in priteklo k stroju, da vidi, kaj je vzrok nenadnega obstanka. Tom je bil od razburjenja tako pretresen, da se v prvem trenutku ni mogel ganiti; njegov obraz je izražal grozo. Ko so ga vsi obsuli s hlastnimi vprašanji, je naposled počasi vzdignil roko in jo iztegnil proti tiru. »Tam ... tam ...« je zajecljal in si obliznil suhe usstnice. Niegova groza se je mahoma polastila ostalih. V strahu in radovednosti so iztegnili glave in zagledali med tračnicami, niti ne deset metrov od lokomotive, človeško telo. Hkratu s tem je opazilo telo tudi več potnikov, in v nekaj trenutkih je bilo vse zbrano okrog uboge, negibne žrtve. Ta je bila mladenka kakih dvajsetih let;, njena lahka obleka je bila ponekod raztrgana, lepi, plavi in kodrasti lasje vsi razmršeni, obraz pa na več krajih odrt in opraskan. Roke, do komolcev gole, so pokrivali krvavi madeži. »Mrtva?« je vprašal nekdo s tesnobnim glasom, med tem ko se je zdravnik, ki je po naključju po- toval z ekspresnim vlakom, sklanjal nad nesreč-nico. »Ne,« je doktor odvrnil, »srce še utripi je.« Vestno je otipaval ud za udom. Ko se je dotaknil levega komolca, je izpreletel dekličino obličje bolesten drget, in rahel jek ji je planil iz ust. Nato je ubožica spet zaprla oči in negibno obležala. »Zlom spodnje lakti in najbrže pretres možganov!« je rekel zdravnik, ko je bil pregled opravljen. Ukazal je, naj preneso mladenko v prazen oddelek, ter kreni! za njo, da ji začasno obveže komolec. Potniki so se bili ta čas zbrali okrog vlaka v gruče in jeli živahno razpravljati o dogodku. * Edina možna domneva je, da je ženska padla iz brzca, ki je pred eno uro vozil tod mimo,« je nazadnje menil neki železničar. % »A kako ste mogli tako mahoma ustaviti?« je vlakovodja vprašal Toma. »Nemogoče se mi zdi, da bi jo bili za časa opazili.« »V zadnjem trenutku je ob izhodu iz predora za-žarela luč,« je obotavlja je se rekel Tom. ker ni bil docela prepričan, da govori resnico. Trenutek prej je bil razločno videl zeleno luč, a zdaj ni mogel zanikati možnosti, da se je baš v odločilnem hipu pokazala rdeča. Tedajci je ves zasopel pritekel progovni čuvaj. »Vlak je bil že na vidiku,« je rekel vlakovodji; »ko je po telefonu prišel iz Ne\vyorka ukaz, naj zapremo izhod iz predora.« Ta izjava je vlakovod.io očitno pomirila. ■ Zdaj lahko nadaljujemo vožnjo,« se je obrnil k Tomu, ki je bled in nem slonel ob lokomotivi »Po zaslugi vaše pazljivosti je oilo rešeno človeško življenje. Dolžnost mi bo, da vas priporočim za nagrado.« Strojevodja ni odgovoril. Molče se je vzpel na lokomotivo, odvrl zavore in spustil paro v cilindre. Vlak je zapuhal in se počasi premaknil; nato je polagoma pridjal hitrosti, dokler ni spet s predpisano brzino drvel proti Newyorku. Od tistega dne je Tom — nekaj zaradi ljubosumja, nekaj zaradi nevoščljivosti — izgubil simpatije tovarišev; mnogi so ga imeli poslej za stre-muha, in kurjači so se jeli na vse načine braniti skupne vožnje z njim. Naj je bila pot še tako dolga, Tom ni nikoli zinil nepotrebne besedice, niti ni p;l ali kadil; in kakor hitro je opazil v kurjačevih rokah zavojček s tobakom ali steklenko z whiskyjem. mu jo je vzel in jo brez milosti vrgel z lokomotive. • • • Velika množica na newyorški postaji je pričakovala brzca iz Bostona. Med drugimi je bila tu Dora Elmhurst, ki se je vročično veselila svidenja s svojo sestro Evelino. Dekleti sta živeli že pol leta ločeni druga od druge, kajti Evelina je v Bostonu študirala medicino, in Dora se je mogla le po dvakrat na leto, o počitnicah, peljati k nji na obisk. »Vlak iz Bostona ima osem minut zamude!« je glasno naznanil neki železniški uslužbenec. Dora je pogledala na uro. »Se deset minut bo treba čakati,« je rekla sama pri sebi in jela hoditi po postajnem pločniku sem ter tja. Mahoma pa je presenečeno obstala, kakor se je tudi ostalega občinstva polastil občutek zavzetosti. sansMfa „Grafovski dv^res44, ki ga danes imenujejo „Aaerspergcva palača", sedanji msstm muzej Štora Ljubljana se lahko ponaša, z neka-;, t; -imi res lepimi trdno zidanimi in dobro, u ".ranjenimi hišami, ki zaslužijo me dvorec a palača Večje starejše hise »baročne L ubijane« niso našle toliko prostora na S arem trgu Več zraka in prostora je b.tlo ni Mestnem trgu, a prava četrt plemiških 'H orcev ^e na levem bregu Ljubljanice, na . Novem trgu. Zal Novi trg v širšem pomenu bc-'-de ni ostal tako enoten kakor n.. pr. S!; n' trg- Najbolj obžalujemo, da snioiob, -,-rtresu izgubili knežji dvorec, ki je bSfe i-cnda najlepše starejše ljubljansko po-,;.pje. V soseščni se je pa ohranil »grofov-:■:•; dvorec«;, kakor so nekdaj imenovali 4o •vilačo Turjaških. Zgod.vino tega poslopja je raz'skoval dr. R. Andrejka (Kronika II). Značilnost poslopja Lepota starega poslopja bi prihajala mnogo bolj do Izraza, če bi dvorec stal-na . jodnsjšem prostoru. Iz Gosposke ulice \ dim0 le del njegovega pročelja, ki je brnjcno v ozko Salendrcvo ulico. Hiša je b Šalendrovi ulici krajša kakor ob Napoleonovem trgu, odnosno ob koncu Go-- >oske ulice. Foslapje je dvonadstropno, "hod s trga, nasproti križevniške cerkve. Vhod krasi lep portal. Pročelje samo na c-bi ni posebno bogato, a je dovolj učinkovito in daje poslopju poudarek resnosti. Z Napoleonovega trga vidimo le del glavnega pročelja. Pročelje krase že vrata sama na sebi. No njih sta pritrjena kovinska tolkača, obroča, ki visiita v gobcu dveh levjih glav. Dvorišče je precej prostrano obkroženo delno ocl arkad, ki so edina njegova posebnost. Dvorišče meji na južni strani na 2 m visoki dvoriščni zid, tako da ie ločeno od sosedne Petelinčeve hiše. Ob Šalendrovi ulici dvorec meji na Pajkovo hišo, ki je bila nekdaj Gollmayerjeva., pozneje pa Scheuchenstuelova. Poslopje je treba deliti v dva krila: v krilo ob Gospodarski ulici (zahodno) in krilo ob Šalendrovi ulici. Na desni strani, ko vstopimo, v obo-Irano vežo, drže precej široke stopnice v prvo nadstropje, kjer so mestni uradi; v prvem nadstropju je stopnišče združeno z lepo vežo, k; jo uporabljajo tudi za razstave. Muzejski prostori so