EUCLID,OH I o 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHUU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. хххп. — leto хххп.
Novi grobovi
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 2, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 108
j adolph j. macerol
. Snoči ob 7:30 uri je umrl v Lakeside bolnišnici Adolph J. Macerol, stanujoč na 1152 E. 61 St. Pogreb oskrbuje Grdinov I pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Barbara kovitch
Včeraj zjutraj ob 7:30 uri je Umrla v University bolnišhici Barbara Kovitch, rojena Zalač, stara 78 let. Stanovala je na 1609 Laclede Rd., South Euclid, preje pa na 364 E. 161 St. Doma je bila iz Vinica pri Črnomlju, odkoder je prišla v Ameriko pred 56 leti. Pred leti je živela v Pittsburghu. Bila je članica Sovereign W. C. v Pittsburghu, Pa. Л
Tukaj zapušča dve hčeri, Mrs. Kathryn Riddle in Mrs. Rose Bogolin, tri sinove; George, Frank in Joseph, osem vnukov in enega pravnuka, v Toole, Utah, zapušča brata George Ža-lač, v stari domovini pa sestro. Soprog Steve je umrl leta 1925. Pogreb se bo vršil v poboto zjutraj ob 9. uri iz August F. Sve-tek pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary,
catherine sabatovich
Pokojna Catherine (Kata) Sa-batovich iz Everett, O., je bila članica društva Cvijet hrvatskih sestara, HBZ, katerega članice so prošene, da se od pokojne poslovijo v Golubovem pogrebnem zavodu. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary,
Amerika bo baje umaknila čete iz južne Koreje
SEOUL, Koreja, 31. maja — Visoki ameriški uradniki niso hoteli podati nobenih izjav v zvezi z govoricami, da baje Ze-dinjene države nameravajo Umakniti ameriške vojake iz južne Koreje do konca julija meseca.
Nekateri krogi trdijo, da je že okrog 2,000 ameriških vojakov odpotovalo iz pristanišča Incho-Па na južni Koreji in da je včeraj odpotovala tudi ameriška transportna ladja "Gen. Collins" 2 okrog 500 vojakov.
Računa se, da je do 1. maja bilo okrog 8,000 ameriških vojakov na južni Koreji. Pričakovalo se je, da bodo vsi vojaki poslani domov in da bo ostala le nekakšna Vojaška svetovalna misija za Korejo, ki bi štela več sto vojakov in častnikov. Soglasno s temi načrti se je nameravalo izročiti korejski vladi tudi ameriško vojaško opremo.
Poročila iz Washingtona pravijo, da bodo ameriške okupacijske čete umaknjene iz južne Koreje v teku treh mesecev. Kot znanoj je Sovjetska zveza, ki je po sporazumu okupirala severno Korejo, že pred začetkom leta Umaknila vse svoje vojake in ob tej priliki svetovala Zedinjenim državam, da storijo isto. Doslej Se je Amerika upirala umiku Svojih čet, češ da bi komunistič čete iz severne Koreje vdrle v južno in okupirale celo deželo.
Arabski voiatelj je proglasil Kirenaiko za neodvisno deželo
Ljudstva bivše italijanske kolonije zahtevajo neodvisnost za celo Libijo
LONDON, 1. junija—Arabski voditelj Emir Sajed Idriss el Senussi je danes proglasil bivšo italijansko kolonijo Kirenaiko, ki se nahaja pod okupacijo Anglije, za neodvisno deželo.
Kirenaika je sestavni del Libije, odnosno njen vzhodni del, ki meji z Egiptom. Objava njene neodvisnosti je vzbudila veliko senzacijo in navdušenje med arabskimi ljudstvi ne samo Libiji, pač pa tudi v ostalih deželah.
Arabski voditelj je s svojo proklamacijo prehitel Angleže, ki so par ur pozneje naznanili, da bodo dali Kirenaiki nekakšno samoupravo.
Neodvisnost Kirenalike je bila objavljena v Bengaziju, mestu okrog katerega so se v drugi svetovni vojni vodili krvavi boji. Ko je po vojni Anglija okupirala celo Libijo, se je pri arabskem prebivalstvu začela probu-jati nacionalna samozavest in gibanje za neodvisnost se je začelo naglo širiti.
Zaradi strateške važnosti Libije, niso zapadne sile hotele dati neodvisnosti Arabcem, pač pa so Združenim narodom predložile načrt, po katerem bi si bile razdelile bivše italijanske kolonije. Po tem načrtu bi se Libijo leta 1951 vrnilo pod upravo Ita-
Eisler pravi, da bo tožil Ameriko
PRAGA, 1. junija. — Nemški komunist Gerhart Eisler je danes izjavil, da bo tožil ameriško vlado za $25,000 odškodnine za stroške in neprilike, ki jih je imel, ko je zbežal iz Zedinjenih držav.
V svojem prvem pogovoru s časnikarji je Eisler izjavil, da je ameriški justični tajnik Tom Clark "letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za tepce." Za šefa FBI Edgarja Hooverja pa izjavil, da ni "nikakršen nadčlovek."
Eisler ni hotel razkriti potankosti o svojem begu iz Zedinjenih' držav. Rekel je, da FBI še vedno ne ve, kako mu je uspelo zbežati in da ne bi hotel radi drugih političnih beguncev 'razkriti te potankosti.
Eisler je izjavil, da mu je zelo žal in da ga peče vest, ker je z njegovih begom bila prizadeta organizacija Civil Rights Con-
gress, ki je za njega položila I$23 000 poroštva in mu tako omogočila, da. je na obravnavo
vedno držali Angleži pod svojo okupacijo. Toda takoj po predložitvi tega načrta Združenim narodom, so Arabci priredili viharne demonstracije proti Angliji in Zedinjenim državam, zahtevajoč neodvisnost. Načrt glede bivših italijanskih kolonij je Generalna skupščina Združenih narodov zavrgla, kar je bil eden od večjih porazov zapadnih sil.
Baje je Anglija z ozirom na poraz načrta pripravljala nekakšen načrt za lokalno samoupravo Kirenaike, toda z današnjim proglasom so jo Arabci postavili pred dovršeno delo.
El Senussi, ki je objavil neodvisnost Kirenaike, je obenem naznanil, da bo deloval za združitev in popolno neodvisnost cele Libije,	'
truman bo imel važen govor
WASHINGTON, 1, junija—Iz Bele hiše so danes naznanili, da bo predsednik Truman imel 11. junija važen govor na sestanku 35. divizije v Little Rochu,
Odšla na obisk k sinu
Mr. in Mrs. Frank Prudič iz 18707 Muskoka Ave. sta se danes podala v Souix Falls, So. Dakota, kjer bosta prisostvovala graduaciji njiju sina Franka ml., ki pohaja ondotni kolegij. Mladi Frank se nahaja v So. Dakoti že od leta 1945, ko se je tam poročil po povratku iz vojne. Graduacija se bo vršila v ponedeljek. Mr. in Mrs. Prudič bosta ob tej priliki obiskala tudi druge naselbine v ondotnih krajih ter bosta odsotna kake tri tedne. Želimo jima mnogo razvedrila na potovanju in srečen povratek!
Zadušnica
V nedeljo ob 9. zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge obletnice smrti Anne Pakish. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo.
čakal na svobodi. Poudaril je, da je dal navodila svojemu odvetniku v Londonu, naj za omenjeno vsoto toži ameriško vlado in da namerava denar, če ga dobi, izročiti omenjeni organizaciji.
Glede motivov svojega bega pa je Eisler rekel:
"Ce bi ostal v Zedinjenih državah, bi moj priziv stal na tisoče dolarjev in to brez rezultata, ker bi me na vsak način vrgli v ječo.
"Če bi se vrnil v Nemčijo in bi prišel čas, ko bi nemški denar nekaj veljal, bi lahko povrnil svojim prijateljem dolg.
"Poleg tega pa bi se lažje boril za mir v Nemčiji, kakor pa v kakšni ječi Zedinjenih držav."
Eisler je pristavil, da je sklenil zapustiti Anglijo v ponedeljek, ker da ni hotel dati prilike Clarku, da bi ga na eden ali pa drugi način dobil v pest.
(Justični tajnik Tom Clark je v Washingtonu izjavil, da so 25edinjeen države zapustile vse napore, da bi dobile Eislerja nazaj v Ameriko.)
Eisler je izjavil, da nikoli ni bil član ali pa voditelj ameriške Komunistične stranke, da celo nikoli ni želel iti v Zedinjene države, pač pa je bil na poti v Mehiko, ko so ga leta 1491 pridržali v Ameriki. Leta 1946 so Zedinjene države odobrile njegovo prošnjo za vrnitev v Nemčijo.
"Žal, pa me je potreboval kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti, da bi strašil otroke in tako me niso pustili, da bi odpotoval," je pristavil Eisler.
taylor je zopet bil pri papežu
VATIKAN, 31. maja—Papež Pij XII. je danes sprejel v avdi-jenco Myrona Taylorja, osebnega poslanca predsednika Tru-mana pri sv. Stolici. S Taylor-jem se je sv. Oče pogovarjal čez pol ure.
Kje je denar za obnovo Lidic?
