Štev. 30. Poštnina v gotovčini plačana. 24. julija 1927. Leto XIV. Cena edne Številke dinar Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejeo sredini lüstvo, upravništvo -tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; l|4 strani dobi 20% 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom em2 l-50 D., v»Poslanom « 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopise se ne vračajo Obračun. Volilni boj se je začeo. Nešterni demokratje i radičovci, da bi zakrli vso svojo pogübijo politiko, so začeli našoj stranki na oči metati, da, ka vala našoj Stranki njeni dober program i njeni dobri voditelje, či pa nejde-jo nikdar v vlado, da bi tam kaj več mogli dosegnoti. Na to bodi Sledeči odgovor; Čiste roke. Naša Stranka je ne mogla v vlado za to ne, ar se je pod Sencov razločnih Pašič-Pribičevi-čovih vlad zdržavala korupcija. Z državnimi penezi Se je ne prav gospodarilo. Vnogi So Se obogateli, na rovaš Siromaški davkoplačüvalci Ali naj Stranka, štera je pošteni rok i čiste düšne vesti stopi v takšo vlado ? S tem, da bi stopila v vlado bi morata prevzeti odgovornost za vse, ki se je pod Strehov takše vlade dogodilo i delalo. Kak bi naj na priliko naši poslanci šli pred svoje volilce, či bi v Beogradi podpirali tiste, ki So Si z siromaški-mi penezi djali kak koza z želj jom ? Ali bi ne takša stranka Sama sebe obsodila na smrt? Ne, poštena stranka nemre i nesme \ takšoj vladi sodelati, kde nega garancije, da se dela, či že ne vse najbogše, konči pošteno. Te lehko napravi k vekšemi same kakša demokratska pa radičovski stranka, ar ne iščeta lüdstva njegovih haskov pa pravice, nego strankarske haske. Ka majo pokazati ? Dobro! Demokratska stranka pa radičovci so bili na vladi i to preci časa, ka venda majo pokazati Svojim volilcom? Keli So Si radičovci navzkriž prišli je nekaj poslancov izstopilo h stranke, so si prav pošteno m oči metali, kak so vganjali korupcijo. Ali ma Radičova strank; kaj namali pokazati, ka se je skr bela za polodelavski narod, kat se ona rada imenüje, da je „sel jačka* stranka ? Radičova stranki je seljačke te, kda so volitvi pa njim trbe — kruglice, kda pl so bili na vladi so se segraval na mehki ministrski stočekaj i se pozabili, da so je zvolili seljaki Celi hrvatski narod se zgraža ni tom, da je naša stranka bila h malo časa, le komaj pet tednov na vladi, pa je dosegnola proc za srmaškoga človeka, teda z< tisti stan, s šteroga se zbirale ravno zvekšega njeni volici. Na meče što na nas blato kakšteč nede nikdar mogeo zatajiti, da kelko se je dalo, so naši ministr pomagali svojemi narodi. Velko čiščenje. Kak mora je ležala korupcija na vsem našem političnom živlenji. Vsi dobro misleči politiki i nepolitiki so z žalostjov gledali, kak se je ta küga razpašala po našoj domovini. Na drügoj strani pa so tisti, ki so to podpirali dobili oblast v roke, da so, čiravno je nje narod pri volitvaj obsodo, da so venda nad njim meli oblast i so po svojoj miloj voli prestavlali i dolgledali vse, ka je ne njim dišalo, ali ka je pravzaprav ne tulijo v njihov rogeo. Vse to je bolelo, tiste, ki majo lübezen do vsej stanov posebno pa do siromaškoga davkoplačüvalci Zato so začeli vsi pošteni politiki boj proti korupciji. Radikalna stranka je sama začela te boj i je izrinjavala vse, ki so ne meli čiste roke. Gda so že korupcíjonisti bili telko slabi, da so ne meli v vladi za-slombe, je prišeo odločilen boj proti njim. Te odločilen boj so denéšnje volitvi. Velka radikalna Stranka je Šla na zdajšnje volitvi v boj s tem glasom, da korup-cijonisti nesmejo dobiti niednoga poslanca več. Vküpno delo. S temi lüdmi, ki so začeli boj proti korupciji, se je že lehko pajdašila naša stranka, s temi lüdmi se lehko že vküper dela, dokeč do meli te čiste namene. Zato pa se je naša stranka letos na sprotoletje ne branila stopiti v takzvane Uzunovičovo vlado. Pokazala je v toj vladi, da je dela zmožna, i da je s tem, ka je delala za slovensko lüdstvo, delala tüdi za državo i za njeno dobrobiti, ar ka je za državo vekša sréča, kak pravica i zadovolnost državlanov? Radikali, ki so bili z našimi poslanci v vküpno} vladi, so vidili njeno zmožnost i dobro volo i so nesli od naše stranke potom, kda se je ta Vlada razišla, najbogše vtise na njo. Naravno je, da je tüdi ta Vlada, štera se bojüje proti korupciji, naišla v našoj stranki, ki se je vsikdar tüdi bojüvala na tom poli, najbogšo zaveznik. Kda je zadnje dneve hodo Zdajšnji ministrski predsednik Vukičevič po Sloveniji, je prišeo tüdi v stik z dr. Korošcom. Pri toj priliki sta oba sklenola med sebov sporazum, da stopi po volitvaj naša stranka v vlado. Da bo njeno delo rodilo blagoslov tüdi te, kda bo na vladi, se vidi z njenoga pettjedenskoga sodela v Uzunovičovoj vladi. Že pri toj pogodbi je dosegno dr. Korošec za Slovenijo