v drugem nadstropju. Razvoj poslspja Že na dvorišču sprevidimo, da poslopje nI enotno; domnevamo lahko, da sta bili nekdaj sedanji krili samostojni poslopji, dve ločeni hiši, ki so ju združili pozneje s prezidavami. To domnevo potrjujejo arhivialni viri, kakor je dokazal dr. Andreika. Opozarja, da je iz davčnih urbarjev Ljubljane od leta 1600 razvidno, da sta bili tam dve hiši. Grofov dvorec je nasta! okrog leta 1620. pred dobrimi 300 leti, morda tudi malo pozneje, vendar najpozneje v letih 1650 do 1660. V mestnem urbarju sta vpisana lastnika d.veh hiš na-kraju poznejšega dvorca. Ena hiša pa je bila že tedaj v lasti Turjačanov, in sicer Herbarta barona Auersperga. Sosed barona je bil ljubljanski meščan Melhor Ettenhofer Vsak lastnik je zaradi tega tudi plačeval druge davščine, ker so se meščani upravljali sami, plemstvo pa je imelo zopet svojo upravo. Iz tega torej spre« vidimo, da ni bilo čistega plemiškega okraja, kjer b: bivali sami plemiči; tudi na Novem trgu so bivali meščani. Pozneje je baron kupil sosedno hišo od meščana in cd 1. 1616 je baron Auersperg plačeval od prve hiše 10 gld. davka, od druge pa 5 g!d. Hiši potem še dolgo nista bili združeni ker ie lastnik plačeval še do leta 1752 davke ločeno za vsako h'šo po-~ebej. Med tistim letom m 1756 pa sta duI hiši prezidani, ker je v urbarju leta 1756 zapisana pripomba, da lastnik plačuje davke cd dveh združenih hiš Enoten davek pa je last- nk združenih hiš plačeval od leta 1772. Lastniki »grofovskega dvorca« Prvi lastnik hiše, ki je bila pozneje preži« dana v dvorec, je bil. kakor rečeno Herbart barcn Auersperg, To je bi) eden najodličnejših plemičev saj je znano, da šo bili Turjačani na ččlu kranjskega plemstva Herbart Auersperg 'ie bi deželni maršal kranjski Starejša turjaška veja Auerspergov je prejela ieta 1630. ko ie bil naslednik Herbart Janez Andrei državno grofovstvo. Mlajša, kečevska veja. pa ie bila povišana leta 1653 pod lanezom Valjkar-dom v kne.žji stan. Janez Andre.j je b' usta* novitelj starejše veje grofov Turjašk.h Nje guv sin Volk Engeiberf je bil tudi dežtin- maral kranjski. Omožil se je s hčerio rbmškess barona Trillegha Elizabeto, k- je v testamentu leta 1713 odredila ustanovitev fide;komisa Tur jaških posestev. To odredbo je vnnln ' Eliza--betin a n grof Adam Anton Scyfricd Auersperg ter ustvaril »turjaški fidejkomis« z ustanovnim pismom leta 1739. Njegov sin Marija Jožef Ignac (1724—1806) ie bil deželni glavar kranjski in. potem guverner Erdeijske Drugi sin Ivan Pavel Alojzij (1729—1810) je postal po bratovi smrti dedič turjaškega majorata ter tako tudi lastnik grofovskega dvorca v Ljubljani. Njegov naslednik je bil Vajkard (1774 do 1883). zadnji deželni maršal kranjski. Vajkar* dev naslednik pa je bil grof Jožef Marija (1812—1893) Za njim je podedoval grofovski dvorec sin Jožefa Leon (1844—1915) Zadnji lastnik grofevskega dvorca je bi! po smrti Leona Auersperga njegov sin Herbart. ki se je rodil leta 1875. Kot major 5 dragonskeg3 polka je služil v Mariboru. Herbart je umrl januarja leta 1925. Po njegov: smrti je rodbina Turjaških sklenila prodati grofovski dvorec v Ljubljani. Rodbina je zaradi agrarne reforme izgu= bila precej dohodkov. Prodaja grofovskega dvorca Kupna pogodba je bila sklenjena 9 decembra 1927 Po nji jc prešla palača \ Gosposki ulici št. 15 n 17 v last ljubljanskega oblastnega odbora Kupnina je znašala 800 000 dinarjev Nedoletnega lastnika Herbarta Auersperga sta zastopala n jegova mat; Marija in sovaruh Adolf Auersperg Dvorec je 14 noverrbr3 1934 prešel v ir.st bivše dravske banovine Banovina je prodala poslopje mestni občini dne 16. avgusta 1935. Obč'na je sklen;la da v poslopju uredi mestni muzej, ki je bil res zelo potreben. Ostali su pa še lepi prostori za urade predvsem za kulturni o-ddelek. Zimsko bivališče Turjaških Rodbina Turjaških je bivala v tem dvorcu nad 200 let; dvorec jc bil zimsko bivališče Turjačanov, ki so sicer živeli na Turjaku. Dvorec se ni mnogo spremenil na zunaj; cstal je v glavnem, kakršen je bil prvotno. Iz Val« vasorjevih slik pa je razvidno, da so bila okna v pritličju nekdaj mnogo manjša po čemer bi sklepali, da so bili v priti enih prostorih hlevi al; skladišča. Razen tega je bil tedaj še en vhod iz Salendrove ulice. — Da je bil grofovski dvorec nekdaj ena najlepšh ljubljanskih h š sprevidimo tudi po tem. da so v njem sprejemali najodličnejše goste. V grofevskem dvorcu se je inudi! tudi Jožef II. ko je potoval 22. in 23. marca leta 1784 skoz; Ljubljano. — Pcslcpjc je precej obširno, vendar so ga Turjaški po večini uporabljali le zase. Šele v 19 stoletju, in sicer leta 1850. so oddali prv č v najem nekaj prostorov, in sicer okrajnemu komisarju Karlu Hohenvvarru. Pozneje je bilo še več najemnikov. Pctres }2 precej razirsjal dvorec Potres leta 1895 je zelo poškodoval mnoge lepe starejše ljubljanske paiače. Sosedni knežji dvorec, ki je stal na kraju sedanje vseučiliške knj žnice. sc jim je zdel tako po-kedovan. da so ga podrli Mnogo manj pa ni bil tudi poškodovan grofe iki dvorec, vendar so tnu pri=> zanesli. Če bi g« podrli, bi bila mnogo manjša ■-oda. kakor da so podrli knežj dvorec. Po p< tresu so b la potrebna obsežna popravila v notranjosti in zgodovinar domneva, da so tedaj najbrž odstranili okrasje stropov kolikor ga je š« sploh ostalo, ker so se menda sesedli in razpočili stropov; kakor v knežjem dvorcu. Prezidave so bile velike, kar sprevidirfto že 'Z stroškov, ki so baje znašali nad 150.000 kron. — Poslopje so zopet prenavljali leta 1928. ko je prešlo v last ljubljanskega oblastnega odbora. Tedaj so tudi namest li centralno kurjavo. Končno je preurejevala poslopje mestna občina ter skuhala dati dvorcu kolikor mogoče prvotno lice. »Grofovski dvorec« je zdaj eno najlepših in najstarejših poslopij, ki so v po« sesti mestne občine. Še v prejšnjem stoletju s® imeli čudne pojme o snagi — če bi se zdravstvene razmere ne izboljšale v zadnjem stoletju, bi najbrž izumrli za nalezljivimi boleznimi Ljubljana v letih 1831 in 1836 Človek je