V	Ameriki so baje nabrali pet milijonov za obnovo češkega mesta, toda denar ni bil nikoli odposlan
WASHINGTON, 1. junija. — Državni oddelek bo izvršil preiskavo v zvezi z obtožbami češ-' koslovaškega poslsftica Jana Vo-dičke, da je baje-v Zedinjenih državah bilo nabranih $5,000,-000 za obnovo mu^eniškega češkoslovaškega mesfe Lidice, da pa ta denar nikoli ni bil izročen za te namene.
Vodička je izjavil, da je posebni odbor za obnovo Lidic, ki je bil ustanovljen v Ameriki in kateremu je najprej načeloval pok. predsednik Roosevelt, pozneje pa predsednik Truman, zbral omenjeno vsjoto, da bi se obnovilo Lidice, кЦего mesto so nacisti zverinsko Uničili, zažgali, večino prebivalstva pa pobili. Soglasno z izjavanii Vodičke je bila s tem denarjem izvršena velika poneverba.
V	New Yorku pa je bivši češkoslovaški delegat dr. Jan Papanek, ki je podal ostavko, ko je poskus pučži desničarskih elementov lani v februarju propadel, izjavil, da odbor za obnovo Lidic ni nikoli zbral $5,-000,000, pač pa le Jf5,000.
Papanek, ki je eden od begunskih čeških voditeljev, je priznal, da se je denar začelo uporabljati za podpiranje čeških in slovaških beguncev. Rekel je, da ni "bilo prilike,'^ da bi se denar poslalo v.Češk5ji:tyaako, ker da je vlada zavrgla načrt odbora za obnovo Lidic, da se zgradi spomenik.
Češki begunec pa ni pojasnil, s kakšnim pooblastilom se je začelo trošiti zbrani denar za begunce, ko pa so Američani prispevali za popolnoma druge namene, namreč za obnovo Lidic.
Neki neimenovani uradnik Državnega oddelka je izjavil, da bo urad za zunanje informacije izvršil preiskavo, da se ugotovi, če so obtožbe češkega poslanca točne ali pa ne.
dvakrat freprodane cvetuce
ST. CATHERINES, Ont., 1. junija. — Policija se je danes začela zanimati za pritožbe tukajšnjih prebivalcev, ki pravijo, da neznani tatovi kradejo cvetlice z grobov na pokopališču Victoria in jih nato nosijo nazaj k cvetličarjem, ki jih zopet prodajajo kot šopke za poroke.
Truman pravi, da smo sedaj blige miru kot pa smo bili kdajkoli prej
Zverinski pokolj civilcev v Šangaju
ŠANGAJ, 1. junija — Ne-ko-munistični kitajski viri poročajo, da so nacionalisti pred prihodom komunistov v Šangaj zverinsko pobili 600 civilcev.
Zadnje dneve je policijski nacionalistični komisar Mao Sen uvedel v Šangaju vladavino terorja. Javno se je na ulicah usmrtilo več kot 36 Šangajča-nov. Toda poleg teh so v svojem divjanju nacionalisti v tajnosti ubili več sto Šangajčanov. Morili so študente, profesorje in delavce, ki da so simpatizirali z Ljudsko osvobodilno (komunistično) armado.
Zaradi stroge cenzure niso mogli zunšnji poročevalci poročati o tej vladavini terorja in grozodejstev, šele s paničnim begom nacionalistov in prihodom komunističnih čet so se Šangajčani oddahnili.
Nevtralni časnikarski poročevalci, ki se nahajajo v šangaju, pravijo, da je prebivalstvo Šan-gaja zelo zadovoljno z novo komunistično upravo. Obnašanje komunističnih vojakov je baje vzorno.
*
Ni sporazuma glede skupne politike?	.
PARIZ, 1. junija—Francoski uradniki so danes naznanili, da se zapadne sile niso mogle sporazumeti glede skupne politike napram komunistični Kitajski.
Zedinjene države so skušale združiti Anglijo, Francijo in Nizozemsko, da bi vse države zavzele enako stališče napram kitajskim komunistom, toda kot izgleda, so nekatere države že pripravljene, da upostavijo di-plomatične zveze s komunistično Kitajsko in zavržejo nacionaliste.
X Ray preiskava
Danes, jutri in v soboto se bo pred St. Clair kopališčem nahajal voz z X-ray aparatom, kjer se bo nudilo prebivalcem te naselbine prosto preiskavo za dognanje jetike. Ta preiskava je na razpolago vsem moškim in ženskam, fantom in dekletom od 15. leta starosti naprej. Onim, ki so bolni na jetiki, ni treba preiskave, potrebno pa je, da seje poslužijo vsi drugi, ki so navidezno zdravi. Včasih se bolezen koga loti, in če jo v pravem Stadiju ustavi, si ohrani življenje, obenem pa obvaruje druge pred nalezljivo boleznijo.
Ker je bilo že veliko poroča-rio o teh preiskavah, ni treba obširneje; pisati sedaj. Važno je, da si vsak zapomni, da je X-Ray preiskava pljuč prosta, da vzame le nekaj sekund časa in se ni treba sleči ko stopite pred aparat. Danes in jutri bo voz pred kopališčem od 2. do 8:30 zvečer v soboto pa od 9. zjutraj do 4. popoldne.
kosenkina plačala $12 globe
FREEHOLD, N. J., 31. maja —Mrs. Oksana Kosenkina, ki je lani v avgustu skočila skozi okno sovjetskega konzulata v New Yorku, je danes radi neprevidne vožnje z avtom bila kaznovana z $12 globe.
Mrs. Kosenkina je s svojim avtom zadela v neki ulični znak. Globo pa ji menda ne bo težko plačati, ker je s svojim "skokom v svobodo," zaslužila lepe denar-ce. Baje so njeni dohodki samo lani znašali $45,000.
marshallov načrt za privatne podjetnike
TORONTO, 1. junija__Predsednik Ameriške filmske zveze Eric Johnston je danes izjavil, da bi Marshallov načrt moral biti izročen posameznikom, ki imajo dovolj denarja, da ga financirajo.
Po priporočilu Johnstona bi posamezne družbe prevzele tako zvano obnovo zapadne Evrope.
23а indonezijcev ubitih na javi
BATAVIA, Java, 31. maja.— Nizozemske oblasti so naznanile, da je tekom borb zadnjega tedna bilo ubitih na Javi 230 In-donezijcev.
Nizozemsko poročilo pa ne omenja izgub, ki so jih pretrpele nizozemske čete, ki se nahajajo v vojni proti Indoneziji in jo hočejo pokoriti.
WASHINGTON, 1. junija—Presednik Truman je danes izjavil, da smo po njegovem mišljenju sedaj bližje miru kot pa smo bili kdajkoli prej v teku zadnjih treh let.
Truman je gornjo izjavo podal v pogovorih s časnikarskimi poročevalci, ki so se udeležili invazije Normandije. Poročevalci so se ustavili v Beli hiši, ker nameravajo ponovno odpotovati v Evropo in poročati, kakšni so bili uspehi' obnove v teku zadnjih let.
Predsednik je skupaj s časnikarji obujal spomine na invazijo Normandije v sredini leta 1914. V šali je pripomnil, da je hotel biti tam, da pa mu je gen. Marshall rekel, da je prestar za vojno.
Delavski zakon ima prednost pred vojaškim paktom
Pred svojimi pogovori s časnikarji je Truman izjavil, da se Državni oddelek strinja, ker se je v senatu dalo prednost za akcijo delavskemu zakonu pred Atlantskim vojaškim paktom. Njegov tiskovni tajnik Charles Ross je časnikarje obvestil, da ne obstoja nobeno nesoglasje med Državnim oddelkom in senatom, kar se tiče te prednosti.
Republikanski senator Van-denberg je namreč predlagal, da se v senatu čimprej odobri Atlantsko pogodbo, ki da bo oja« čila pozicijo državnega tajnika Dean Achesona na konferenci zunanjih ministrov štirih velikih sil v Parizu.
Republikanski senator Wat-kins pa je zahteval, da se v besedilo vojaške pogodbe vključi določba, po kateri bi kongres imel pravico napovedati vojno po svojem lastnem razsojevanju.
Predsednik senatnega odbora za zunanje odnošaje Tom Con-nally je izjavil, da bo odbor začel razmotrivati o vojaški pogodbi jutri in jo takoj po odobritvi poslal senatu na končno glasovanje.
Praški nadškof je zopet zagrozil češkim katoličanom
PRAGA, 1. junija—Češkoslovaška vlada je danes naznanila, da namerava kontrolirati imenovanja novih rimsko-katoliških duhovnikov in uradnikov katoliške cerkve, da prepreči proti-vladne aktivnosti.
Medtem pa je praški nadškof prevzvišeni Jože Beran ponovno zagrozil z izobčenjem katoličanom, če bodo "kolaborirali" z vlado.
Beran je s svojim odprtim nastopom proti vladi tako zaostril spor, da mnogi opazovalci menijo, da ga bodo oblasti vtaknile v ječo.
Po novem ukazu vlade se ne bo priznalo nobenega novoime-novanega duhovnika ali pa uradnika rimsko-katoliške cerkve, če njegovo imenovanje ne bo (Dbjavljeno v uradnem glasilu za češkoslovaško katoliško duhovščino. Toda Beran je takoj dal navodila duhovnikom, naj to uradno glasilo enostavno prezrejo.
P6Wg Uradnega glasila je Beran prepovedal katoličanom, da čitajo druge časopise, ki so za sodelovanje z vlado. Med temi so glasilo Ljudske stranke "Lidove Demokracie," slovaški časopis Lidova Obroda in glasilo organizacije Krščanskih žena v Brnu.