gospodarske haske. Na meji, na šteroj vsikdar proti neprijateo, mora biti močna, gos- podarsko krepka i zadovolna Slovenija. Pri toj priliki so šteli priti do reči tüdi demokratski voditeli, pa so ne mogli nikaj dosegnoti. Se zna, da tisti, ki so korupciji davali prosto pot, da se je razpasla, nemajo več mesta v pošteni vladaj. Ali naj ešče te šteri od nas voli demokrate, za Štere se nihče več ne zbriga? Ali naj ešče mi damo v roke naše zavüpanje lüdem, ki so nikdar ne meli zagovora za nas, nego cela leta, kda so meli oblast' v rokaj, so gnali Slovenijo na rop prepasti. Doli te gospode več ne marajo, tüdi mi pokažemo, da je v prišestno več ne maramo. Te den obračuna bodo prišestne volitvi 11. Septembra. Socijalistična revolucija v Beči. V soboto so prinesli listi z velkimi naslovi vznemrlivi glas, da je v Beči velka socijalistična revolucija. Beč je zgledao te dneve kak kakše bojišče. Trgovine vse zaprte, nešterne celo razbite, po vulicaj kričeče čupo-re lüdi, tam oborožene vojaštvo, štero razganja nemirneže, kričanje i Strelanje je na vse kraje. Ka je socijaliste napotilo v revolucijo ? Pred nekaj meseci smo pisali, da se je na Gradiščanskom v vesi Schattendorf vršilo spravišče dvej najvekšivi oborožene drűštvi v Avstriji, „Republikanske obrambne zveze" i narodnjaškoga društva „Frontkümpfer“. Se zna, da sta si obe drűštvi preci v vlasé]. Kda so prvi šli mimo edne oštarije, so kotrige drügi začele na nje strelati. Vtom strelanji je spadnolo več lüdi. Proti oštarjaši i proti nešternim, ki so je krivili strelanja, so vpelali sod^o razpravo. Te obtoženece, ar je ne bilo zadostni dokazov, je sodišče oprostijo. Vnožina je nezadovolna. Med tem se je razneseo po varaši glas, da sodišče odpüsti tiste tri krivce s Schattendorfa. Vnožine delavcov, ar so bile streljene osebe iz delavskoga drügiva Republikanske obrambne zveze", so se začele zbirati okoli sodne palače. Kda je bila sodba razglašena, je že bilo dosta lüdi pred palačov. Po oprostili je postanolo med vnožinov velko vznemirjenje. Začeli so pfi-tiskavati proti palači. Policaji so bili brezi vsake moči nasproti vnožinam, štere so rasle od vöre do vöre. Nazadnje so prítisnoli notri v palačo, kde so se začele grozovitosti. Sodnijska palača v ognji. Vnožina, kda je prišla v palačo, je najprle začela vse poprek treti i premetavati. Uradniki, šteri so bili v palači s svoji uradaj, so bili izpostavleni v Vsefele mantranji. Nešterne so vlačili i bili, drügim so Strgali obleko. Nikaj na bogšem so ne bili tüdi policaji. Prítisnoli so je v eden deo palače, Odked so se ne mogli rešiti. Naednok je začelo v veči mestaj v palači goreti. Bio je strašen pogled! Iz oken se je valao gosti dim, nato so se pokazali dugi jeziki plemena. Iz palače se je štelo rešiti vse, nastanola je zmešlavica. Prišli so ognjegasci, pa je vnožina ne püstila gasith V najvekšoj nevarščini so bili policaji, vsakši čas je bilo čakati, da se zadüšijo, vö pa je ne biIo mogoče priti, ar bi bili v nevarščini, da je vnožina zakuče. Orožje nastopi. Najprle se je pokazala socijalistična vojska Republikanska obrambna zveza. Socijalisti so se najmre zbojali celoga dela i so poslali svojo oboroženo bojno organizacijo delat mir. Bila je brezi moči. Morala je priti redna vojska. Kda je vnožina zaglednola vojake se je zagnala 1 proti njim. Vojaki so se morali braniti i so oddali na nje šálvo. Itaki je ležalo nekaj lüdi na tle mrtvi. Lüdstvo se je ne moglo pomiriti i je nastala cela bojna. Celi večer je bilo strelanje i na drügi den zadvečara so vojske napravile mir. Što je kriv revolucije ? Že Čele mesece so socijalis-tični listi jako hujskajoče pisali proti vladajočim strankam. Posledica toga je bila, da so delavske vnožine bile jako nemirne i"raz-burkane. Vrelo je že duže, obsodba je bila samo Spica, štera je vužgala ogenj. Socijalisti, pa so zgübili vso moč do svoji lüdi i kda so je začeli miriti, so se postavili celo na svoje voditele i je zbili. Kda so boji minoli so šteli socijalisti ešče strahüvati s Štrajkom, pa se je to tüdi ne posrečilo. Vpostavleni mir. Socijalisti so šteli meti od vladni strank vekše popüste, Dr. Seipl, avstrijski kancelar pa je ne popüstó i je zahtevao, da se mora prle vpostaviti mir i potom je ešše lehko govor od vreditvi drügi dugovanj. Že pred nekaj leti, kda smo vsaki den čakali, da se N. Avstrija gospodarsko 2. NOVINE 24. julija 1927. zrüši, ár so jo na rob prepada spravili ravno razloči socijalisti, je Seipl rešo svojo domovino, í ravno tak je zdaj napravo mir, kda je to bilo najbole, potreba« za ozdravitev njenoga gospodarstva. Vseedno pa de to Avstriji dosta škodilo. Što naj njoj več zavüpa, što da na posido če je pa v nevarnosti, da bi morao z grablami iskati. Žalostno je pri tom to, da so razbijali i požigali lüdje, šteri ne Plačüjejo