veljal seveda že v prejšnjem stoletju za krono stvarstva, kljub temu pa ni mnogo bolj cenil snage k^kor pujs; ljudje tedaj nesnage niso sploh opazili, tako so bili vajeni na njo. Temu se tem bolj čudifrio, če vemo, da so bila nekatera antična mesta zelo snažna ter dobro urejena; imela so odvodnike (kanale). Tako je bila tudi Emona dobro kanalizi-rana. Ce so imeli že v starem veku kanalizacijo in vodovod, so nedvomno tudi pometali ulice. Kako je potem prišlo do takšnega nazadovanja v srednjem veku, da so ljudje tonili še do najnovejšega časa v nesnagi? To še tem teže razumemo, ker vemo. da so nalezljive bolezni ugo-nabljale ljudi na debelo ter da je zlasti kuga pomorila množice prebivalstva; zakaj ljudje niso spoznali niti med kugo, kako potrebna je snaga? V prejšnjem stoletju jih je na pomen snage opozarjala še kolera, ki se je niso mnogo manj bali kakor včasih kuge, vendar ukrepi za večjo snažnošt niso bili.prvi in ne najbolj upoštevani Evropska mesta v prejšnjem stoletju Večja mesta so bila seveda v prejšnjem stoletju že precej dobro urejena, toda tako snažna kakor dandanes nedvomno še niso bila. Tedaj niso še znali tako ceniti zdravilne vrednosti sonca. V mestih niso še usmerjali hiš po soncu, temveč so se ozirali predvsem na njihovo lice ob ulicah. Elektrika še ni izpodrinila slabih plinskih svetilk in marsikje so še svetili s petrolejem in svečami. Kopanja niso še tako cenili kakor dandanes in večina stanovanj je bila še brez kopalnic. Stranišč na splakovanje je bilo še malo in mnoga stanovanja niso niti imela svojih stranišč. Pžsraaej^- fvnost nove repatice Zakaj je repa ti ca „Whzpple-Fedtke" nepričakovano psnzvno zalarela? Poročal; smo že o nedavno odkriti repa-tici, ki je dobila ime Whiple-Fedtke. Videla se je tudi s prostim očesom, dokler je ni zasenčila mesečina. Nekaj dni pred Šči-pom se nova repatica nj več videla. Italijanski zvezdoslovec prof. Lucio Giolanella je bil v zvezdami Monte Mario, je napisal o novi repatici v listu »II Giornale d'lta-lia« zanimiv članek, iz katerega povzemamo nekaj podrobnosti. Nenadno povečanje svetlobe te repatice je nastajo 22. in 23. februarja in sicer tako, da je bila 23. februarja zvečer vidna tudi s prostim očesom kot nekoliko zameglena svetla točka na nebu. Z daljnogledom se je pa videla tudi velika okrogla pega svetla srebrnkasto bela s blestečim jedrom v sredini in z dolgim ravnim, perjanici po-' dobnim repom. Od kbd ta nebesni pojav? Znarto je, da so repatice naVMno mnogo svetlejše ko so na j mar., oddaljene od sonca odnosno takoj prve dni potem. Nova repatica je bila najbližje soncu 6. marca. Pa tudi takrat je bile oddaljena od njega 134 astronomskih edinic ali 200 milijonov kilomtrov. kar znaša 1.33-kratno oddaljenost zemlje od sonca. Takrat se niso videli nobeni posebni pojavi na glavi in v jedru repatice, ki ie njena svetloba vedno bolj pojemala, tako da je dosegla 14. februarja po svetlob- zvezdo 3. velikosti. Zato so zvezdoslovci domnevali, da bo njena svetloba pojemala in da se končno re* patica sploh ne bo več videla. Zgodilo se it- pa nekaj rep/ičnkO"?nega Čez io dni. ko ni bilo mogoče v tč n-isliti, da b0 na-repatico vplivair dejstvo da je bila 6 marca na svov noti naibnli oribr.i--.la son-. cu, je pa naekrat zopet zažarela. To veliko zagonetko je zvezdoslovcem pojasnilo opazovanje sbnea Znano je. da je sonce zdaj v 11-letnem razdobju v stanju najmanjše aktivnosti in zato vidimo na njem zelo malo peg. V veliko presenečenje zvezdoslovcev se je pa naenkrat pojavila 20 februarja na soncu cela skupina peg. ki so se videle nalbolie na vzhodnem robu. Mer) 22. in 23 februarjem So se pa vedno bolj premikale proti središču. To je bil jasen dokaz, da so nastale na soncu velike erupcije. Tudi merjenje sončnega izžarevanja, ki so ga opravili zvezdoslovci v zvezdami Monte Mario, je pokazalo 20. februarja izredno veliko intenzivnost 1.35, dočim je navadno intenzivnost Ie za nekaj stotink večja od edinice. Opazovanja zvezdoslovcev omenjene zvezdame je potrdil pozneje ravnatelj astrofizičnega observatorija Areetri pri Firenci prof. Abetti, ki je prav 22. februarji odkril na soncu izredno in nepričakovano fazo aktivnosti z zelo znatnimi emisijami in kromisferičnimi erupcijami. Znano je, da so repatice iz zelo redike snovi, kljub njihovemu ogromnemu obsegu. Zvezdoslovci domnevajo da je snov repatice srednje velikosti s premerom 150 kilometrov taka, da odgovarja milijontemu delu gostote snovi, iz katere je sestavljena naša zemlja Repatica je lahko sestavljena iz majhnih trdnih teles, pa ima vendar povprečno nizko gostoto, ker so trda telesa znatno oddaljena druga od druge. Najbrž je bilo tako tudi v primeru nove repatice. Njena svetloba kaže, da je lahko v vsakem .kubičnem kilometru njenega obsega manj kot 10 telesc s premerom 1 cm, če domnevamo, da ima vsako teh telesc lunini odgovarjajočo svetlobo. Z druge strani so zvezdoslovci ugotovili, da je svetloba repatice zlasti jedra in repa odvisna neposredno od sonca, odnosno od svetlobnih fenomenov, ki si jih lahko razlagamo z vplivom sonca Za primer bi 'abko rekli, da zažari repatica prav tako, kakor plin, razredčen v znani katodni cevi, odnosno kakor prozorna plošča, ki jo uporablja rentgenolog pri obsevanju. Tako ni bilo težko postaviti hipoteze , s pomočjo katere bi se lahko pojasnila naraščajoča svetloba nove repatice. Iz sonca ie širilo na vse strani mnogo elektriziranib teles, iz peg, ki so bile v velikem številu °ojavile 22. in 23 februarja, si lahko razlagamo da so ta elektrizirana telesa razsvetlila v orvi vrsti jedro in rep nove repatice Posledica tega je bila, da smo jo icJ-iko del j časa in bolje videli V rabi so bili tudi še vodnjaki. Tako je Ljubljana dobila vodovod šele ob koncu prejšnjega stoletja. Ulice po večini tudi niso še bile tlakovane, zato se je pa na njih pogosto cedilo blato ali jih je pa pokrival prah. Mesta tudi niso še imela tako lepih in obširnih nasadov. Kanalizacija marsikje še ni bila popolna in v mestu je bilo še mnogo greznic. Vedeti moramo, da