Ljudska stranka je katoliška, toda sodeluje z vlado in ima v vladi enega ministra.
Beran je zagrozil, da bo cerkev kaznovala vse katoličane, ki bodo pristopili Katoliški akciji—gibanju, ki ga organizira Ljudska stranka.
"Mrtvi" veteran se zopet skriva
NEW YORK, 1. junija—Vojni veteran Anthony Marino, ki je do nedavno bil "uradno mrtev," je danes zginil. Toda oblasti upajo, da se bo zopet oglasil in še bolj zapletel že itak zapleteno zadevo.
Kot je bilo poročano, je Marino pred tremi tedni prišel v naborni urad v . New Yorku, da bi pozvedel, kakšni so njegovi od-nošaji z armado. Obvestili so ga, da je za njih že od leta 1944, ko je v neki bitki v Franciji izginil, popolnoma mrtev in pozabljen. Po krajši proceduri, ko so mu med ostalim vzeli odtise prstov, je bil zopet uvrščen med smrtnike in kot bivši GI deležen veteranskega posojila.
Zadeva bi bila s tem zaključena, toda Marino, ki je "izgubil spomin," se je v New Yorku drugič oženil. Prva žena, ki živi v Waterbury, Conn., se je zelo razveselila, ko je po petih letih slišala, da je živ. Vesela sta bila tudi njegova dva otroka iz prvega zakona, toda veselja je bilo kmalu konec, ko je Marino naznanil, da bo ostal s svojo drugo ženo, s katero ima tudi sina.
Marino se sedaj baje skriva pri svoji ljubici, neki 33 let stari natakarici.
Občni zbor
V petek zvečer ob 7:30 uri se bo vršil občni zbor dramskega zbora "Anton Verovšek" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Med drugimi važnimi zadevami bo na dnevnem redu tudi volitev novega odbora. Prosi se člane in članice, da se gotovo udeleže.

rojenice
Shoči so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs, Raymond Ivancic, 1393 E. 55 St., in jima pustile v spomin zalo hčerkico, ki bo delala družbo svojemu bratcu. Mati in dete se dobro počutita v Lakeside bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 1241 E. 61 St., zopet "grandpa" in "grandma".
Tetica štorklja se je zglasila pri Mr. 4n Mrs. John Forges, 164 Westwood Ave., in jima pu, stila v spomin krepkega fantka, ki je tehtal sedem funtov in pol. Mlade matere dekliško ime je bilo Vida Jackomin. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank in Mary Jackomin, 20900 N. Vine St., stari oče in stara mama.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
„$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
EISLERJEV SLUČAJ
Znani nemeški komunist Earhart Eisler, ki je v New Yorku čakal na obravnavo radi "krive prisege," ko se je nahajal na začasni svobodščini pod poroštvom $25,000, nato pa zbezal iz Amerike na poljski ladji "Batory" ter bil po angleški policiji s silo odpeljan z ladje vLondon, se sedaj po svoji dramatični politični Odisejadi nahaja na varnem v Pragi. Kot znano, je angleška, sodni j a gladko zavrgla zahtevo Zedinjenih držav, da se Eisler j a vrne v našo deželo.
Odlok angleške sodnije je važen, ker je bivstveno vprašanje bilo, če je ali pa ne Eisler politični begunec. Po 70 let starem sporazumu med Zedinjenimi državami in Anglijo, bi Eisler bil lahko vrnjen, le če bi mu bilo dokazano, daje navaden kriminalec, ne pa politični begunec.
Z ozirom na poročila v ameriškem tisku, uredniških komentarjev itd. pred odlokom angleške sodnije, je izgledalo, da bo Eisler prav gotovo vrnjen. Ameriški tisk ga je namreč predstavljal za navadnega "kriminalca," ki je kršil ameriške zakone, ki nima pravice na politični azil, in ki je zaigral svoje poroštvo. Sploh so mu bile zanikane kakršne koli civilne ali pa politična pravice.
Če bi ameriško ljudstvo bilo seznanjeno s komentarji v angleškem tisku, potem bi stvar zgledala drugače. Kajti celo najbolj konservativni angleški časopisi so priznali Eisler ju pravico političnega begunca. V tem so bili bolj stvarni, kakor pa ameriški časopisi in zato odlok angleške sodnije ni nikogar izven Amerike presentil, dočim so tu v naši lastni deželi nekateri kongresniki, med njimi Rankin in Brown, očitali Angležem "črno nehvaležnost" za pomoč in celo obtožili angleške sodnije, "da ščitijo komuniste."
"New York Times" je riš zagotovila angleških časopisov, da je Eisler "politični begunec" odgovoril v uredniškem članku, da to ni res, pač pa da je Eisler navadni "kršilec ameriških zakonov" in "bailjumper."
"Newsweek" je 30. maja bolj natančno pojasnil to zadevo. Ne da bi omenil bivstveno vprašanje, četudi v Ameriki smatramo komuniste za pripadnike politične stranke ali pa navadne "teroriste," kakor se jih skuša prikazati, je "Newsweek" sporočil sledeča dejstva:
Angleški odvetnik Dudley Collard je na sodni j i zagovarjal Eisler j a kot političnega begunca.
Liberalni časopis "Manchester Guardian" je v svojem komentarju izjavil, da bi "Eislerjev slučaj lahko povzročil resno skrb med pripadniki vseh političnih prepričanj."
V	angleškem parlamentu je komunistični poslanec Willie Gallacher vzkliknil: "Ali je kje meja ponižanj, v katera se lahko našo deželo vrže po ukazu iz Amerike?"
Sef londonskega urada "Newsweek" Fred Vander smith pa je sporočil, da je nasilna odstranitev Eisler j a s poljske ladje na zahtevo Zedinjenih držav, povzročila veliko razburjenje v angleškem javnem mnenju. Kritike so se v glavnem opirale na dve dejstvi: Privč, da bi nasilna vrnitev Eisler j a v Ameriko kršila 70 let star sporazum, ki ne dovoljuje, da bi se politične begunce izgnalo iz Anglije in drugič, da bi to utegnilo služiti kot dokaz, da je Anglija vržena v položaj ameriške kolonije in mora ubogati ukaze ameriških reakcionarjev.
Toda najbolj značilen je sledeči stavek v komentarju "Newsweeka":
"Visoki uradniki ameriške ambasade v Londonu se popolnoma zavedajo, kako globoko so v Angliji vkoreninjeni čuti, da je Anglija vedno bila zavetje za politične begunce. Tudi vedo, da se je zadnja leta zelo razširilo prepričanje, da so Zedinjene države postale histerične glede komunizma in da se v Ameriki politično in ekonomsko preganja pro-gresivce in liberalce."
Zadeva z Eisler jem je seveda zaključena. Toda ni zaključeno vprašanje kakšen status uživajo komunisti v Ameriki. V tisku, ki se ukvarja z lovom na coprnice, so prikazani kot "teroristi." V zvezi s procesom proti enajstorici komunističnih voditeljev v New Yorku, že sedaj večji del ameriškega tiska triumfira, češ da je bila razkrita "tajna revolucionarna teroristična organizacija." V tisku se seveda lahko o tem piše«, kar se hoče, kakor se je pisalo tudi o Eislerju, kar se je hotelo. Toda sodni j ski odlok (obravnava v New Yorku pa še ni zaključena), je vedno postavljen nad vsako histerijo in nad vsakim lovom na coprnice.
V	Ameriki je ne samo z ozirom na komuniste, temveč tudi na liberalne in progresivne elemente prišlo v običaj, da so časopisi obsojali, linčali in uničevali posameznike še predno jih je obsodila sodnija. Tako se je zgodilo z Eisler-jem, kako se pa bo zgodilo z v New Yorku obtoženimi ko-
2. junija, 1949.
UREDNIKOVA POSTA
Vabilo na velik piknik
Odbor naše Slovenske zadruge je sklenil, da se 5. junija na farmi SNPJ priredi piknik, na katerem vam se bo nudilo lepo priliko, da dobite dobitke. Ta teden je velika razprodaja in vsak odjemalec bo imel priliko, da v vseh treh trgovinah dobi srečke za nagrade.
Naš ženski odsek se je že dobro pripravil za jestvine in bo vsem posetnikom dobro postregel, najsibo s pijačo ali pa jest-vinaml.	|||
Na piknik so vabljeni vsi odjemalci in prijatelji. Pridite na čisti zrak v krasno naravo, ki obkroža pikniške prostore SNPJ! Kdo bo hotel plesati, se bo lahko zavrtel. Igrala bo godba Johna Grabnarja, ki bo tudi s petjem kratkočasil posetnike.
Torej, ne pozabite, da nas po-setite 5. junija na našem pikniku, kjer boste imeli obilo zabave in, če boste srečni, dobili tudi lepo nagrado.
Za odbor
A. T.
o RAZVOJU FILMA
Ko gledamo filme, nikdar ne pomislimo, kakšne težave in koliko časa je bilo potreba, da smo dospeli do te stopnje filmskega razvoja.