nikše dače. Tak do ,te kvar morali nositi vsi dačoplačuvalci, ne pa krivci sami. Po pravici bi pa moralo biti tak, ka bi dali to nazaj gorpostaviti tisti, ki so delali kvar. Dužnost vsakoga pa je, skrbeti, da ne dobijo v roke moči tisti, ki bi premetavali javni mir, odgovornosti za to pa neščejo i nemrejo nositi, Perünovi*) dnevi v našoj Krajini. Po dugoj i velkoj süšavi i vročini so prišli deževni, bliska i strela puni Perünovi dnevi nad našo Krajino. ;; V Lipovci 15. te mesec je večer okoli osme treščilo v hižo For-|en Martina. Hiša je bila itaki v plameni, zvün zidovja je zgorelo vse, ešče tüdi strügi na oknaj i dveraj. Od živine je zgorela edna lanjščaga pa žrebec. Gospodar sami so spravlali živino vö z štale i ravno gda so prišli pod kap se je zrüšila streha i jih je ogen zasipao z žrebcom vred. Dobili so smrtno nevarne opekline. Med tem se je vüžgala tüdi sosidova hiša, štera je tüdi zgorela do teo. K nesreči so lani odpovedali sekulacijo i tak kvár, šteri je preci velki, nede mogeo biti po vinjeni. Ogenj bi se ešče dale razširo, či ne bi hitro priskočilo na pomoč domače gasilno drüštvo. Naskori so prišli gasilci iz sledeči občin : Bratonci, Gančani, Rakičan, Beltinci, Dokležovje pa ; Ižakovci. Vsi gasilci so pokazali velko priličnost pri gašenji ognja. Tešanovci. Isti večer kak v Lipovci je včesno, strela v Tešanovci v škedenj pri Kardošovi. Zgorelo je giímlo. parma pa vse silje ino drva. Tüdi tű je-prišlo na pomoč domače gasilno drüštvo ino iz sosedni vesnic. Bogojina. 17. te mesec je vdarilo na bogojanskom poli v kope. Zgorelo je eden Križ snopja. Isti den je treščilo v vesi v Benkovičovo topolo pa tüdi V- topolo pri Ivančovi. Čudno je, da je Ivančovo topolo do sredine požgalo od zgoraj dol, od tam pa je Šla v steblo i je Zavsema razčesala i naokoli vse zemlo zrovala. Skalje je letelo na SO metrov od stebla. V okolici so na 60 do 70 metrov bile spotreta glažovine na oknaj. Treščilo je tüdi isti den v strelo" vod na cerkvenom törmi. V Filovci. Tüdi v Filovci je strašna strela stanovske. Treščilo je v križe ná njivi i so trije zgoreli. V Beltinci. V sobi grofoskoga grada, je bio rávno eden moški, ki si je malo pred nesrečnov strelov šo vö roke prat. Komaj je odišeo vö, je že v sobo treščilo i vse porüšilo i zobežgalo ka je v njoj bilo. Na po., lüstvi je dosta: kvara. Bratonci. Treščilo je v Srešovo hižo. Ogen je toti ne nastano, pač pa je strela ves mori zdrla z stene. Poleg toga je v*1 Bratonci treščilo v tri čresnje. Pri tom so se najbole žalostila deca, ar prej prišestno leto nedo jeli Črešnja. Rakičan. Tüdi tam je strela obiskala grofovski merov i je treščilo v topoio poleg škednja. Sobote. V noči od pondelka na tork je treščilo v Trautmanovo hišo. Ovači se je ne nikaj zgodilo, samo steno je preci zdrlo. — Zadela pa je strela tüdi Bratkovičovo topelo i jo vso razčesale. — I na zadnje je tüdi Perün pohodo naše Slavno ured- ništvo. Isto noč je vdarilo tüdi v stre-lovod na hiši, kde je uredništvo. Kvara se je ne zgodilo nikaj, pač pa so se' lüdje prestrašili i v bližanji štalaj je živina od straha v jasli poskakala. *) Perün je bio bog grmlajce i bliska pri naši poganski pradedekaj. Na Goričkom ešče zdaj pravijo streli perün, na priliko: perün je vdaro, perün je včesno. Martinišče. V preminočem šolskom leti je biIo v zavodi ravno 40 gojencov. Od teh jih je bilo 6 v I., 14 v II., 10 v III., 5. v IV. i 5 v V. razredi. Razrede so zdeiaii (dovršili) vsi. Razredni izpit iz ednoga predmeta 3 gojenci, od šterih je 1 v l, 1 v II., 1 v Ill.razredi-Na celoj gimnaziji je bilo 5 učencov, ki so napravili z odlikov i od teh 5 cdličnjakov so 3 z Martinišča. Zavolo lepoga včenja i obnašanja je dobilo darilo na celoj gimnaziji, 12 dijakov, od-teh je 5 Martinišča. Po narodnosti sta 2 magyara iz Dobrovnika, drugi so vsi Slovenci iz Prekmurja, samo dva sta iz Slovenije. Či zgornje numere na včenje gledoč primerjamo s tistimi na celoj gimnaziji, vidimo preci velati razloček med dijak! v Martinišči pa onimi. Da so Martiniščarjè v šoli zvekšega nap-. rej kak ovi, so posebno trije Vzroki. Prvič zato, ka so blüzi i njim je ne trhelo vsaki den zgüblaíi po več vör za hojo; Drugič zato, ka majo takši dnevni red, Šteri dijakom razdeli čas za včenje i za razvedrilo. Tretjič pa ešče posebno zato, ka so gospod] e. zmerom ž njimi i njim pomagajo prí včenjej. Vsega toga pa drugi dijáki nemajo, bodisi da so ne kvarteri ali hodijo z domi. Martinišče obstoja komaj tri leta. V tom časi ma dva velkiva uspeha pri našem kat. dijaštvi sploh posebno pa pri tistih, ki so bili v njem kak gojenci.; Teva uspeha sta_ napredek v šoli in vzgoja, značaja. Či 'dijak ma samo prvo drugoga pa ne, na- mreč vzgoje, je podoben človeki, šteri šumo na edao: oko vídi. S tem, da teva glav ni va uspeha cilo v Javnosti