v prejšnjem stoletju niso še uporabljali tako betona kakor dandanes, zato so pa bile tudi gnojnične jame slabo izdelane, a tudi vodnjaki niso bili dovolj dobro obzidani. Nesnažna Ljubljana Tudi Ljubljana je bila v prejšnjem stoletju mnogo bolj nesnažna kakor dandanes (zdaj se lahko ponašamo, da je zelo snažno mesto). Mnogo bolj snažna tedaj pač ni molga biti, saj novejših okrajev še ni bilo in starinske mestne hiše marsikje še niso bile prključene na odvodno omrežje, niso imele kopalnic in stranišč na splakovanje, urejeno še ni bilo tako vzorno odvažanje smeti in ceste niso bile tlakovane. Ulice so bile tesne in sorazmerno precej prometne. Ob močnejšem deževju je narasla voda v greznicah, da se Je začela razlivati gnojnica ter silila tudi v vodnjake. Tu in tam se je blato vprav pretakalo na cestah. Zato se pač ne smemo čuditi, da se je še v prejšnjem stoletju lahko razširila kolera tudi v Ljubljani Brez zdravstvene organizacije Avstrija je bila dolgo brez primerne zdravstvene organizacije. Sicer so bile ustanovljene zdravstvene komisije že v dobi, ko je divjala kuga. a te zdravstvene organizacije ne moremo primerjati z dandanašnjo zdravstveno službo. Naprednejša je pa bila Francoska. V Parizu so že L 1802 ustanovili zdravstveni svet, ki je pospeševal ustanavljanje zdravstvenih zavodov ter sploh organiziral zdravstveno službo v državi V Avstriji so bile zdravstvene komisije dodeljene gubernijem ln okrožnim uradom; toda te komisije so delovale le, ko je izbruhnila epidemija nalezljive bolezni. Sicer so pa bile tudi tedaj brez moči. ker so imele le posvetovalno pravico; komisije so le predlagale vladi, kaj naj ukrene. Komisije so bile sestavljene iz deželnega zdravstvenega poročevalca ali deželnega zdravstvenega svetnika in iz 4 do 6 prisednikov, ki jih je imenovala vlada. Ob epidemijah nalezljivih bolezni so včasih izdajali dobre odloke, toda vsi še tako dobri predpisi niso imeli pravega pomena, ker je primanjkovalo zdravnikov in zdravstvenih zavodov, še bolj so pa pogrešali za zdravstvo denarja. Mesta so imela že v prejšnjem stoletju svoje — občinske — zdravnike (fizike). Plačevali so jih zelo slabo, po 300 do 400 gld Zato so si mestni zdravniki morali iskati zaslužek drugje, pa so zanemarjali mestno služba V prejšnjem stoletju se je kolera razširila v Avstriji prvič 1. 1831, čez nekaj let, 1836, pa zopet. V Ljubljani je bila ustanovljena zdravstvena komisija L 1831, delati je pa začela 1. 1836. Ko so v Ljubljani zvedeli, da se je začela širiti kolera, je zavladal seveda velik strah, saj so se zavedali, da je bil tedaj človek proti nji brez moči in da niso mogli računati na zdravljenje v bolnicah. Kaj so mislili zdravniki o koleri Da zdravstveni ukrepi proti koleri v prejšnjem stoletju niso mogli biti kaj prida. sprevidimo najbolj iz tega, kako so si bolezen razlagali zdravniki. Večina zdravnikov sa je razlagala nastanek epidemij kolere prav tako kakor kuge s »kozmično telurskimi« vplivi, to se pravi vplivi neba in zemlje. Učenjaki so razpravljali o »constitutio pestilens«, kar bi naj pomenilo nekakšno kugo razširjajoče »stanjec, pa o »genius epidemicus«, činitelju, ki pospešuje bolezen. Mislili so tudi, da treba izbruhe epidemij pripisovati posebnemu vplivu sonca in lune, pa planetov. Tedaj so pač pripisovali posebno moč planetov, ter da je njihov vpliv segal med vse zemeljske in človeške zadeve. Zato so tudi mislili, da imajo lunini in sončni mrki vpliv na zdravje ljudi Ce so širili takšne nauke celo učenjaki, si lahko mislimo, kako so bili praznoverni preprosti ljudje. Nekateri učenjaki so gonili svoje ter prodajali svojo modrost kot nenadkriljivo še celo potem, ko je dr. R. Koch L 1833 odkril povzročitelja kolere, bacil. Zdravniki so se še vedno prepirali o izvoru in vzroku bolezni. — »Illyrisches Blatt« se je 1. 1832 norčeval iz tega učenjaštva teko: »Mislimo, da bomo cenjenim čitateljem zelo ustregli, če jim postrežemo z definicijo te bolezni (kolere) kakor so o nji pisali najbolj čitani zdravniki. Po njihovih globoko umnih raziskovanjih je kolera absolutno kontagiozna, napol miazmati-čna. napol nemiazmatična, parcielno epi-demična, totalno endemična. kozmično te-lurska, električno-galvanično-magnetska, siderično-infuziorelna, tifozno-epileptična. asfiktično-eksantemična, kataralno-količna afekcija živčnega, krvnega, kožnega in črevesnega sistema sploh ali nervi vagi, ner-vi sympathici, hrbteničnega živca ali ganglijev spodnjega dela telesa posebej Po tej obsežni definiciji bo celo slehernemu laiku tega gosta lahko spodobno izkom-plimentirati ob prvem posetu z opijem ali s kalomelom, s kafro ali terpentinovim oljem, s pijavkami ali s puščanjem krvi. s slano vodo. obkladki. vročim pepelom, s silo ali krtačami, obkladki in vdrgava-njem. z vrečami, polnimi moke ali blazinami, poln;mi zelišč, s toplimi steklenicami in mrzlo vodo ali žganjem za kolero. Če bi pa ta gost hotel še ostati v hiši. ga lahko preženeš z ogljikom, s kisikom, s klorom ali kafrovo paro. z oetovo kislino ah" duš kovim oksidulom.c pasem ima mnogo prednosti — Znaki, ki so značilni za razne tuje kokošje pasme, ki so se vdsmačlle tudi pri nas V teh dneh je v Ljubljani veliko zanimanja za kekeši. Kot rejci se prijavljajo tudi meščani, ki se doslej s košjerejo sploh niso bavili. Nekateri kupujejo val'lna jajca, drugi pa dajejo prednost že izvaljenim p;ščnn-cem. Mnogo zanimancev se obrača za dobavo piščancev na društvo Rejcev malih živali, k' jih v svrji umetni valilnici brez odmora spravlja na svet. Večina interesentov prihaja naročat piščance, ne da bi bila informirana o važnih lastnostih raznih kokoši. Mnogi so mnenja, da je že doveOj, če naročijo piščance, petem raj bodo že kakršni koli. Zato začudene poslušajo, ko jih vprašajo, kakšne piščance si prav za prav žele. Ker Imajo dobavitelji pri roki sliko posameznih pasem, se potem po hitri in površni informaciji odločijo za to ali ono pasmo, ne da bi si ustvarili kaj več znanja o njenih lastnost' tn kakovosti. še največ rejcev pozna našo domačo