Kinematografija ni nova stvar. Sega namreč v leto 1646. Kajti k začetkom prištevamo magično luč, ki jo je tega leta sestavil Kircher. Kircher je s svojo aparaturo povečaval na velike razdalje pisavo, toda že to je bilo za tiste čase nekaj novega, nekaj nenavadnega. Kircher pa ni stremel za tem, da bi ha'pravil iz svojega preprostega aparata pripravo za projiciranje slik, temveč je delal samo na tem, da je pisavo projiciral na večje razdalje
Toda tudi ta tako imenovana magična laterna se je kasneje izpopolnila in z njo so začeli projicirati slike. Tudi na ostrino slik so začeli paziti. Najboljši aparat v tem času je sestavil Robertson.
Vzporedno z nastankom teh aparatov so se fiziki zanimali za razna gibanja, ki jih zaznava človeško oko. Dognali so, da se slika v eni sekundi premakne pred očesom šestnajstkrat, ne da bi oko videlo motnje.
Na tem področju je delalo potem več ljudi in več stoletij je trajalo, da se je razvoj pomaknil vsaj malo naprej. Leta 1833 je Stampfer na Dunaju odkril posebno okroglo ploščo, na kateri je bilo ob robu šestnajst različnih sličic. Če tako ploščo zavrtimo in če gledamo samo na eno sliko, se nam bo zdelo, da se predmet na plošči giblje.
Potem so zopet tekla leta in na dan so prihajali razni projektorji s takimi ploščami in risanimi slikami.
Vendar so tudi na področju fotografije delali že več let in leta 1822 je nastala prva fotografija. Fotografija se je hitro razvijala, toda težave so bile predvsem v tem, ker se je dalo fotografirati le na plošče in ker je tako snemanje trajalo pre več časa.
V tem času je deloval Muy-bridge, ki je napravil zaporedne posnetke s 24 fotografskimi aparati. Napravil je tudi nekakšno pripravo za snemanje, ki jo je imenoval "fotografsko puško"; z njo je posnel 12 slik v sekundi.
Ko pa je prišel v promet celu-loidni film,,jge začne prava kinematografija, Francoz Regnaud je v tej dobi prvi uporabil filmski trak v snemalni kameri. On je na trak narisal več sto sličic, ki jih je potem tudi projiciral.
Leta 1891 pa je Edison določil perforacijo filmskega traku, ki se je ohranila še do danes. Kot zadnji in najpomembnejši pa je izum bratov Lumierov, ki sta napravila nov snemalni in projekcijski aparat na zelo preprost način. Tako se je filmska industrija začela razvijati popolnoma pod novinci pogoji, posebno še, ko je Mester izumil "malteški križ", pripravo, s katero se pomika v projektorjih film skokoma naprej.
Filmska industrija se je potem razširila po Evropi in Ameriki iti se razvija še danes.
BREZPOSELNOST V 1ТАЏЈ1
Moskovska "Pravda" se je bavila v nekem članku z gospodarskim položajem v Italiji in je med drugim pisala, da ima Italijo tri milijone brezposelnih. Rimski poluradni listi pobijajo to trditev s temi-le besedami; "Po uradnih podatkih je ta številka znatno nižja in število brezposelnih, ki so bili nekdaj zaposleni, ne presega poldrug milijon". Prav zvito je to povedano, ker se pri tem ne omenja število tistih, ki prvič iščejo zaposlitev.
Med vrstami: Našli bi se lahko še bolj zviti odgovori, ki bi število brezposelnih še občutneje znižali. Na primer: število brezposelnih, ki nosijo brado, ne presega 300. Ali pa; Število brezposelnih, ki imajo na rokah po šest prstov, ne presega 10.
Novinar Dario Paccino je obi-skal v milanskih predmestih B a g g i o, Bruzzano, Vialba in Trecca malostanovanjske hiše (case mihime), kjer prebivajo najrevnejši. Svoje vtise je opisal v daljšem članku dne 1. aprila t. 1. Ugotovil je, da prebiva v teh štirih naselbinah okrog 17,000 ljudi, ki žive povprečno po 3 do 5 v eni sobi. Našel je sobo, v katero je bilo strnjenih 17 oseb. Zdravstveno stanje je obupno. V letu 1948 je bilo 19,-960 primerov bolezni, zdravlje-
nih po ambulancah. Torej je bil vsak prebivalec teh naselij v tem najmanj enkrat bolan. Lažjih obolenj, ki so ostala izven ambulanc, sploh ni mogoče ugotoviti. Higienske prilike so strašne, o kaki vzgoji ni govora, mladina propada telesno in duševno. To se dogaja, kakor rečeno, v srcu Italije, v Milanu.
Med vrstami: Članek je vpisan 1. aprila, torej ravno ob času, ko je zunanji minister grof Sforza v Washingtonu in se trudi, da bi Italija dobila nazaj afriške kolonije, v katerih namerava po krščanskih načelih varovati Arabce in Črnce pred telesnimin moralnim propadanjem.
Začel je spoznavati. Italijanski zunanji minister grof Sforza je bil več dni v Washingtonu, kjer je posredoval v raznih zadevah, ki zanimajo Italijo. Dne 2. aprila je v nekem pogovoru z novinarji rekel to-le: "Združene države bi opravljale koristnejše delo, če bi v Italijo pošiljale tehnike nego pa zastarelo orožje."
Med vrsticami; Nekolika pozno je spregledal stari lisjak conte Sforza, Zakaj ne bere naših listov? Pri nas že vrabci na strehah čivkajo, kaj pomeni Marshallov plan.
Ponatis iz "LJudekega todnlka"
Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji
munisti bo šele bodočnost pokazala. Trezno misleč človek bi se vsekakor ravnal po znanem ameriškem principu, da nihče ni kriv, dokler mu se krivdo ne dokaže.
Raznarodnovalni vpliv avstrijske monarhije med Slovenci je bil toliko vztrajen, kolikor vsestranski in torej ni prizanašal niti v strogo znanstvenem oziru. Zato se znanstvo med Slovenci nikakor ni moglo razvija^ ti v oni meri, kakor bi se bilo moglo z ozirom na mnoge pro-svetljene duhove, ki jih je dal naš narod. Šele po zrušitvi monarhije se je znanost v Sloveniji začela razvijati in je dosegla vidnejše uspehe.
Živ primer tega stan ja je zgodovinsko in prirodosiovno raziskovanje Slovenije. Ugotoviti moramo, da je naša dežela v obeh primerih izredno zanimiva. Stiki Alp, Krasa ter Panonske nižine na naših tleh nu4ijo nešteto izjemnih zanimivosti geologu, zoologu in botaniku. Istočasno so slovenska tla nekaka dvojna vrata z ozirom na zgodovinsko priviranje narodov in kultur; od juga proti severu so se stekale predzgodovinske teze, pozneje ceste, ki so družile kulture Sredozemlja s tako imenovanimi barbarskimi narodi Srednje in Severne Evrope. Ravno tako sta se na našem ozemlju stikali vzhodna bizantiska in zapadna rimska kultura. Vsi ti vplivi so se ohranili skozi ves srednji in novi vek in še danes jih srečujemo v dnevnih političnih dogodkih.
Znanstvena raziskovanja v naši deželi so vodili do leta 1914 skoro izključno tujci, ki so ogromno večino znanstvenega materiala odnesli v tujino bodisi v zasebne ali muzejske zbirke; posebno bogat je v tem pogledu muzej v Gradcu na avstrijskem Štajerskem. Isto velja tudi za staroslovensko arheologijo.
Arheologijo, je veda, ki raziskuje zgodovino, življenje, navade in običaje narodov, predvsem na podlagi najdenih starinskih predmetov. Do najnovejših časov se za to vedo znanstvenega raziskovanja prav nihče ni zanimal, ker dunajskim krogom to ni šlo v račun. Vse arhealoške najdbe so bile slu-čajnostne in so ee razgubile v razne domače in tuje muzejske in zasebne omare, ne da bi jih strokovnjak obdelal.
Nekaka središča arheoloških najdb so stara grobišča. Ob pokopu so narodi dali pokojniku v grob razno lepotičje, pogosto tudi orožje, orodje in celo posodo s hrano. Vsi ti predmeti, kakor tudi mesto grobišča in položaj mrtveca, dajejo arheologom bogato snov za raziskovanje zgodovine narodov. Takih staroslo-venskih arheoloških najdišč imamo v severni Sloveniji doslej šestero.
Grobišče na Ptujskem gradu je slučajno odkril leta 1909 V. Škrabar pri izkopavanju rimskega kastela. Med rimskimi razvalinami so našli 66 okostij. Vsa so ležala v smeri vzhod-za-pad nekako 60 do 180 centimetrov pod zemljo. Pri okostnjakih so bili najdeni razni predmeti, kj so bili v mnogih primerih last pokojnika, večkrat pa tudi darovi, ki so pokojniku dali v grob sorodniki in prijatelji. Med najdenimi predmeti so: ovratnice iz ene ali več spletenih žic, razne oblike uhanov, obsenčnih obročkov, (čemu so rabili, še ni točno ugotovljeno), prstanov, verižic, priveskov, biserov, dalje kra-guljčke, križec, bronast koničen okov, bronaste jagode, zaponke, nož itd. Skupno je bilo najdeno 388 predmetov, od teh je bilo največ (193 kosov) steklenih podolgovatih biserov, katerih so v enem samem grobu našli 290. Predmeti so bili ali srebrni ali bronasti.