povdarjamo, je ne nikša lastna hvala nego- samo zadoščenje i pobuda vsem, ki so v kakšokoli formo dozdáj pomagali Martinišči. Že zdaj klico vidijo, ka.so njuvi iriídi i dari prinesli lepi sad, Šteri de se ešče bole rszodevao, gda gojenci vzgojeni v M s rdeči pridejo do krája svojega včenja i se podajo kak dobri, .značajni delavci med svoj lübleni narod od šteroga so prišli i šteri njim pomaga. Naj bo goreča žela vsakšega Prekmurca, da se kemprle zozida novo, prestrano Martinišče Za l 50 dijakov. Slovenska Krajina. .. znovič nesreča pri elektrika. V zadnjoj številki smo javili, da se'je ponesrečo v Soboti pri napelavanji elekrike eden monler, itaki 7 na drügi tjeden pa je tak obhodo .Njegov rnlnj-,ši brat. Delali so nekaj na progi, ? v štero je bio püščeni tok. Na Sobi, kde je stao, se njemi je nekaj zvagnolo i se za žíco zgrabo. JSreča, ka je stao na J|ühoj-leseno! sobi i ■ je ne meo zveze: z vlažnov žemlov, ar bi ga ovali či kmestš bujlo, tak pa si je samo reke obežgao. V nesreči se vči Človik, pravi pregovor, ravnotak nali novi monteri. j. / — Občni zbor hranilnice v Črensovcih. Na tom zbori je bio na predlog načelstva ti nadzorstva zebrani za tajnika, na mesto dozdajšnjega Plej , Štefan. — Nesrečen spada]. V Šülinci je šia mladenka, Kereeova Trejza na grüško, da bi nabrala nekaj sada za 'domače potrebčine. Veka, na šteroj je štalaj za štero se držala pa je bila preslabo, da bi jo mogla zdržati. Najprle se njoj je pod nogama potrla nato pa ova v roki i je spadnola na tla. Na tleh pa je obležala v mrtvo ime. Pozvani Zdravnik je spoznao, da si je pri spadaji potrla hrbet i- da morala Iskati v bolnici svoje zdravje. MATIJA MALEŠIČ : Anuška in Joško. Na Goričkom se smeje kre bele ceste bela krčma. Po oknaj cvetejo pelagonije, po oknaj dišijo klinci, po oknaj se kosnatijo rožmarini. Celi dišeči ograček so okna bele krčme. Na Dolinskom se gizdavi kre bele ceste šegavi beli dom. Po oknaj nega pelagonij, ne klinčkov, ne rož-marina. Čiravno ne pošle oča JoŠka na Goričko — či ga pošle kama na Ravenskom Joško križari po vednaki beli cestaj dolinjski, Joško križari po vednaki beli cestaj ravenske, Joško pripela vsikdar po strmini pred belo krčmo na Goričkom. Anuška bóuža pelagonije, skrbi za klinčke, zalevle rožmarinom. Joški se vidi, kaje ona sama roža med rc- j žami. »Za koga povleš klince ?< pita j majko pa stopi proti okni. „Ne vem!" »Komi podariš rožmarinov cmer ?“ j Joško se nasloni na okno, njoj gleda; v modre oči i njemi je mehko pri srci. »Tüdi ešče ne vem1« Anuškina lica božajo kliačeke, oči bogajo JoŠka. I »Srečen, što ga dobi!" Anuška ne odgovori. ,,Kak lepe rože maš! Kak nied- J na drüga." Joško vtegne roko pa ščé! pobošati klince. Med dverami krčme zakriči oča: »Tij, Joško ?« Joško naglo odstopi pa dá konjoma jesti. »Po posli, po posli! Tü sam se oglaso! v ' »Tak stopi notri!« ' Joško-stopi notri ino mimoidoč Skrivoma pogleda na okni. Anuškin obraz ga pozdrávla med rožami. Oča je moder, skušani pa dosta guči/ Joško je mladi pa neskušani. Pa poslüša ... Pa poslüša . . . Ino misli, misli", misli .. . Joško bi mogeo poglednoti konje. Eli zakaj je hlapec pri hiži? Oča ide naráča hlapci. Joško premišlavle, premišlavle. Vseedno bi pogledao h - konjom. Ka zna hlapec, kak sta navčeni va pa kak njima trbe dvorbi. V prekliti ga sréča oča. Vse je že opravleno. Vrneta se v sobo. Oča pripovidavle, pripovidavle, Joško poslüša ino misli, misli. Joško mora domo, ka ga ne doide noč. Daleč je dom tam na Dolinskom. Počasi seda Joško na kola. Anuš-kini oči nega méd" rožami na okni. Štopajoma stopleta konja, Joško poglejmo na kola, či je lejko ne kaj zgübo. Anuške nega pri okni. Joška Stavi konja i skoči s kol. Zadnje kolo nekak Čüdno škriple, Anuške nega v ogradi. .Kak veter beži], črnke dol po beli gorički cestaj, kak misel plavala po vednaki dolinski cestaj proti domi. Kak na perotaj beli golobov le-: fijo Joškova ‘ misli nazaj na Goričko ino obkrožajo belo krčmo, božajo pelagonije, klinčke, rožrnariae po oknaj, gledajo v modri očaj svoj obraz. Na prsaj pa Joško nema erdéče, ga klinca, nema zelenoga rožmarina. . * . * t Na Goričkom má Anuška svojo cerkev, na Dolinskom má Joško svojo cerkev. Napravita pa tak, ka ideta v Soboto v cerkev. Joško ide v svojo cerkev. Po meši ne počaka Joško pred Cerkvov, ka si poguči z znancami, ka ga je pripelalo est pa kak je tam na Dolinskom, Joško se pašči k drügoj cerkvi. Aanška stopi slučajno- iz čuvara. Joško obstoji ves prevzéíi. ,,Ksk si fajna! Kak čí bi na gostüvanje mislila!“ .Za gostüvanje trbe tüdi mlado, žeaca 1“ »Ti, ti ga žmetno dobiš . , . « Joško pozabi, ka drži že od prve reči Anuškino roko pa jo vsikdar bole stiska. Anuška se boji lüdi, šteri bi lejko Zapazili, pa njemi pravi: .Tak mi stiskah rokoh". „Čt- bixpa jaz rad bio mladoženec 1“ ,.j ~-; „Ti? i“ ~ »Jaz 1 Nišče drügi nesmi biti! Nišče, níšče! ..Samo jaz1“ v »O, kak préštimanolc' ,,Anuška, po tvoji oknaj nega rož. Takpüsta so pa prazna naša okna 1 Tak rad bi bio, ka bi, tüdi naše okno bili zeleni i cvetoči ograček.