šta-jerko, ki se je v zadnjih dveh desetletjih krepko uveljavila po naših krajih in je zaslovela tudi že drugod. Nekateri poznajo tudi rodajlendke, druge pasme pa so zna- ne le resnim, stsrejšim rejcem. Ker se reja kokoš; v sedanjih časih vedno bolj širi, je umestno, da se seznanijo z značilnostm' posameznih pasem tudi manjši rejci, saj ima reja čistih pasem veliko prednosti. Te prednosti so bile že mnogokrat poudarjene. So v glavnem iste kakor pri reji vseh domačih živali. Pasemska vzgoja stremi za rejo živali, ki se odlikuje bodisi po nežnosti bodisi po mesu. Z dolgotrajnim odbiranjem se je posrečilo vzgojiti številne pasme, ki se odlično uveljavljajo tako kot neanice kakor kot d:baviteljice okusnega mesa. Vse pasme seveda niso primerre za vsako podnebje in druge razmere rejca Tako je na primer prav za našo štajerko znao da uspeva v odprtem prostoru, za ro. dajledke pa zopet, da se zad: volje tudi z zaprfmi, ograjenimi prostori. Glede na prednosti, ki jih nudi pasemska čista žival bo gotovo vsak, tudj majhen rejec raje segel po živali, ki mu bo znesla več jajc kakor pa no križanki mnogih pasem, za katero nik '1 nI gotov, kako se bo obnesla. Ker smo prepričani, da je Stajerka kot domača kokeš dovolj znana pri nas, bomo v naslednjem opisali glavne značilnosti ne-Icaterij tujih pasem, ki jih sedaj goje že tudi nr.ši rejci in ki so se debro obnesle. Razen teh je seveda še rrrcgo drugih, ki so pa bolj krajevnega pomena. Pasma Leghorn Ta kekeš pride v poštev po mnenju 1»-kušenih -eicev predvsem kot za t ste, ki se hočejo specializirati v proizvodnji jajc v bl'ž;ni velikih mest. Manj se obnaša na deželi. , Niena glava je majhna, kratka pa zelo ljubita. Kijun jc lahno zakrivljen in dolg 2 5 eni in svetlorumene barve. Oči ima ve-l ke, rdeče barve s široko šarenioo. Greben je precej velik, raven in podaljšan nazaj, nežno nazol>"-r\n z velikimi, rednimi krnicami, barve je živo rdeče. Pri kokoši visi gre-b.-n n? stran. Tudi podbradek je zelo razvit, nežen in iste barve kakor greben. L:ca so kakor greben rdeča in gola. Ušesa »o zolo razvita in pokrita z glak? kožo. brez gub, pcplnoma čiste bele barve brez rdeče primesi. Vrat ima dolg in pokrit z dolgim perjem. Telo je cvslro, rumena široka, hrbet ozek in okrogel, nagnjen nazaj, prsa s: široka in v;scka. Noge in prsti so zelo nežni in lepe svetle rumene barve. Perje glave ln peroti je belo. Obrasla kokoš tehta 1.5 do 2 kg, petelin pra ckolj 2.5 kg. Laghornke so bele, črne in pšeničro zlate barve. Meso leghotnk ne cenijo tam. k:'er odklanjajo kokoši z rumenimi nogami. Je pa prvovrstna nesnSca. Tako je na nekem tekmovanju znesla skupina devet'h leghornk od 1. oktobra d"> 30. juniia nad 1500 jajc. Teža jajc še n' zado-vol iva, vendar se nadejaj:, da jo bodo z nadalnjo selekcijo še dvignili. Pasma Wyandotte Wyandcttke so kokoši, ki so se razširile po Evropi iz Amerike. Ponekod so razširjene bolj kakor rodajlandke in p!ymouthke, ker so dobre jajčarce, obenem pa imajo tudi zelo c kusmo meso. Zvrsti Vyandottk je več: srebrna, čr~a, kot neenica pa je najbolj razširjena bala. Ta zvrst je na nekaterih tekmovanjih prekosila celo raghorn-ke. Zlasti sc debro obnaša pozimi če je bila izvaljena v februarju in marcu. Wyan-dettke so zelo trdoživa pasma in se redijo z lahkoto. Njena glava je bolj kratka pa Stroka. Greben je trojen. Ušesa 'n podbradek ima. sreden. Telo in prsa so polna, široka in okr:gla. Rep je zelo razvit, gost. Nege in prsti so srednje dtlgostj, lepe rjavkasto rumene barve. Odraščen petelin tehta 4 kg, kokoš pa 3 do 3.5 kg. Pasma Orpington Ta pasma je bila vzgojena v Angliji. Zvrsti je več, najbolj znana in najboljša je rdečerumera. Orpmgtonke so zelo velike l—koš', imajo odlično meso, ležejo jajca ze-m -godaj in obilno. Prilagodi}:' se vsakemu . odnebju. Piščanci naglo rasejo in jih j« lahko rediti. Jajca so srednje velikosti. Petelin je enotne tu pa tam poudarjene rdečerumene barve. Zaželjen; je, da je tudi rep rdečerumen, dopuščata pa se čma Li bela barva v repu, če je ostalo telo v celoti rdečerumeno. Glava je majhna, popolnoma brez perja nad očesom, drža ponosna.. Greben je srednje velik st!, raven, pravilno nazobčan. Lahko je navaden ali trojem. Lica ušesa in poobradek so rdeče barve. Kljun je bel ali pa rahle mesnete barve in dobro zakrivljen. Oko je rdeče ali rjavo, zasoljeno je predvem "rdeče. Ušesa so dolga in srednje velikosti. Pcdbradek je sreden in lepo okrogel. Perut so lepo oblikovane in se tesno prilegajo k telesu. Stegna so kratka in močna. Nart je bela in rahlo rdečkasta zunaj sn med prstmi. Vsaka noga ima štiri prste. Meso in koža sta zelo bela. Teža odraslega petelina je 4 do 5 kilogramov. Kokoš je iste barve. Narti ima kratke in bele. Trup je čokat, prsi široke in okrogle. Odrasla tehta 3 do 3.6 leg in tudi več. Pasma Plymouth Po izvoru je tudi ta pasma iz Amerike. Raa» širila se je zaradi svojih odličnih kakovosti i« svoje lepote. Barve je grahaste. Glavo ima srednje veliko in lepo proporcio-nirano, z ravno držo. Kljun je zelo dolg, velik in močan. Barve je svetlordeče. Greben je preprost in raven tako pn petelinu kakor pri kokoši. Ima štiri ali pet zob, ki nso globoki, vendar dobro ločeni. Lice je lepo rdečkasto, brez beline in operjeno. Ušesa so rdeča, dobro razvita in viseča. Podbradek je sreden in okio-gel. Prsa ima froka. okrogla ii mesnata. Peniti so srednje velikosti in dobro pritsnjene k telesu. Rep je kratek, na pol vodoraven. Nart je gola. Petelin tehta štiri do pet kilogramov, kokoš pa 3.5 do 4.5. Pasma Rhode-Island Rodajlendke izvirajo iz Amerike. Po Evropi so se izredno naglo razširile in priljubile. Barvt so rdečkaste. Rodajlendke so zelo krepke in zato primerne za mrzla podnebja in za pod* nebja z neenako temperaturo. Rodajlendke znesejo na leto 180 do 200 jajc. največ celo v zimskih mesecih. Meso je dobro. p«.nekod pa kokoši ne marajo, ker ima :umene noge. Njeni piščanci rasejo zelo počasi so pa zelo odporni. Glavo ima sednje velikosti. Greben bolj majhen. raven in -ravilno nazobčan. Obraz