Ker ni bilo najti niti najmanjšega sledu lesa, so tedanji pokojniki bili pokopani najbrže sicer brez krste. Splošno je v vsakem grobu ležalo po eno okostje, le
v osmih grobovih sta bili po dve, od teh sta v dveh grobovih bili po eno otroka. Vsa okostja so ležala iztegnjena, eno je bilo pri-slonjeno na stari rimski zid, kosti enega mrtveca pa so bile najdene na kupu. Otroških okostij je bilo 10. Od ostalih je bilo 180 centimetrov dolgih okostij 10, 170 centimetrov 16, 165 centimetrov 20, 150 centimetrov 5, 140 centimetrov eno okostje.
Staroslovensko grobišče v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu je najzanimivejše in obsega nad 130 grobov. O izkopavanju ni točnejših poročil, velik del okostij je bil pokrit s kosi okorno izdelanih keramičnih posod, najbrže rimskega izvora.
Tudi o grobišču v Laški vasi pri Celju imamo le prav malo podatkov. Razen enega prstana in kosov srebrnih uhanov, ki so
v celjskem muzeju, je ves ostali material v Gradcu. W. Schmid je mnenja, da so grobovi iz četrtega in sedmega stoletja.
V Veržeju (Križevci pri Ljutomeru) so leta 1923 pri gradnji železnice našli štiri obsenčne obročke, natančnejših podatkov o najdbi pa nimamo.
Značilno je, da niso pri teb grobiščih našli nikakih sledov
naselbin.
$
Četudi ni nikakega dvoma, da so vse označene najdbe staroslo-venskega izvora, so Nemci za okupacije 1941-1945 pripisali najdeni material in grobove germanskim kolonistom iz devetega in 10. stoletja; večina dokazov je bila prisiljenih, predmete, pa ki so bili očitno navzkriž s temi zaključki, so enostavno zatajili.
KRIZA KULTURE V AVSTRIJI
Malo je stvari, tako berem v dunajskem dnevniku, ki bi jih tako zlorabljali kot je pojem "avstrijska kultura". Brez dvoma so na ozemlju današnje Avstrije ustvarjali veliki umetniki, ki so osvojili svet. Če pa danes avstrijski minister ali reakcionarni politik spregovori o Avstriji kot "o deželi Mozarta in Beethovna", tedaj — tako piše dunajski list — tiči za tem poseben namen.
S tem hoče na primer reči: "Mi smo kulturna dežela, boljši in kulturnejši kot druge dežele, zato nas morate podpreti proti nekulturnim ljudstvom!" To z drugimi besedami pomeni, da morajo kulturnejši vladati nad manj kulturnimi, če prenesemo to izjavo na vprašanje koroških Slovencev, potem se nam iz nje zakrohota imperializem brez krinke.
Glasilo avstrijske ljudske stranke "Das kleine Volksblatt" je na primer v številki z dne 23. marca 1949 zahtevalo — sklicujoč se na to avstrijsko kulturno tradicijo — naj se odklonijo naše zahteve v Londonu glede Slovenske Koroške. List je pisal takole: "Balkanskemu ljudstvu, ki je v kulturnem r-azvoju daleč za Avstrijo, naj torej uspe tako močno uveljaviti svoj glas na mednarodni pozornici, da bi moral utihniti glas Avstrije?"
Ta citat navajam brez komentarja.
Kljub temu pa ne moremo mimo opombe o avstrijski kulturi, ki je danes v krizi. Na to kulturo se največkrat sklicujejo avstrijski ministri, vendar je jasno, da še nikomur ni uspelo za to kulturo napraviti manj kot avstrijskim vladajočim krogom. Vse avstrijske vlade in vladajoči krogi so vedno po svo jih močeh onemogočale kulturna stremljenja. Mozarta so pokopali v beraški grob, Schubert je gladoval vse življenje in tudi Haydnovim kostem še danes ne dajo miru, ampak uganjajo z njimi žalostno kupčijo. Najmanj pa bi smeli v avstrijski kulturi govoriti tisti avstrijski krogi, ki vladajo danes.
Danes se mnogim ljudem v Avstriji slabo godi, menda gre pa najslabše uiuztnikom in kulturnim delavcem. 22. marca je bilo na Dunaju veliko zborovanje glasbenikov, artistov, odrskih delavcev in filmskih ustvarjalcev. Ti so povabili na zborovanje predsednika vlade Figla, podpredsednika Schaerfa in prosvetnega ministra, dr. Hurdesa, pa so se vsi trije opravičili. Niso hoteli biti priče zborovanja, ki je bilo sklicano zaradi katastrofalnega položaja kulturnih ustvarjalcev v Avstriji. Vsi govorniki so z živimi besedami opisovali nevzdržno stanje v svoji stroki ter zahtevali takojšnje ukrepe, da se zagotovi obstoj avstrijskih gledališč in or-
kestrov. Predsednik sindikata odrskih delavcev igralec - Wil-helm Schmidt je očital finančnemu ministrstvu, da nima niti najmanjšega čuta za kulturne potrebe. Za kritje zahtevanih subvencij za gledališča j® Schmidt zahteval nenavadno obremenitev izključno zabavnih lokalov. Zraven pa je ugotovil da je položaj v sosednih državah ljudske demokracije v kulturnem pogledu popolnoma drug; v teh državah vedo, da j® gledališče prav tako ustanova za vzgajanje ljudstva kot šole i» druge ustanove. Na zborovanju so ugotovili, da bomo v bližnjih dneh morali zapreti več gledališč, tako bodo na primer v Sal2-burgu ukinili stalno opero. . Na_ avstrijskih odrih delajo' &neš igralci za 300 šilingov n*' mesec, dasi morajo iz te gaž® plačevati še garderobo. Znani slikarji živijo dobesedno od suhega kruha, saj imajo nekateri mesečne dohodke od 150 do 200 šilingov. Književniki — z znanimi imeni — so prav zadovoljni) če imajo 500 šilingov dohodkov na mesec; a takih niti ni mnogo-Pri vsem tem pa še davčne oblasti obdavčijo vsak honorar-Ko so člana avstrijske vlad® opozorili na to, da morajo n®" kateri pisatelji plačevati vec davka kot znaša sploh njihoV honorar za knjigo, je — po pO' ročilu avstrijskega lista — zmiS' nil z rameni in izrekel tele nesmrtne besede:
"Čemu pa pišejo ljudje knjige? če gredo v prostem času v gostilno in tam popijejo nekaj vina, ima država več od tega!"
Listi predlagajo razne ukrepe za rešitev te kulturne krize. Država naj bi sanirala gledališča, odpravila veliko obdavčenje umetnikov itd. Po mnenju avstrijskega tiska šilingov za avstrijsko kulturo ne bo manjkalo, če bi gradili v Avstriji manj vojašnic in orožarn, če bi vzeli denar oboroženim oddelkom raz-seljencev, ki jih plačujejo avstrijski davkoplačevalci.
Seveda je vse to samo finančna stran vprašanja kulturne krize v Avstriji. Je pa v avstrijski kulturi še druga, pomembnejša, globlja in nevarnejša kriza, ki ni finančne narave. To p kriza duha, ki jo izražata zlasti literatura in film.
Ob naših pogojih za razvoj cvetočega kulturnega življenja, ki ne more poznati takih kriz, se nam utegne zdeti poročilo o življenju avstrijskih umetnikov skoraj nemogoče. In vendar j®
tako. Celo socialdemokraška
"Arbeiter Zeitung", uradno glasilo druge najmočnejše vladne stranke, piše, da je danes v Avstriji brez posla več tisoč raznih kulturnih in umetniških delavcev in vse kaže, da se bo armada stradajočih umetnikov ^ bodoče še povečala.
N. N.
«
2. junija, 1949.
ENAKOPRAVNOST
stran 3
MED MOLNIIKOM Ш MOWRCEM
Jugovzhodno od Ljubljane ležeči 582 metrov visoki Molnik je v svojih gozdih dal zatočišče eni prvih partizanskih skupin. Iz Ljubljane in okoliških vasi med Poljem in Lavrico so se tu zbirali prvi borci in prinašali s seboj pred, okupatorjem skrito orožje. Pod Molnikom so si postavili skromne šotore iz smrekovih vej in ustanovili taborišče, ki mu je spočetka poveljeval Jernej, organizator partizanskih skupin na odseku južno od Ljubljane. Med prvimi so bili v taborišču španska borca Nose —- Tone Špan in Mate Dal-ttiatinec ter Ljubo Šercer, aktivni oficir bivše jugoslovanske Vojske. V začetku avgusta je prišel s svojimi tovariši tudi tretji Španec, Daki. Ta čas je skupina štela kakih 15 borcev, ki jim je poveljeval tov. Slavec. Ljubo Šercer pa je imel na skrbi vojaško vzgojo in pripravo borcev na borbe. Taborišče je bilo vojaško organizirano, upe-Ijana dežurna služba, razpostavljene straže in patrulje. Vsako jutro je tromba pozivala v stroj — pripoveduje Daki — in pri tem je bilo redno prebrano dnevno povelje. Za tem so se Vrstile pohtične ure, ki jih je Vodil Slavec, nato pa je Šercer izpopolnjeval vojaško izvežba-nost borcev.
Šercer je bil zelo priljubljen, pravi Daki, zaradi svojega pri-
kupnega značaja in vedenja in svoje velike vojaške vneme. Neprestano je snoval načrte in preudarjal možnosti za oboroženo akcijo. Tako so borci molni-ške skupine šli 26. julija 1941 v zasedo blizu Brezja pri Lipo-glavu in ob 18. uri napadli skupino italijanskih vojakov iz 2. čete 3. bataljona črnosrajčni-kov (bataljon Montagna iz divizije Granatieri), ki je tovoril hrano posadki na Lipoglavu. Napad ni povsem uspel, ker je eden borcev prezgodaj ustrelil, na kar so Italijani pobegnili v postojanko.