« „Podarim ti rože, da si nakifiš okna/4 ‘ ' „Anuška, ali ne bi' štela sama Prinesti svoji rož na naša okna?" Joško koša dosegnoti njeno roko, Ančika jo »dotekne. Ladje jiva obkrožajo. »Anuška . . .< „Ka pri vas nemajo dekline rož po oknaj ?“ ..Majo í .Ali fak lepi, kak so tvoje, takši ne,./ »Gvišno so l Samo bole Pogledni po Dolinskom naokoli l Ka bi se ženo na Goričkom 1“ ,,Anuška, kak moreš kaj takšega praviti ?« »Bogzná gde na Dolinskom maš že izbrani. . .« Ánuškine oči ga božajo ino gučijo, ka toga ne verje, »To mam za zahvalo, ka mislim noč pa "den na tebe. Joško ne išče več Anuškiae roke. Zdigné glavo ino pogledne po lüdej na okoli. „Vej je ne istina ! Kak dugo te je že ne bilo pri nas ? 1“ Anuška gre- 24. julija 1027. NOVINE 3. — Bistrica. Črensovsko izobraževalno drüštvo je pretečeno nedelo priredilo na Srednjoj Bistrici za vse tri Bistrice Ciril-metodovo proslavo, zdrüženo z proslavo 10 letnice majniške deklaracijo. Na ogračeki pri bistriški kapelici se je zbralo nad 500 lüdi, ki so z zanimanje:« poslüšali govore in dekla-rr.aciie. Drüštveni pevski zbor, ki je spevao nekaj lepih domačih pesmi pa godba (muzlka) sta razpoloženje naredna ešče bole veselo. Lüdstvo se je v istini zadovoljno razišlo, posebno, ar je bila cela prireditev prav Presrčna in domáča. Lüdje so želeli, da bi drüštvo ešče večkrat kaj takšega poučnega priredilo. To tüdi včini tak konči' nedelsko zadvečarke obrnemo na dobro, y hasek svöjoj; .düši i 'v pošteno ves seljé. Tjedenske novine. — Smrtna nesreča v planini. Posestnik Jakob Ahačič od svete Ane jé hodo na planine k svoji živini. Da se je vračao domo je spadno v velko jamo i se je smrtno ponesrečo. Našli so ga vse razmesarjenoga. Pot njim je kazao gospoderov'pes, šteroga so komaj na drügi den spravili domo. — Smrtna nèsreča. V Toplicah na Dolenskom ja prétečeno sredo pomagao mladenič Janez Poglajen sosedi nakladati les. Da sta vezala, je veriga počila in debelo steblo je spadáj noto na mladeniče. Noge njemi ie spotrlo in tüdi mejer njemi je počo. Nesli so ga domo, pa je že ped potjov mro. Pokojni Janez je bio pri Marijinoj drüžbi. V nedelo je bio pri sküpnom sv. prečiščavanji. — D ve deklici sta se vtopile v Pesnici Anica in Danica Sekelšek sta bile pár dnevov na obiski pri Starom oči Ivani v Partinju. Njevi sta bilej doma v Slov. Bistrici Edna je bila stara 8 let, edna pa devet. 12 julija sta se šle kopat v ■Pesnico. Prišle sta na globoko mesto in sta uto-nili. Plavati sta nej znale. Pesnica je plitva, samo ka ma jame, štere so nevarne tüdi za odrasle a tem bole za deco. To bi naj bio Opomin za tiste, šteri majo skrb za deco. — Morska ladja drüčila v ledeno goro. Na severnom ledenom morji se včasi cele ledene gore odtr gajn i plavajo dol proti jugi v Atlant-ski ocean. Te ledene gore so prava nevarnost za morske ladje. V spomin nam je ešče, kda se je med bojnov ponesrečila najvekša ladja tistoga časa Titanic i so najšle cele stotine smrt v hladnom valovjej. Nedavno je tüdi edna morska ladja treščila v takšo ledeno goro i bi se gvišno razbila, či ne bi pravočasno na ladji opazili nevarnosti i začeli stavlali ladjo. Tak je zdaj samo ladja trpela vekše poškodbe ovači pa je ne bilo nikše nesreče. Kda je ladja pelala proti gori, je lüdi, šteri je bilo okoli jezero na njoj, obišla velka strahota. — Smrti dvej prljatellc. Pri Sv. Lovrenci na sosidno Štajerskom je Klara IleŠič spevala nagrobno pesem. Pa Što bi mislo, da bo za par vör tüdi ona ležala ‘na smrtnoj posteli. Prišla je domo s sprévoda i jo je prosila edna deklička, naj ide na Črešnja brat za njo čresnje. Splezila ie na drevo i se je komaj na njem nekelko obrnola pa je že dol spadnola i se k mesti bujla. FRANCUSKA LINIJA ZAGREB MIHANOVIČEVA UL. <5. Sprerna in odprávlja potnike vsaki tjeden trikrat za Južno Ameriko, Braziliji), Argentinijo, Uruguy, Chiile in Australijo. Vse pojasnila dobite brezplačno pri Francuskoj Liniji Domača vzgoja. Vzgoja pobožnoga čütenja. Najvišiše verske istine so nadnaravne j (barneturalne) človečem! razumi toti ne na sprotne, nego v vsoj globočini nedostopne, zato je vera ne stvar samo razuma nego tüdi vole::.čütenja. I dečinski čas je najpripravnejša za vce-i pitev iskrenoga pobožnoga mišlenja, hoteo ja i čütenja. Najbogše! vzgojno sredstvo je tű brezi dvojbe dober zgled, zato je odobravati da dobri starišje Svojo deco že sprvačasa jemlejo s sebov v cerkev k meši i drügim cerkev-nim pobožoostam. Pri por čütenji ni je samo ešče to, naj deci globoki pomen cerkevnih obredov (ceremonij) na'razumim način razložijo. Deca naj se že zaran navčijo kratke bar priprosto molitvi za razločne prilike — kda stanejo, kda ležemo spat, pred i pojestvini. — i naj je opravlajo najprle po navodili starišov, nato pa samo stojno. stopi tak, ka njoj mora poglednoti v Oči. »Či bi zaala, kak rad bi prišle*5 Vsaki den i Ne, najrajši bi te odpelao k nam, ka bi bila vsikdar vküper!