je pokrit z nežnim periem. Oči se svetijo in so rdečkasti barve. Ušesa so majhna. Majhen je tudi podbr?dek. ki je rahlo okrogel in rdečkaste barve. Prsa so široka in spredaj okrogla. Peruti ima široke in srednje dolge. Rep ie srednje dolg Noge so gole, temnooranžne bar* ve. Petelin doseže težo 4 kg, kokoš po 3.5. Pasma Sussex Je angleškega porekla. Daje obilo mesa. se naglo razvija in je primerna za odebelitev. V zi: '-ih mesecih nese pridno. Tu pa tam začne nesti že v petem mesecu starosti Barva jc ic je temna. Kokoš je izvrstna koklja. Znajde se v zaprtih in odprtih prostorih in rejcu ne dela težav. Angleži so vzgojili štiri zvrčli. Ed:no pomembna je hermelinasta. Kljun ima bel ali rožnast. Oko je oranžre-rumene barve. Greben, ušesa in podbrad-:k so rdeči. Glava je bela. Perje je belo, pome šano po vratu s črnim, rep je črn. Noge vi bele. Petelin tehta 4 kg in več, kokoš pa d ) 3.5 kg. V KRČMI Gost: — čujte, krčmar, vaše vino je zre* kam čudno motno. Krčmar: — Vino je že dobro, samo lJt-r je tako umazan. »JUTRO^ St. TS -(feBelJa, 4. TV. 19*3-XXI- Ali veste, kaj je bosman? Pssetmo pecivo, ki je v središča izredno zanimivega svatbenega obreda — Kaj Je dognal o tem čarodejnem obreda B. Orel v ^Etnologu" MESTNA Kdor je kdaj ugriznil v rahlo belo sredico bopmana in hrustal zlato zapečeno skorjo tega sladkega peciva svojstvenega okusa, bo rad priznal, da ta izdelek spretnih kmečkih gcspodmj zasluži že zaradi dobrote in oblike posebno razpravo. Zdaj je bil počaščen s posebno razpravo v »Etnologu«; raziskovalec pa seveda ni posvetil temu pecivu pozornosti zgolj kot izdelku kmečkih ženskih rok ® kuharske umetnosti slovensih gospodinj na deželi. Bosman je predmet prastarega čarodejnega obreda ki se je ohranil delne doslej v naših ženitovanjsko običajih ter zasluži v resnici primerno pozornost raziskovalcev našega narodopisnega blaga. Bosmana ne poznajo povsed na našem ozemlju. Zato pa tudi ni mogoče povedati z nekaj besedami, kaj je prav za prav to, kar pisec razprave »Ca-rodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih običajih« (začasno poročilo), Boris Orel v »Etnologu-i (15. zvezek) imenuje ženitovanjsko pogačo. Kar nas je doma v domovini slovenskega bosmana, ne štejemo tega peciva med kruh in ne med pogače. Kruha poznamo več vrst, a naše ljudstvo imenuje kruh le, kar ima obliko kolača (hleba) brez vsakih dodatkov, n. pr. brez sadja in drugih po-sladil. Pogača je pa zopet posebna vrsta peciva pečenega v pogačni skledi, dobro ramazanega z »dojnim« (mlečn'mi izdelki: smetano, sirom itd.). Bosman pa, kakor rečeno, ni kruh in ne pogača. Bosman je — bosman, kakor so pogače — pogače. »Žemtovanjska štruca kruha« V svoji obširni ter skrbno razpredeni razpravi imenuje B. Orel bosman kot »veliko ženitovanjsko štruco kruha, ki jo poznajo predvsem r?zni kraji na vzhodnem Sp. štajerskem«. Drugače bi bilo tudi res težko pojasniti prebivalcem drugih pokrajin, kaj je prav za prav bosman. Najstarejše znano tiskano poročilo o štajerskem bosmanu je nap'sal v »Novicah« leta 1858 Davorin Trstenjak. L. 1882 je pisal o drugačnem svatbenem obredu z bosma-»orn Josip Karba v »Slovenskih večerni-cah«. Po Trstenjakovem opisu nesejo bosman od nevestinega dema v ženinovo hišo; starešina položi bosman nevesti v naročja (v krilo), preden se mlada žena odpravi sp3.t in medtem najprej pojejo ženske, da darujejo nevesti bosman, »zakona izgled*. Potem izroči nevesta bosman ženinu, nakar pojejo mošk; o bosmanu kot o zakonskem zgledu (prisp;dobi). Po op'su Karbe pa skuSa pozavčin izročiti bosman ženino-vemu starešini, ki se pa darila brani, češ da ima razne napake. Pozavčin potem vzdigne bosman, godba zaigra in svatje zaplešejo med pesmijo. Ples je prispodoba dela. ki je poterbno da je mogoče nazadnje speči bosman. Med plesom »popravljajo* napake, ki iih starešina vedno zaiova cdkriva na bosmanu. Končno starešina sprejme bosman, ko zve cd pozavčina, da je darilu ime Načetek in priimek Pojedek. — L. 1910 je opisal bosman Peter Skuhala: »Bosman je »štruca« iz pšenične moke. Zamesen je s samo vodo in ima nek; poseben pa dober okus. Bosman je spleten: dno iz štirih gib, nad dnom tri gibe. nad temi pa dve, zgorej je torej ožiši kak spodaj. Znabiti pomeni potomce, kar b! po obliki skorej da prav sodil j, pa še morda tud1' zato, ker se gamo na gostiji prikaže Vsa'ca gospodinja prinese bosman s seboj, in sicer na rokah, kakor malo dete. Sled en eherni) bosman je nakinčan, pa vsaki d: ugače. Na vseh bosmanih se najdejo ba-bike (»punčke«), ptičice jn rob okolnaokoli s k 'ipinami zapleten. Bab'ke so male deklice (v Prlekiji Izgovarjajo? bobika, b6-bike), napravljene iz pšeničnega. testa... Krepine tudi iz testa, so podobne zaguga-rsemu traku -.. Na sredi bosmana se nahaja grb tiste vasi, iz ktere je povabljena gospodinja...« — Stanko Kociper je omenil bosman v svoji razpravi »Pravne starine iz ormoškega okraja« v časopisu za zgodvino in narodopisje XxXV: »Omenjena bodi tu še posebnost s prleških gosti}, bosman. Starešine, to so priče, pa tudi drugI, dajo na gostijo iz dobrega mlečnega testa pleteno, s testenimi ptičicami m cvejem ekrašeno pogačo — bosman, ki jo z velikim obredi prinesejo na mizo. Bosman po ljudskem mišljenju pomenja most iz samskega v zakonski stan. Pojejo ga Le potem ni več vrnitve po tem mostu ženin in nevesta sta stepila v novi stan in odslej sta neločljivo združena. — O bosmanu je pisal že prej tudi B. Orel (»Etnolog« 1937 39) v razpravi »Od kruha do malega krun-ka« in lani (»ženitovanjski običaji aa Dravskem polju«. Etnolog XIV). Razen tega je Orel zbiral podatke o bosmanu še od številnih štajerskih rojakov. Raziskoval je pa tudi prekmurski bosman. Trije glavni obredi Na podlagi zbranega gradiva o bosmanu le raziskovalec dognal d* *e treba v glav nem razlikovati tri obrede: štajerski »ta-roverženjski obred: nevesti, preden gre spat, položijo ob petju posebne prigodre pesmi v krilo bosman, ki ga pozneje razrc-žejo in razdele med goste; splošni vzhod no štajerski poljedelski obred: boemaii krstijo, ko opravijo (simbolično) vsa dela, ki je potrebna, da je mogoče speči pecivo (Načetek Pojedek — razrežejo ga in pojedo); prekmurski obred: bosman krstijo na šaljiv način, kakor da posnemajo krst otroka, nakar bosman razrežejo in razdele. Prvi obred se je zdaj že skoraj povsem izgubil, zato se v začetku vsiljuje dvom, ali si ga Trstenjak ni izmislil, odnosno po svoje prikrojil Raziskovalec prihaja do prepričanja, da je bil prejšnje čase razširjen ta cbred najbrž tudi drugje. Pri podrobnem raziskovanju vseh obredov je pa dognal, da so prispodobe, dejanja ter sestavine več ali manj skupke ter si podobne v vseh obredih, kar je združil kratko v naslednje ugotovitve: bosman je ženitovanjsko pecivo, ki pomeni otroka; prispodobo otroka, bosman, poležijo nevestj v naročje; to prispodobo otroka krščujejo na razne načine; končno je bosmanu-otroku ime: Načetek. potem Pojedež. Bosmanc razrežejo. razdele in pojedo. Otrokov spremljevalec na življenjski poti ženitovanjski bosman velja tudi za krstni kruh ne le pri Štajercih in Prekmurcih, temveč tudi pri Slovakih, ugotavlja raziskovalec. V vzhodno štajerskih krstnih običajih, v »lcrstitkah«, ima bosman tudi svoj pomen. Krstjtke prirejajo 8 do 14 dni po porodu, ko je porodnica že čvrsta in že sama streže gostom. Bosman prinese na krstitke otrokova botra in ga daruje materi. — Znano je rojstno in krstno pecivo tudi pri drugih narodih. — Ob rojtvu in krstu ima bosman po večini drugačne naloge kakor na gostovanju; njegov namen je, da varuje dojenčka pred demoni in nesrečami; kakor dobri duh je, ki naj skrbi, da bo otrok živel dolgo in srečno. Toda raziskovalcu se zdi pomembnejše od tega, kakšne naloge ima bosman pri rojstvu jn krstu, dognanje, da je bosman navzočen pri krstu otroka; to namreč potrjuje, da je bosman neločljivo zvezan z otrokom ter da je njegov veliki obredni spremljevalec in tako rekoč njegova druga, čarodejna podoba. Stara domovina bosmana Ko raziskovalec razpravlja o končni usodi bosmana, opozori tudi, da je bosman popotnica. Da, tega se še prav dobro spominjamo, kar nas je, kj smo šli po svetu iz domovine besmana. Mati nam je dala na pot bosman... Včasi htudfi pogače ali druge posebne dobrote, kakršnih v drugih krajih ne poznajo. Bosman je bilo posebno praznično pecivo. Med boljšim, pšeničnim pecivom se je najdalje ohranilo nepokvarjeno, kajti pšenični kruh navadne izdelave se pokvari najhitreje. Ko odhajajo svatje z gostovanja, dobi vsak kos bosmana; raziskovalec pravi, da so ostalj tako z bosma-nom povezani v novi skupnosti zakonskih drugov. Odrezani kos bosmana je kakot popotnica, ki se z njo ženin in nevesta podajata v novo, zakonsko življenje, pravi Orel. Kruh je mogočna vez; ko odhaja od doma sin ali mora za zaslužkom oče, ko se odpravlja služit hčer — vsak dobi od matere ob slovesu kos kruha, da bi ostal še nadalje v družinski skupnosti ter obvarovan pred raznimi nevarnostmi. — Stara domovina bosmana je v Rusiji, kjer menda ponekod pomeni še dandanes vsak kruh podolgovate oblike. Beseda bosman je najbrž turško tatarskega izvora. Razni slovarji navajajo bosman kot reženj, kos kruha, popotnico. Bosman je pa kruh za potrebe dvora, dvorni, erarni kruh; basmaD-nik je prebivalec svobodne basmanske vasi moskovskega predmestja, kjer pečejo erarni kruh. Batman je dolga štruca navadnega kruha. V Bosni je boeman kruh iz otrobov. — Po vsem tem je bil torej boeman prvotno reženj kruha, ki so ga jemali na potovanje, najbrž vojaki, saj je bil to državni, erarni kruh. Od vojakov so ga najbrž spoznali na Slovaškem, od tam je pa zašel tudi v naše kraje, kjer je postal ženitovanjskj in krstnj kruh. Pomen bosmana Raziskovalec omenja še, da ima tudi z3-uživanje bosmana velik pomen, zlasti za nevesto, o čemer priča tudi medžimurska pripovedka o čarovniku Vidoviiid. Vidovina zna mleti iz mesečine moko in iz pšenice peči Vidov bosman. — Kaže, da Je verovanje o Vidovini ostanek kultno mističnega lika nekega starejšega hišnega duha. V belokranjski pripovedki Vidovin ali Vidovina skrbi za rod: »šel je za kavranom ter mu vzel tri zrno, ki jih je prinesel nazaj, da je zopet rodilo«. Vidovina je dobri duh, ki skrbi za nevestin zarod, a hkrati je tudi zli duh. V panonsko medžimurski pripovedki o Vidovini in njegovem čarodejnem bosmanu, ki učinkuje na nevesto, če ga užije, da rodi same cesarje, kralje in junake, je ohranjen zadnji zbledeli mit davnega božanstva, ki je prinašalo nevesti plodnost. — Pomen bosmana raziskovalec končno opredeljuje v naslednjih točkah: Rojstvo kruha b°smana: i. Bosman je okrašeno ženitovanjsko pecivo, določeno za posebne ženitovanjske obredne namene. Zato mora biti zelo dobro in njegove napake je trebi, popraviti — na ženitovanju pred rezanjem in uživanjem ga je treba obredno očistiti. — B°sman-otrok: n. Bosman prikazuje obrednega ženjtovanjskega otroka, podob nega nakolenčiču v nekaterih drugih naših pokrajinah. — Rojstvo otrok«: m. Bosman-nakolenčiča položijo nevesti v krilo in s tem čarajo bodoči porod nevestinega otroka. — Krst otr°ka: IV. Bosman-otroka krščujejo ter z ženitovanjskim obrednim krstam čarajo porod-krst bodočega nevestnega otroka. Pravo Ime otroka — Načetek POje^ek: V. V zadnjem obrednem dejanju bosman razrežejo, razdele ln pojedo. Svatom je kos bosmana ženitovanjski odpustek ali popotnica. Ženin in nevesta sa po bosmanu neločljivo zvezana. ko ga pojesta. Nevesti uživanje bosmana čarodejno pomaga rediti otroke. Posebej še zaužitje Vdovininega bosmana da nevesti moč, da rodi same cesarje, kralje in junake. — Razikovalec zaključuje razpravo, da Je »vzhodnoštajersko-prekmur-ski gostiivanjski bosman eden najlepših slovenskih ženftovanjskih kruhov ter zlasti po svojih globokih, deloma izvirnih smislih in pomenih precej nadkriljuje kranjsko pogačo, katero pa bi bilo treba tudi narodoslovno raziskati«. Prva sadna sušilnica v Bački Dočhn je pridelala Madžarska ie v gospodarskem letu 1941.