Okoli 6. avgusta 1941 je skupina štela že kakih 30 partizanov. šercer in Sloveč sta sedaj izpopolnila vojaško organizaci jo skupine in jo razdelila na štiri desetine. Skupina se je politično in vojaško stalno izpopolnjevala, skoro vsakodnevni dotok borcev zlasti iz Ljubljane, ki so preko Lavrice prihajali seveda neoboroženi, pa je zahteval okrepljeno zbiranje orožja in municije po okoliških vaseh, kar so oskrbovali predvsem bor-ci-domačini.
Gibanje naraščajoče molniške skupine — sredi avgusta jih je bilo nad 40 — seveda ni ostalo Italijanom prikrito. Vsi pogostejši incidenti in napadi na italijanske patrulje in na železniške zveze od Ljubljane do Logatca in Cerknice so vojaško
Chicks Hatch On Television

mm







CHICAGO. More than 100,000 persons saw baby chicks emerge from the shell when a hatch of Hy-Line chicks "came off" during the RFD America televised broadcast over Station WNBQ, Ijere. The tray of eggs was rushed from a hatchery distributing Hy-Line Chicks, to NBC Chicago studios. While contestants answered incubation and poultry questions, the TV audience saw chicks "pip" the shells, finally emerge and fluff out under the camera lamps. Shown with announcer Norman Barry (holding chick) and Ace Murphy, MC of the show, are hatchery-men Mirz Ring (left! of Chicago Heights, Illinois, and Paul Ebeling (right) of Wataeka, Illinois.
Model Cars Take Final Shape



Typical of hundreds of boys throughout the nation at this time of year is this youth working on a miniature automobile of his own design for entry in the annual competition of the Fisher Body Craftsman's Guild. He is Robert Epperson of Indianapolis, Ind., first place state winner in the Guild's 1948 competition who is back again this year with a new model in hope of winning one of the eight university scholarships offered 'as national awards. He has until July 1 to complete it.
poveljstvo vedno bolj vznemirjali. Vse pogostejša so Robotti-jeva in Orlandova povelja, naročila in opozorila podrejenim enotam za primer upora.
Kvestor Messana je po svojih vohunih izvedel za molniško skupino in 14. avgusta 1941 svoje podrejene organe in Orlanda ter Robottija obvestil, da so se na odsek Ljubljana—Lanišče^ Podipoglav-Sostro zatekli "prevratni elementi, napadalci i n zasledovalci" in da je tam skrito orožje, strelivo in razstrelivo. Zato je za dan 17. avgusta napovedal obširno hajko na tem odseku in preiskave v vseh 14. vaseh tega področja. Preiskave po vaseh naj bi izvrševalo 1350 vojakov in 114 karabinjerjev z 20 agenti javne varnosti, ves gozdnati odsek pa naj bi obkolilo in ga preiskalo 1900 vojakov s 4 policijskimi psi in potrebnim osobjem. Vodstvo akcije v vaseh je Messana poveril pod-kvestorju dr. Lucianiju, v gozdovih pa komisarju načelniku Viele-ju.
Navedenega dne se je akcija resnično začela z vsem obširnim aparatom: Skoraj 3500 oboroženih Italijanov se je zapodilo proti kakim — 50 partizanom. In uspeh?
Daki pripoveduje v svojih spominih: Po pobegu nekega nezanesljivega Ljubljančana sredi avgusta je šercer takoj odredil strogo pripravljenost taborišča. Naslednjega jutra so vse štiri desetine odšle na položaje, ki jih je šercer določil, da na najbolj ugodnih tleh sprejmejo borbo, če bo' treba. Šercer sam je z Dakijevo desetino šel proti Lavrici, kjer je bila nevarnost največja, že od daleč so čuli brnenje sovražnih motornih vozil in kmalu videli Italijane, ki so zavzemali položaje ob robu gozda. Partizani so pohiteli, zapazili so jih' tudi Italijani — zgodilo se pa ni nič. Ta^ko so se ves dan gledali, Italijani pa stikali samo po vaseh in na večer — odšli. Tudi partizani so se vrnili v svoje taborišče in noč mirno prespali.
17. avgusta zvečer je Messana poslal Robottiju "iskreno zahvalo za vredno in izdatno pomoč" vojske, kar pa je pripomoglo do "sijajnih" uspehov: aretiranih 19 kmetov, zaplenjene 3 puške, 3 bajoneti, nekaj nabojev in razstreliva ter jugoslovanskega vojaškega materi-jala! (To poročilo je Robotti prejel 20. avgusta 1941).
Med tem pa je molniška skupina partizanov drugega dne po hajki imela svoj poseben praznik.
Pri jutranjem zboru so borci skupine položili svečano prisego, na kar je bila skupina razdeljena na dva dela: na mol-niškega in mokriškega.
Skupina, ki je bila določena za Mokrec, sta bila na čelu Slavec in Ljubo in okoli 20. avgusta je četa odšla na svoje novo področje. Po deveturnem maršu od 22. ure do jutra je četa mimo Lavrice in preko ter ob Igu šla na Mokrec in si nad Iško poiskala novo taborišče. Kmalu je ta četa našla zvezo s terensko organizacijo OF in dobila podporo v izredno požrtvovalnih vaseh: Golp, Škrlje, Zapotok, Želimlje, Iška vas in Krvava peč. Šercer si ni dal miru. Povezava s terenom je omogočila
čela s skoraj enomesečno ofenzivo na Mokrec in Krim, sredi katere je Šercer 19. oktobra vodil kot komandant krimskega bataljona akcijo na Lož, po katastrofi na Debelem vrhu, pa se za kratek čas na skrivaj vrnil v Ljubljano, kjer je bil izdan, aretiran, mučen, sojen in 22. decembra pri Tomišlju ustreljen.
ČRNEC UNĆAN V ODSOTNOSTI ŠERIFA
IRWINGTON, Ga., 30. maj^ -T-Druhal je danes vdrla v stanovanje tukajšnjega šerifa, ugrabila nekega 28 let starega črnca Califa Hilla in ga linčala.
Truplo črnca so našli sedem milj od Irwingtona. Aretiran je bil po pretepu v nekem zamorskem klubu, ko je šerifu grozil z revolverjem, šerif ga je zaprl v celico, ki se nahaja v istem poslopju, ki služi tudi kot stanovanje, in se napotil, da bi poiskal
dotok novih borcev, oskrbo ip zbiranje orožja.
Treba pa je bilo preiti tudi v oboroženo akcijo. Prvi pohod mokrške skupine je bil propagandnega značaja: odzvali so se vabilu oskrbnice Stane na Ku-reščku in obiskali njen planinski dom in se tako javno pokazali številnim izletnikom — Ljubljančanom. Konec avgusta je ta skupina štela že 40 borcev; iz njih je Šercer odbral 15 ter z njimi v noči med 29. in 30. avgustom napadel karabi-njersko postajo na Turjaku. Za napad je Šercer skupino sicer dobro pripravil, popolna tema, utrujenosti in nevarnost napadanja postojank pa je bila vzrok, da napad ni uspel.
V naslednjih dneh so prišli Italijani v dolino Iške, da bi oplenili turistovsko kočo na Vintgardu. Oskrbnica koče, ki so ji aretirali moža, je o dogodku obvestila partizane, ki so se odločili, da po naročilu oskrbnice sami izpraznijo dom v Iški. Prišli pa so prepozno. Zaradi nastalega streljanja z Italijani je šercer z delom borcev hitel na pomoč in z ognjem z višjih položajev prisilil Italijane k umiku, ki so komaj še utegnili zažgati dom v Iškem Vintgarju.
To je dalo Messani povod za jiDVO velikopotezno akcijo z nekaj tisoč vojaki, 100 oficirji in nekaj tanki 19. septembra na področju Iške vasi. Uspeh pa je bil po lastnih priznanjih še slabši kot na Molniku,
Zdaj je vojska vzela vso stvar v roke in 6. oktobra za-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
u.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718


OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
svoj revolver, katerega mu je v teku pretepa odzvel mladi zamorec in ga nato vrgel stran.
Neki zamorec, ki se je nahajal v isti celici s Hillom, je izjavil, da se Hill ni zoperstavljal, ko sta ponoči dva moška stopila v celico in mu ukazala, naj gre z njima.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so ToSi prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki druSini zaradi važnih vesti in vedno ah-tualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
MUSUM^NI NE ŽELIJO PRITI POD ITALIJO
TRIPOLI, 31. maja—Libijski mufti šeik Mohamed Bulas Ad E1 Alem, ki je star 70 let, je danes izjavii, da bo vodil 700,000 svojih muslimanskih pristašev v borbo ''do smrti," če bodo Združeni narodi odobrili načrt, po katerem bi se Libijo vrnilo pod italijansko vladavino.
"To bo druga Palestina. Nikoli bi živi ne zapustili bojnega polja," je rekel muslimanski voditelj.
t:



'm while uou're 'HOT"!
How you doing? All right?
Well, we don't W40t to tJirow oold water. But remember—there comes a time to every man when his earnings start to go downhill.