“ „Vid!§ jo, Anuška 1“ Sosida je tak vesela, da vzbűdi ešče pazlivost drügi. »Sam si mislila, ka moram, koga najti, ka ne bom Šla sama domo! Si prišla peški ? S kolami ?“ „Pridi pa 1 Pa naskori 1“ šepetne Anuška i njemi mejko stisne roko. »Pridem 1 Naskori!« Joško je veseli pa ves srečen. V sredini vnožine bi na vse grlo za-juvkao. Joško išče pa najde. Na prostranom oštarijskom dvorišči najde kola, osvedcči se ide ešče v štalo i vidi konja. Ino zna, ka je Anuška na senji. Ide k šatorom, izbéré i küpi najlepše i najvekše srce z najizbranejšim napisom. V steski zapazi Anuško ino se prerine do nje. »To sam ti küpo, Anuška @. .«■ Anuškin pogled je plašili, na lici nega veselja. »Anuška, za božo volo . . . ka tí je?« »Anuška!« Očin glas je skoro. Joško vidi, ka ma v roki bič pa ka je njegov obraz kmičen pa ne-prijazen. Flašiivi pogled zalegne na Joško. Srce njemi spadne z roke na tla. Vnožina peša mi a srce z najizbra nejšim napisom. Kola priropočejotpred belo krčem na:'Goričkom. Krepka roka nateg-ne vajafi, kaj^se konja “postavita na zadnje noge. Med rožami po okna] nega Anuš-kioi oči ... V krčmi guči oča s pivci. Joško sedi sam i hodi sam poglejüvat konje, Aauške nega na spregled . . . Kak podivjaniva sta se spüstila konja po beli gorični cestaj, kak lede^ ni zimski viher tülijo Joško ve'misli. Oča čaka Joška na dvorišči. To je ne njegova navada. Tüdi je ne njegova navada,'da bi hodo s kranščakom na očaj, z rokami sklenjenimi na hrbti pa s povešenov glavov. ,,Od te strani prideš? . . .“ Poslao sem te vendar proti Müri!“ Kmičen je f čin pogled. »Vanjk sám napravo !“ ,,Ka ne boš delao vanjkov pa . . pa ne'mantrao konjov po nepotrebnom, bom od zdaj naprej sam vozo." Žalostno povešajo i pelagonije i kliaci i rozmarin! svoje glavice bele krčme na Goričkom, kak či bi pozabila vertinjo zalevafi svojim lüblenkam. Na oknaj šegavoga doma na Dolinskom nega rož. Püsta okna i prazna. O, kak piista i prazna . . . Anuškin očevje J trdi lüteran. Joško? oča je trdi katoličan. S pobožnim mišlenjom i hoten-jom pa čiitenjom pa se nikak cemre zbirati preklinjanje. Preklinjanje ne samo da nasprotüje verskim zapovedam, ono je tüdi odüren izraz surovosti. Človeka, s šteroga pri vsakoj priliki letijo Boga preklinjajoč© reči, stalno ne napunjavlèjo Plemenita čüstva. "Deca sprva ne vejo, ka pomeni preklinjanje, nega nasledüjejo starejše> misleč da je to izraz nekšega deČkov-stva, Počasi pa se prekliajanji tak privado, da se ga nemrejo z Iepa vne-biti. Zato je dužnost vzgojiteiov, da se sami preklinjanja ogibiejó. Posebno pa morajo fil paziti na bcgoprekl.janje v lückom jeziki, šteri je po naši krajej jako močno razširjeno, ar se tej lücki Preklinjajo] Človik ne sramüje tak kak domači, šteri razmi, odilrne pa so dosta bole kak domače. 'Vzgoja čütenja za lepoto. Imenüjejo je tüdi, krasoslovna čüstva-Pod krasoslovnimi čüstva ali čütenji razmimo ona čütenja, štera se nam zbüdijo na vse, ka je lepo i nam zbüdijo odurnost, ka je tomi nasprotno, ne lepo i smekno. Da mamo Slovenci preci toga lepočiitncga dara, nam kažejo naše hiže; čiste so i lepo vrejene odznotra pa Odzvüna, po oknaj se smejejo prijazne rožice; čista i lepa vremena je tüdi okolica hiž: dvorišče, ograček sadovnjak; vnogo čüta za lepoto kažejo tüdi naše narodne nošnje, štera so do nedavno bite v navadi i se morajo na vsaki način Obnoviti. Vzgojiteo tfi nema drügoga dela, kak čuti za lepoto dele razvijati i ga vtrdjavati. Posebno matere morajo deco privadili čistoči i snejg! v obleči i stanovanji najležej to dosegnejo s‘ svojim zgledom pa tüdi z dosleönim i nepopüstlivim zahtevanjem snajžnosti i rednosti. Nemre toti meti vsaki krasnoga i razsipno opravlenoga stanüvanja i dragoga obleča, ar toga ne premore, ali Čisto i snajžao stanüvanje i obleč lehko ma vsaki. Na razvijao ja čüta za lepoto stalno dobro vpliva tüdi pesem, tak narodna kak cerkvena, pa Ogledüvanje lepi slik, štere so umetniško zgotovle-ne, ravnotak tüdi ogledavanie cerkev i spomenikov. (Dale.) Pošta upravništva. Števe Markolija i M. Žalik Cleveland. Vajno bogato naročnino od 450 Din. zahvalno sprejeli. Velč-K. Geci, Osijek. Do 1, Aug. T. 1928. plačano. Hvala za naročnino i pozdrave. Zdravje se zbolšalo. K ODDAJI JE dobro občuvana Sprava za obedilni-co, moški obleči i edna banda. Več se zve pri gospodičina! SINKOVICH v Bakovci. GOSPODARSTVO. Pšenica za seme. Žetva za ví si od sejatvi! Ka Sejamo, to bomo tüdi želi I To so stari stari pregovori, štere mora vsaki polodelavec upoštevati, či šče napredüvati i tak vzdržati v denešnjih težkih časaj. 