-42. okrog 1,000.000 metrskih stotov svežega sočivja v vrednosti 15 milijonov pengo ter nasušila od tega 100.000 stotov. Bačka kot najbogatejša pokrajina v pogledu sadja in sočivja še ni imela nobene sušilnice. Zato je južno-madžarsko kmetijsko ministrstvo z veseljem sprejelo vest, da je zgradilo novo-sadsko podjetje Balthazar Faith parni mlin d. d. v Bački prvo sadno sušilnico. V ta namen je bilo investiranih 600.000 pen-gč. Za izpopolnitev strojnih naprav se bo pa uporabilo že 250.000 pengo. Zaenkrat suše v novi sušilnici večinoma samo sladkorno peso, v k ratkem pa začno sušiti v večjih količinah tudi kislo zelje, ki ga ima Bačka mnogo. Uprava sušilnice je sklenila z okoliškimi kmetovalci pogodbe glede stalne do- HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje »A VISTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE* PO UREDBI. - SODNO DEPOZITNI ODDELEK, HRANILNIKI TEKOČI RACUNL ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČANA LJUBLJANSKA bave svežega sočivja Gre v pivi vrsti za 400 oralov s sladkorno peso zasejanega polja, 100 oralov graha. 100 oralov čebule itd. Letos jeseni bodo začeli v novi sušilnici odnosno tovarni predelovati sadje v krhle, mezgo in konzerve. V času, ko ne bo na razpolago niti sadja, niti sočivja. bo pa tovarna sušila krompir. Dnevna kapaciteta znaša okrog 250 metrskih stotov. Posušeno sočivje in sadje pride v celofan-skih vrečicah na trg. Dr. Dietn v Bukarešti Predsednik mednarodnega umetniškega odbora dr. Karel Diem si Je ogledal v spremstvu šefa rumunskega športa prof Georglu propagandno ministrstvo, kjei je govoril z generalnim tajnikom ministrstva Badautzem. Ob sprejemu v domu romunske športne organizacije j bil Imenovan dr. Diem za častnega člana rumunskega športa. Prof. Georgiju je v svojem govoru naglašal tovarištvo v orožju med nemškimi in romunskimi vojaki ter romunsko mladino, ter športno tovarištvo med mladino obeh narodov. Po sprejemu pri nemškem poslaniku Je predaval dr. Djem pred izbranem občinstvom o evropskem športu, njegovem razvoju in njegovih temeljih. Predavanje izhajajoče lz teze, da bodo šport državljanska dolžnost in da ga mora torej država podpirati, j e našlo med občinstvom živahno pritrjevanje. Dne 22. marca 1943 je umrl gospod Pahor Karto v 32. letu starosti zaradi dolgotrajne zavratne bolezni. — K večnemu počitku so ga položili v Osijeku. Sv. maša za dragim pokojnim se bo brala dne 7. aprila ob 7. uri v cerkvi sv Jakoba v Ljubljani. Naj počiva v miru. Ljubljana, Osijek, 4. aprila 1943. Žalujoči rodbini: PAHOR, CERNE in sorodniki Ogromna večina oglaševalcev se obrate na uJUTROV4 OGLASNI ODDELEK OKVIRJE IZDELUJE SPECIALIST KLEIN iVOLFOVA Ul— 4 Umrl nam je naš dragi, dobri mož, brat, gospod NIKOLAJ OGRIČ brivski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. aprila ob 2. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. aprila 1943. ROŽ A, soproga — FILIP, brat in ostalo sorodstvo KLOBUCARNA »PAJK« Vam strokovno osnažl, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 88 MIKLOŠIČEVA GESTA 18 (Nasproti hotela Union) INSERUtAJTE V „JUTRU" Umrl nam Je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod MIHAEL VOJE železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 4. aprila 1943 ob %4. uri popoldne z žal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Skofja Loka, Bohinj, Beograd, Maribor, dne 2. aprila 1943. Žalujoče rodbine: VOJE, GRM, MAJERlč, LOGAR, ZUPAN, TEPEVA Grande vendita fisarmoniche Modeli! 1943-XXI prodaja harmonik Modeli 1943-XXI Ia SOC. ITALIANA NOTA D*ORO di OSIMO (Ancona) avvisa 1'affezionata Clientela che sono pronti i nuovi obvešča svoje drage stranke, da so izgotovljeni novi modeli »Italiao in »Impero« 1943. Prvim kupcem nudi NOTA D'ORO po posebnih cenah sledečih 300 harmonik: modelli »Italia« e »Impero« 1943. Ai primi acquirenti Ia NOTA D'ORO offre a prezzi speciali le seguenti 300 fisarmoniche: N. 200 mod. ITALIA, 34 N. 100 mod. IMPERO, 41 tasti, gumbov, tasti gumbov. 60 120 bassL basov, bassL basov. voci in glasov voci in glasov L. 1600 L. 2600 Nei prezzi suddetti k compresa l'elegante e robusta CUSTO-DIA in fibrone nero. fabbricata appositamente da una delle primarie V a 1 i g e-rie Italiane Inviare Pimporto con 1'ordina-zione. unitamente a questa in-serzione. alla V omenjenih cenah je vključena elegantna in trpežna ŠKATLA iz črne fibre, ki jo posebej izgotavlja ena vodečih italijanskihtor-barskih tvornic Pošljite znesek z naročilom skupaj s tem oglasom tvrdki Modello »ITALIA* Forma aerodinamica — Tastiera brevettata in allumjnio — Voci di forte tonaliti in 2a e ta 4a — Fondi di betulla e pelle — Deco-razioni cromate — Garanzia 3 anni Model »ITALIA« Aerodinamična oblika — Tastatnra patentirana i? aluminija — Močan glas t 2. in 4. — Dno a betule in tunja — Pokromani okraski — Troletno jamstvo Soc. Ital. NOTA D*ORO OSIMO (Ancona) Tutte le nostre armoniche sono modernlssime - Fabbricate con materiali di pri m a qualit4 — Vendute con certificato di garanzia. Vse naše harmonike so najmodernejše — Izdelane so iz prvovrstnega blaga — Prodajamo Jih z Jamstvenim potrdilom Moddlo »IMPERO« Pocma aerodinamica — Tastiera brevettata ia alluminio — Voci tre-deti ta i« e to con registro al cantabile — Montaggio perfette con pelli »Cflte — Garanm 5 umi Model »IMPERO« Aerodinamična oblika — Tastatnra patentirana is aluminija — Švedski glasovi T J. ta 4. * registrom st petj« — Popolna montaia * izbranim nsetem — Petletno jtrnitio V cvetu mladosti nas Je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, sestrica, nečakinja ln vnukinja, gospodična BERNIK MIJA dijakinja t razreda Trgovske akademije K preranemu grobu jo bomo spremili v nedeljo, dne 4. aprila 1943 ob 1 uri popoldne z žal — kapelice sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. aprila 1943. Globoko žalujoči: VALENTIN, oče; MARIJA, mati; TINKO, brat ter ostalo sorodstvo Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja aa konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja; fcao Jeran — Za maeratm del Je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi ? Ljubljani