The money you'll need in the future, you're earning right now. And one safe way—one sure way—to set some of that money aside is to do it by purchasing U. S. Savings Bonds.
You can buy them at this bank.
Don't miss this opportunity to save while you're still going strong!
Rit more opportunity in your Afturs! Invest in Us. Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
TAl« /« an offJcia/ t/. S. ТУмаи/т
prepared under ливргсвш of Тгелшигу X)ep9rtm9nt and Advertiain^ Coandl.
THđ
OPPOaxUNtTY OR.IV6
Miško Kranjec:
POMLAD
(Nadaljevanje)
Zagledal ga je z grabi jami v fokah. Pa stric je bil ves sključen in je šepal. Na glavi je imel kapo, ki jo je nosil že vsa leta, kar ga je Vanči poznal, strgan telovnik, belo srajco iz domačega platna, ki mu je visela preko hlač brguš, plav predpasnik in škornje. Kadil je iz pipe in snažil po malem vrtu.
Vanči se je razveselil, ko ga
je zagledal; kljub vsemu mu je bilo nekam neprijetno.
"Stric!" ga je poklical.
Ivan se je obrnil in gledal.
"Stric," se je Vanči smehljal. "Jaz sem vendar." šel je proti njemu in ga pozdravH, mu segel v roko kot delajo stari ljudje.
Ivan ga je gledal, nato pa dejal:
"Velik si. — Kje pa si se potepal vsa leta?"
"Daleč sem bil, na Hrvaškem. V samostanu, kjer je bil prej oče. Zdaj pa sem se vrnil."
"Sam?"
"Sam."
. "Kje pa je oče?"
"Ni ga. Umrl je."
"Umrl."
Ivan se je zamislil. Gledal je nekam mimo Vančija, nato pa pokimal z glavo in dejal:
"Bog mu daj pokoj —. Kaj pa je s teboj ?"
"Tam so me hoteli za hlapca, pa sem pobegnil, Tu pri vas bi rajši delal. Tam so drugi hlapci. Tu pa lahko jaz vse delam, s kobUarai in sploh. -—"
Stric je pomolčal nekaj časa, potem pa dejal:
"Lačen si. Pojdiva v hišo.".
"Sem," je potrdil Vanči in šel z njim vštric. Gledal je strica. Kako zelo se je spremenil. V obraz je bil star, lasje osiveli, vep sključen je bil in je šepal.
"Kje vas boli, da ne morete hoditi?" je vprašal Vanči.
Stric se je ustavil.
"Zadelo me je", je vzdihnil.
"Zadelo?"
"Kap", je razlagal stric. "Po desni strani. Roke ne morem dvigniti in težko hodim. Tudi delati ne mar^m. Drugi so že
pričeli, jaz pa čakam. Ni težakov. — Pojdiva."
"Kola sem potegnil na skedenj," je dejal Vanči in pobral culo. Stric ga je pogledal, nato pa stopil v sobo in si oddahnil.
"Sedi," je dejal stric, šepal v klet in prinesel na krožniku mesa iz čebra in ga položil na mizo pred Vančija. Tudi steklenico je prinesel iz okenčka in kozarec.
Še sam je prisedel, natočil v kozarec žganice in izpil, potem pa še nalil Vančiju; ta je samo poskusil, piti pa ni hotel.
"Jej," je dejal stric. "Vrežj si zraven kruha."
Vanči si je odrezal in jedel s slastjo.
"Zadelo me je, zadelo," je vzdihnil starec. "Mesec dni se nisem mogel ganiti, pa ni bilo nikogar, da bi mi stregel, Hče ram sem naročil, naj katera pride in ostane pri meni. Vrag je prišel! Da naj crknem, so rekle; skrajni čas je že. Za drugo tako nisem. Ej, Bog ti meni pomagaj pokonci, potem jim že pokažem. — Sosedje so mi pomagali. Pa bi vse radi odnesli. — Zdaj se otepam po m^letti. — Nagovarjali so me, naj d a m hčeram zemljo. hrajio mi bodo že dajale. Kobile naj pro-
dam in kravo, hiša pa mi ostane. Klel sem jih. Kako bi se me radi odkrižali. — Kako so tarnali, ko me je zadelo."
"Pa vas je samo po epi strani? Jezus, Jezus, da vas le ni popolnoma."
"Na tihem so pa želeli, da bi me. — Ampak zdaj naj se le obrišejo. Naj mi samo kdo pride pod streho. Ven ga vržem I — Sama bova delala, sama! Ne potrebujeva nikogar. Jej in pij! Dolgo sem te čakal. Naj bo v božjem imenu. Jutri pa se pe-Ijeva orat!"
Tako se je začelo življenje,
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Prišla je Darja, ki je bila odgnala krave na pašo. Nastavila je Grigoriju nasmiha joče se ustne, in ko si je ta s šegavo kretnjo razčesal brke in se ji z obrazom približal, je zaprla oči. Grigorij je videl, kako so ji kakor od sapice zadrhtele vejice in za hipec je začutil ostri duh mazila, ki je vel od njenih neuvenelih lic.
In res, Darja je bila še zmerom ista. Videti je bilo, da je ni moglo nikakršno gorje ne samo ne zlomiti, ampak niti ne pri-pogniti k tlom. Živela je na božjem svetu kakor vrbova šiba: prožna, zala in dosežna.
—	Cvetiš? — je vprašal Grigorij.
—	Kakor obcestni blen! — se je slepeče zasmejala Darja in priprla iskreče se oči. In neute-goma je stopila k ogledalu, da bi si popravila lase, ki so se ji izmuznili izpod rute, in se poliš-pala.
Taka je pač bila ta Darja. Pri tem se pač ni dalo nič napraviti. Petrova smrt jo je kakor z bičem ošinila in, brž ko si je opomogla od prenesenega gorja, se je še željneje oklenila življenja, še pazljiveje svoje zunanjosti . . .
Prebudili so Dunjaško, spečo v kašči. Odmolili so in vsa družina je sedla za mizo.
—	Uh, kako si se pa postaral, bratec moj — je pomilovalno dejala Dun jaška. — Kako si posivel kakor volk.
Grigorij se je čez mizo molče
in brez nasmeha ozrl po nji, potem pa rekel:
—	Tako se mi tudi spodobi. Jaz moram v leta, ti pa v čas, ko bo treba iskati ženina . . Ampak le poslušaj, kaj ti povem; na Miška Koševoja od današnjega dne še misliti pozabi. Če bom zvedel, da boš tudi poslej še brenčala zavoljo njega, ti bom na eno nogo stopil, za drugo pa te pograbil in te raz-šesnil kakor žabo! Si razumela?
Dunjaška je zardela kakor makov cvet in se skoz solze zazrla v Grigorija.
Ni odmaknil od nje hudega pogleda in na vsem razsrjenem obrazu — v režečih zobeh pod brki, v zoženih očeh — je že živeje stopila na dan prirojena živalska čud.
Pa tudi Dunjaška je bila te krvi: opomogla si je od zadre ge in prizadetosti in tiho, a odločno rekla:
—	Veste, ljubi bratec, srcu ni moč velevati!
—	Iztrgati je treba tako sr ce, ki bi te nemaralo ubogati, — je hladno nasvetoval Grigorij.
"Ti si ravno pravi, sinek, da govoriš o tem ..." — je pomislila Iljinična. Tedaj pa se je v pogovor vmešal Pantelej Pro kofjevič. Udrihnil je s pestjo ob mizo in zarjul:
—	Ti, pasja hči ti, boš držala jezik za zobmi! če ne, te bom tako premikastil, da niti lasu ne boš našla več na betici! E, ti, nesnaga taka! Na, veš, da bom stopil in vajeti vzel v roke . ,
Rattle Top Powder Can

NEWARK, N. J. — A baby powder can with a rattle on top which has just been introduced, serves a dual purpose — getting baoy's attention during diapering and as an attractive toy when its lifetime as a powder can has expired. The colorful blue and white striped can with the pink rattle top was invented by William G. Mennen, Jr. vice-president in charge of research at the Mennen Company laboratories and grandson of the late Gerhard Mennen, founder of the prominent baby product manufacturing organization. It is the first combination toy utility item t^t has been placed on the baby market.
House Cleaning Time is
Pire ptevent/o^^ time!
Protect Your Home From Fire
^ Safeguard your family by eliminating fire hazards In your home. Remove rubbish from basement and closets and replace damaged electrical cords. Rake leaves from around foundations and from under porches.
Spend a few spare hours to make your house "Fire-Safe". /
0 1949 Natlooftl Aiaoelfelioo^	^
Mortval Imtiranee C»mp#mie# i


—	Očka! Vajeti nam niti ene niso ostale. Vse so pobrali! — se mu je hladnokrvno vtaknila v besedo Darja.
Pantelej Prokof jevič j o je besno obstrelil z očmi, pa ni nič znižal glasu, ampak si nadalje lajšal srce:
—	... Prijel bom sedlenico — pa ti bom tiste tvoje hudič-ke . . .
—	Tudi sedlenico so rdeči po-fulili! — je že glasneje pritaknila Darja in kakor prej upirala nedolžne oči v tasta.