'To velja za vse silje, posebno pa za pšenico, ki je za napredek polodelstvo v Prekmurju ešče prav posebno Važna. Ka bomo sejali, to bomo tüdi _ želi! Ne je teda vseedno, kakše pšenico posejao, nego moremo pšenico za seme posebno izbrati. Najbogše je, či te včinimo že na poli, kda. pšenica ešče raste. Za seme odberemo le pšenico, ki je enakomernoga zrasa, štera ma enakomerno razvito vlatovjom ki ima dobro puno vlatovje, ki ma dobro čvrsto slamo i je poležene.7 Tudi ne smemo vzeti pšenice iz kakše posebno dobre zemlje za seme, ar de, či jo posejana v slabejšo zemljo, slabo aspevala, ker je preveč razvajena. Po povedani znamenja] teda še pred žet-vov določimo njivo, štera na] nam da seme za bodoče sejatev. Skoro vsaki kmetovalec ima več njiv i naj ono odbore za seme, štera .najbole odgovarja gornjim zahtevam. Pšenico za seme moramo püstiti dobro dozoreti, ar potom bole izide, žeti jo je komaj te, kda že požuti i se posamičao zliiščeno zrnja ne viigne več preko nohta, nego potere. Či mamo samo edno njivo pšenice, štera odgovarja gornjim zahtevam, - pa je eden del slab, to prle poznjemo. Pšenico za seme moramo poželi, zmlatiti, in shraniti posebi. Posebno je paziti, da nam te pšenice dokeč je na poli ne zmoči dež, nego da jo spravimo v sühom vremeni. Ali jo vzrnlatimo z mlatilnicov ali cepmi, je že vseedno, glavno je, da se zrno ne razbije ; v tom pogledi delajo najlepše mali stroji z zobčastim bobnjem (drumlom). Neogibno potrebno je, da pšenico pred sejanjom dobro prečistimo na trijerji ter samo najlepše zrno porabimo za seme. Na te način smo teda dobili pšenico za sejanje. Znano je, da mamo ná silji poprek i posebno na pšenici vnogo betegov. Najnevarnejša pa je snet i snet-ljiva pšenica je le malo vredna za melo pa se žmetno i le prav fal oda. 4 NOVINE 24. julija 1927. Kak pri ljüdej i stvareh moramo tüdi prí rastlinaj gledati, da je obvarjemo in po potrebčin! ozdravimo razločni betegov. Ar je snet najnevarnejši i najbole razširjeni beteg na pšenici, na vnoge drüge, hvala Bogi menje nevarne i tüdi menje razširjene, za ednok ne bomo gledali. Snet je dve vrsti: trda i prašnata snet, Prašnata snet je prí nas bole redka i snet, štero pozna vsaki kmetovalec, je navadno le trda snet. Snetljivo vlatovje opazimo že na poli, ar stoji kumes, dokeč se Zdravo vlatovje zadnji čas pred žetvov navadno obesi nekelko dol. Snetljivo zrno je poznati že na zvüna, ar je kmično sivkaste farbe, či pa ga zlüš-čimo, najdemo v njem mesto mele le črnkasti smrdeči praj. Pri prašnoj sneti pa sploj nemamo zrna v vlad, nego je cela vlat le nekša Čarna smrdljiva masa. Da mamo snetljivo pšenico, je največkrát krivo seme, ar je beteg že na semem. Toga betega, sneti, se obranimo najbole i najležej z namaka-njom semenske pšenice pred sejanjom, Š čim snet prepravimo. Prle se je seme pšenice namakalo navadno v mešanim modre galice i vapna. Ar pa se je skazalo, da modra galica vničüje klico semena, pa zato potrebüjemo več semena in nam je pšenica le prekda preredka, dnesdén rabijo napredni kmetovalci drüga sredstva proti snetlivosti. Ta sredstva so raznovrstne, no najbogši je „Porzol" i ,,Higo-san". Porzol je prahek, s šterím prenašamo pšenico, prle kak jo Sejamo. Na 100 kg. pšenice potrebüjemo le 200 gr. Porzola. Higosan pa se mora raspüstiti v vodi, v šteroj nato namočimo oda. operemö pšenico ; na 100 I. vode potrebüjemo 200 gr. Higosana. Porzol in Higosan jako pomagala kli-canje in rast pšenice i pšenica, pomešana z Porzolom ali oprana z Hi-gosanom ne samo, da je ne snetljiva, nego tüdi vnogo bole raste in da vekše pridelke. Či rabimo za seme pšenico, štera je tjšče ne snetljiva, je bole da jo opraŠimo z Porzolom, či pa rabimo snetljivo, jo moramo oprati z Higosanom. Porzol in Higosan Izdelavle naša domáča tovarna Kaštel d. d. v Karlovci. Zahtevajte ta sredstva pri vašem ,trgovci, kda küpü}ete drüge stvari ali pa naročite naravnost v tovarni. Vendar pa se ne dajte vkaniti z drügimi sredstvi, štere se vam ponüjajo kak ednako dobra ali celo bogša, nego zahtevajte samo Porzol ali Higosan, ar le to so istinsko zanesljiva sredstva proti snetlivost! pšenice, ki Zednim tüdi povekšajo pridelke. Te] mali izdatki, štere mate za Porzol ali Higosan, se vam mnogo obilnejšern i čistejšem pov! jezerokrat .povrnejo. Kak za pšenico, rabimo ta sredstva z najbolšim haskom tüdi za drügo silje proti raznovrstni betegom. Ešče komaj s tem, da smo pšenico oprašili z Porzolom ali jo oprali z Higosanom i smo pšenico resan prav zebrali i pripravili, jo moremo brez nadaljnoga sejati. Zato kmetovalci, se ravnajte po tej strokovni navodila] pri bodočoj jesenskoj sejatvi. J. A. D. Čiščenje jarkov. Hvalevredno delo čiščenja jarkov na veleposestniškoj