Tega pa Pantelej Prokofjevič ni mogel več prenesti. Kak trenutek je strmel v snaho, škrla-tel od nemega srda, molče zijal s široko odprtimi usti (ta hip je bil podoben smuču, ko ga potegneš iz vode), potlej je pa hri. pavo zavpil:
—	Utihni, preklemanska, tri sto hudičev te jaši! človek še do besede ne pride pri njih! Kaj pa se to pravi? Ti, Dunjka, pa tudi vedi: kakor da bi tistega nikoli ne bilo! Kakor oče ti položim na srce! In Grigorij je prav povedal: če boš na takega lopova mislila, potlej je smrt premalo zate! Na pravega si naletela! Ukradel ji je srce obešen jak! Pol vasi je požgal, be-težne starce postrelil — kaj je to sploh človek? Pa da bi bil tak Judež moj zet?! Naj se mi le prikaže sem — s svojo roko ga spravim pod zemljo! Samo pisni še; prijel bom za krepelo, pa te bom . . .
—	Hm, krepelca na dvorišču pri dne z lučjo ne najdeš, — je z vzdihom rekla Iljinična. — Po dvorišču bi se lahko belinal, če bi pa iskal butarico za podmet, je ne najdeš. Viš, kaj smo dočakali!
Pantelej Prokofjevič je tudi v tej odkritosrčni pripombi za čutil slab namen. Ozrl se je po starici s srpečimi očmi, planil pokonci kakor blazen in stekel na dvorišče.
Grigorij je odložil žlico, si za-kril obraz s prtičem in se tresel od brezglasnega hihetanja. Jeza ga je minila in smejal se je tako, kakor se ni smejal že dolgo, dolgo. Zasmejali so se vsi razen Dunjaške. Za mizo se je na-
2. junija, 1949.


Zastopniki Enakopravnosti
Za st. claiisko okroijet
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okroije:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburiko okroč]ei
Diamond 8029 FRANK RENKO 11101 Revere Ave.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu,
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr, Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. SZnd St.; vhod samo
na E. 82 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.'
TeLt EN 5013
Uncle Sam Says

ixwnr
^ WAIT/
/or
PAYROLL SAVIN6C


BUY
U.S. SWINGS BONDS

Automatic Saving ig Sure Saving when it's done with U. S. Savings Bonds. And your Opportunity to save in the safe, sure, automatic way will continue in the great Opportunity Spring Drive which opens May 16. An added investment in Savings Bonds through Payroll Savings will provide future security for you, your family, and your country. Start now—and in ten short years your Bonds will yield you $40.00 for every $30.00 you in* vest today. ITii« is your "Opportunity."
VS. Treatury Department
selila zidana volja. Kakor hitro pa je pred vrati zaštorkljal Pantelej Prokofjevič, so se vsem obrazi mahoma zresnili. Starec se je utrgal kakor burja in vlekel za seboj najdaljšo jelševo ranto.
— Na! Na! Za vse vas, pre-klenske, jezikalaste, bo zalegla! Le poglej si jih dolgorepk! . . . Da ni krepeliža?! Kaj pa je to? Tudi tebe, hudoba stara, se bo prijela! Vsi od kraja jo boste poskusili!
Z oblakovcem ni mogel kaj starec v kuhinji, prevrnil je pis-ker, potlej pa kol ropotaje treščil v vežo, težko sopel in sedel za mizo.
Popolnoma so mu pokazili voljo. Sopihal je in molče jedel. Molčali so tudi drugi. Darja ni dvignila oči iznad mize, ker se je bala, da bi se ne zahahljala. Iljinična je stokala in komaj slišno šepetala: "Oh, moj Bog, moj Bog! Veliki so naši grehi!" Edinole D^n jaški ni bilo za smeh
in pa Natalja, ki se je ob starčevi odsotnosti zasmejala nekako čudno prisiljeno, se je zopet zamislila in užalostila.
—	Soli daj! Kruha! — je po-redkoma in strahotno renčal Pantelej Prokofjevič in ošinjal domače z bliskajočimi očmi.
Družinski prepir se je končal sila nepričakovano. Ob splošnem molku je Mišatka uklal deda z novo žaljivko. Dostikrat je slišal, kako je stara mati med pričkanjem obkladala deda z vsemi mogočimi psovkami, zdaj pa ga je po deško strašno razburilo, da je ded kanil vse od kraja pretepsti in da je rohnel na vso hišo, zato je z drhtečimi ustnicami hipoma zveneče dejal:
—	Razpetelinil se je, hudič šantavi! Z oščepom bi te bilo treba po buči, da bi nas ne strašil vseh z babico vred! . . .
—	Kaj ti boš mene . . . svojega deda . . . takole?
—	Tebe!. — je možato potrdil Mišatka.
—	Kaj je mogoče rodnega deda takole ... s takimi besedami?! . . .
—	Kaj pa režiš?
FARMA NAPRODAJ
Lepa farma, obsegajoča 32Vž akra; moderna hiša 7 sob, cottage in hlev. 5 a krov obdelane zemlje, zunanja poslopja; vse v izvrstnem stanju, blizu Chardon, O. V zameno se vzame posestvo v mestu. Za podrobnosti pokličite lastnika IV 7646	i
Tesarsko delo — popravila prenavljanje
Točno in zadovoljivo delo CENE ZMERNE Pokličite ob večerih EN 1182 1246 EAST SSlh ST.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo neka] posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nai.
Mandel Drug
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
—	Kakšen ti je vražiček? — si je Pantelej Prokofjevič po-gladil brado in strmeč ošinil vse z očmi, — Ampak vse to se je od tebe naučil, kraka stara, takih besed! Ti si ga pokvarila!
—	Kdo ga neki kvari? Ves je po tebi in po očetu samopaš! — se je srdito opravičevala Iljinična.
Natalja je vstala, našeškala Mišatka in mu dopovedovala:
—	Ne pobiraj takih besed za deda! Ne pobiraj!
Mišatka je zatulil in se z obrazom zaril Grigoriju med kolena, Pantelej Prokofjevič, ki ni pričakoval take srčnosti od vnuka, je planil izza mize, udr-le so se mu solze in ni si jih obrisal, ko so mu zacurele po bradi, ampak radostno zavpil;
—	Griška! Sinko! Promaru-ha, to rečem! Stara je pravo besedo zinila! Naš je! -Melehovlje krvi! . . . Vidiš ti, kako se je pokazala kri! ... Ta ti ni nikomur tiho! . . . Vnuček! Ljub-ček moj! ... Na, mahni starega cepca, s čimer hočeš! . . , Potegni ga za brado! ... — In
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave,, HE 5311.
KDO JE NAŠEL?
v nedeljo se je zgubilo v bližini Hrvatskega narodnega doma na St. Clair Ave. žensko srebrno zapestnico (Chinese bracelet), z vdelanimi barvanimi kamni. Kdor jo je našel, je prošen, da pokliče VU 3-6984
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934

Starec je potegnil Mišatka Grigoriju iz rok in ga visoko dvignil nad glavo.
Ko so pozajtrkali, so se dvignili izza mize, ženske so začele pomivati posodo, Pantelej Prokofjevič pa je zakadil, se obrnil h Grigoriju in dejal:
— Saj mi je malo nerodno prositi te, ko si vendar kakor gost pri hiši, pa kaj si morem-Pomagaj mi plotove popraviti, gumno zaplesti, saj vidiš, da je vse podrto, tujih pa dandanes ni moč najeti. Pri vseh je vse enako razdejano.
Grigorij je bil precej voljan in v dvoje sta do južine delala na dvorišču in spravljala ograjo v red.
(Dalje prihodnjič)
DVE OPREMLJENI SOBI
se odda v najem poštenim moJ* kim. Si lahko tudi kuhajo. Vsaka soba je zase. Naslov se poizve v uradu tega lista.
RABLJENA ELEKTRIČNA LEDENICA
vsa porcelanasta; v dobrem stanju.
Cena samo $65.00
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Ave.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with coH' necting shower and toilet. There аг® 17 cottages each with private shoA^' er and toliet. Central dining rooi" with American-European cooking' ALL SPORTS: Golf, dancing, teO' nis and shuffleboard, horseback rid' ing, private beach, boating and fis''' ing, indoor games. Cater to ovef night guests.
Located in Christiana Lake in ^ grove of large trees, 100 acres private playground on U. S. 112. , Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Piop.j#' Phone: 9126 Г 5 P. O. Edwardsburg. Mich. ,
The MAY CD's Basement
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Ženski in dekliški Denim
PEDAL PUSHERS
Nekoliko neregularni 2.99 vrednosti
Lični, malo-pod-kolenom stili, ki vedno postajajo bolj popularni. Izberite si jih v obledeli modri ali rdeči denim ali temno modri iridescent denim barvi. Mere 12 do 20.
ŽAL—NE SPREJMEMO POŠTNIH ALI TELEFONSKIH
NAROČIL
Basement Športna oprava
Dekliške in Junior mere v regularnih
12«dol»« DEŽNIH PLAŠČIH
CELANESE RAYON:
•	SIVI • RDEČI • MODRI • ČRNI
RAYON GABARDINE:
•	ČRNI • SKIPPER • SIVI • KELLY
RAYON SATIN:
•	ČRNI • SIVI • ROYAL
Privlačni 3-vrstni stili dežni plašči, ki so običajno po veliko višji ceni . . . nekateri imajo čepice s podlogo v "plaid" barvi. Plašče lahko nosite s pasom, brez ali s pasom na polovico. Sleherni plašč je prvovrstne kakovosti. Mere 10 do 18 in 9 do 15.
Poštna in telefonska naročila sprejeta . . . CHerry 3000
Basement oddelek s suknjami