zemli se je začelo po agr. interesente]. Duga leta sem, gvišno od I. 1914 dale je ne nastopila lopata svoje delo pri tej jarkaj. Vsi odvodni jarki, menši, kak tüdi glavni odvodni jarki so postanoli zamüšeni, tak da je pri vsakom malom dežči bilo poplav-jeno rodovitno polje i travniki. Komaj se dnes pozna, kde teče pot teh jarkov. Vse je zaraščene in zravnano z drügov zemlov. Agrarni interesentje, v večnom strahi, da zgübijo podeljeno njim zemljo, se neso pobrigali, da bi opravili to hasnovito delo, odlašati so od leta do leta i žalostno na svoj lastiven kvár. Travniki, ki bi dali lehko najbogše košnje sladkoga Sena, so se spremenili v mőčvare, štere ob-rašča meh i šarje. Kak velika Škoda je nastanola na travnika] zavolo odlašanja s činenjom jarkov, se najležej opazi napolanskoj pristavi (marofi). Na prošnjo srezkoga poglavarstva v Dolnji Lendavi je izdao okr. agrarna urad v Maribori glasom naredbe za Izdajanje zemlje v zakup, ostro naročilo, po šterom morajo agr. intereresenfi itaki začeti s treblenjom jarkov. V te namen se bo vršilo od nedele do nedele več predavanj i ogleda na lici mesta, kjer se najemni-kom pokaže, kak naj se to delo izvrši. Z veseljom lahko Povemo, da je že prvi takši sestanek, k šteromi je poslalo tüdi beltinsko veleposestvo svojega zastopnika, s potrebnim načrtom, obrodo hasek. V Maloj i Velikoj Polani so agrarni najemnik! začali z delom, vnogošteri jarek je bio v par dnevaj z zdrüženimi močmi izčiščeni. Kmetovalci se tüdi veselijo dobroj čarnoj zemli, posebno v glavnoj strügi, štera do-naša preci gnojá z gornji vesnic. Želeti bi bilo, da se tomi hasnoviten^ deli pritegnejo tudi ostali kmetovalci, ne najemnik! agr, reforme, da bi tak ne zastajala voda na konci velepo. est-niške zemle i njim napravila sledkar najvekši kvár. Osvedočeni smo, da bi s takšim delom vküpnoga aldova v najkračišem časi spremenili močvare v rodovitna pola i travnike, da ne bi naš mali kmet spravlao mesto sladkoga Sena šarje za nastelo v svoje »hrambe. Pazitelstvo nad tem delom je po prošnji okrožnega agrarnega urada prevzelo Srezko poglavarstvo v Dolnjoj Lendavi, bi bode po svojem kmetijskom referenti vse dobro pazilo. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 220 Din-kukorice 210 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 310 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci H’— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 5Ö Din 50 par, Schiling 7 D 99 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira-3'08D. Posestvo v lljašovcih. Zidano hižo, velki sadovnjak, njivo i Šumo, odam za 150.000 dinarov. Za pisma ne odgovarjam. Op;ta se v pekarni . DROBNIK LJUTOMER. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z pepi-rom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v MURSKI SOBOTI. Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri n. pr. kangle za polivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grablje, lopate, žoge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite pri Erdöšy Bárnabaš, trgovcu s papirjern in igračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica. Mali oglasi. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji! in perila FRANC REPIČ, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vabilo na redni občni zbor ..Agrarne radru-ge“ v Črensovcih, ki se bo vršo dne 28. augusta ob pol '12 vöri v prostorih upravništva Novin s sledečim sporedom: 1 ) Poročilo načelstva in nadzorstva. 2.) Volitev podpredsednika. 3.) Dovoljenje za Odküp veleposestniške zemlje. 4.) Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napove-danom časi ne bio sklepčen, se bo vršo pol vöre poznej na istom Prostori drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig. NAČELSTVO. RAZPIS. Vodna Zadrugo v Dolnji Lendavi razpisuje na nedeljo dne 31. julija 1927. ob 9 uri dopoldan v svojih prostorih v Dolnji Lendavi Štev. 51 USTNO JAVNO OFERTALNO LICITACIJO za izkop libeniškega potoka od km. 0- km. 2, napravo ondotnih obojestranskih nasipov v občinah Gaberje in Kapca, pod sledečimi bistvenimi pogoji: Izkop bode znašal okrolo 11.000 m3 zemlje in gramoza in so proračunjeni stroški najviše z 110.000˙— Denarji. Začasno kavcijo Din. 5.5000 — je treba položiti bodisi v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih, ki kotirajo na borzi, ali pa v vložni knjižici kake Jugoslovanske matice, pri blagajniku Vodne Zadruge (Dolnjalendavska Hranilnica) najpozneje do 9 ure na dan licitacije. Predmetno delo bo izročeno najugodnejšemu ponudniku in se ima začeti z 8. avgustom 1927. in biti končano z 8 oktobrom 1927. Vsa pojasnila in pogoji se dobe v lokalu VODNE ZADRUGE v dneh 21., 24. in 28. julija v dopoldanskih urah, kakor tudi na dan dražbe pred Začetkom iste. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