—.. IZDAJA: Upravni odbor UREJA: Uredniški odbor UREDNIK: Slavko Knafelj Izhaja mesečno v 750 izvodih Samo za interno uporabo! POLLETNA OCENA-------- ^ GOSPODARJENJA f*VJ Proizvodnja, dosežena v prvem polle-' tju letos, js za dobrih 43 $ večja kot v polletju lani. Povečanje pro- I izvodnje je večje po vrednosti kot fizičnem obsegu, razen pri čolnih, kjer je dosežena vrednost proizvod- ; nje za dobrih 5 % manjša, količin- J ako pa za skoraj 33 večja kot lani. Tenu. jo glavni vzrok spremen j o- j na struktura proizvodov. I I Pri čolnih je bila proizvodnja nanj-j Sih in cenejših proizvodov, dočim pa je bilo stanje drugih proizvodov j v obratnen položaju,Zelo podobno z.~oraj omenjenemu., je stanje pro iz- I vodnje po proizvodnih enotah. ITaj-večje povečanje proizvodnje v polletju so doseglikovinski oddelek z;a 75 fo, sedlarski za 74 $f obrat smuči 48 splošno lesni oddelek za 38 f> . in obrat plastike za slabe 3 f> v primerjavi s polletjem lani. Ha tako povečanje proizvodnje je v 1 prvi vrsti narekovala povečana pro- I daja, na drugi strani pa je rezultat: povečane proizvodnosti, dela, povečali nja števila zaposlenih, rahlega zbo-! ljšanja strukture nekaterih proizvo-j dov in delnega vpliva spremembe cen j zaradi podražitve nekaterih materiali lov, kakor tudi vpliv rekonstrukcije* (posebno GLO), Celotna prodaja v izvoz in domačo tržišče je za skoraj 28 večja kot v polletju lani. Cd celotne prodaje je bilo 74 $ prodanega na domačem trgu, kar je za dobrih 49 'fo več kot v šestili nosečih lani. Ostali del, to je 26 pa je bilo prodanega v izvoz, kateri jo letos za skoraj 8 manjši od lanokega. V polletju zni-žanen izvozu je pripisati nekoliko zakasneli proizvodnji in odpremi proizvodov. Iz absolutnih vrednosti je razvidno, da podjetje normalno v prvi polovioi leta ne proda niti ene četrtine celotne celoletne prodaje in da je glavni del v drugi polovici lota, kar velja še posebne za izvoz, saj je podjetje že vrsto let na strani pretežnega izvoznika. Ha povečano oelotno prodajo v polletju je v prvi vrsti vplivala povečana prodaja telovadnega orodja in čolnov. .•-l-.t ntroški proizvodnje so se v prvi polovici leta gibali v zaželjeni smeri, saj so ti porasli v primerjavi z istim obdobjem lani za slabih 39 Jž. V strukturi stroškov so najbolj porasli splošni stroški, nato materialni stroški (izdelavni in delno tudi režijski) , nočno pod povprečjen pa so izdelavni stroški in režija. Sredstva, vezana z dolžniki s stanjem j na kraju polletja (3C. 8.), so za sko- | raj' 2C večja od lanskih. Od tega pa ! so zaloge materiala večje za 11 ne- ! dovršena proizvodnja za 38 f> nižja od I lansko, gotovi izdelki za 54 $ višji in dobrin 3 fo predstavljajo dolžniki. Visokim zalogam gotovih izdelkov jo pripisati manjši prodaji kot jo bila proizvodnja, kar je za našo podjetje značilno, da proizvodnja toče skozi vse leto enakomerno, do S im pa ao glavne odpreme v drugi polovici lota. Kot je že danes znano, so se obravnavane zaloge že znatno znižale v juliju. Vplivi za razmeroma močno znižanje nedovršene proizvodnje pa so na eni strani nastop kolektivnega dopusta in s tem v zvezi urejevanje tehnologijo, na drugi strani pa je glavni vpliv v racionalizaciji proizvodnje-ga porasta v tem, da ee je tehnološki čas poti občutno okrajšal, posebno v proizvodnji smuči. Stanje zaposlenih (brez inštituta) na koncu meseca junija je bilo 634 ljudi, julijsko povprečje pa znaša 801 ljudi, šestmesečno povprečje pa je 660 ljudi ali 3koraj 11 ^ več kot v istem obdobju lani. Vse povečanje zaposlenih je bilo na proizvodnih delovnih mestih. V dobi polletja letoo jo bilo opravljeno skoraj trikrat toliko nadur kot v istem obdobju lani, saj znaša in:lex 297. Opravljanih nadur je bilo, če jih preraciuiamo na število zaposlenih za okoli 13 ljudi. Po posameznih enotah je po opravljenih nadurah na prvem mestu obrat 3nuči, v katerem jo od vseh bilo v tem obratu opravljenih preko 26 nato v pomožnem obratu preko 22 #, kovinskem oddelku dobrih 11 $ itd. Najmanj pa je bilo od vseh dvanajstili enotah opravljenih nadur v obratu plastiko, katerih je bilo v šestih mesecih letos samo 120 oz. 0,4 jo celoto. Junija meseca so bili povprečno dosojeni neto osebni dohodki na enega zaposlenega 1186,30 din ali 7,7 več kot junija lani. Polletno povprečje znaša 1107,63 din ali 3,9 $ več kot v polletju lanskega lota. Povečanje On je v glavnem na račun povečanja proizvodnosti dela. Navedeni podatki veljajo za podjetje kot celoto. -c posameznih ene tali pa so bili doseženi v polletju naslednji povprečni OD; obrat plastike za 25,4 $ večjo oS. zgoraj navedenih, nato sledi kovinski obrat 15,3 p večji OD, na tretjem mestu jo sedlarski oddelek s 11,6 $ večjim, splošno lesni oddelek 5,1 jo večjim in pomožni obrat s 2,3 $ večjim OD, lližjo osebno dohodke v primerjavi s celotnim podjetjem pa 30 dosegli priprava lesa za 3,7 % in obrat smuči za 11,1 Na preoejšnjo odmike med posameznimi enotami jo vplivalo več faktorjev. Mod številnimi so za gotovo pogoji dela, intenzivnost dela, struktura zaposlenih, delni vpliv, struktura iroizvoedenih proizvodov, različna napetost dinamičnega dola meril in drugo. 0 Investicija je na tem mostu samo kratko obravnavana z vrednostnega stališča. Od začetka investiranja v osnovna sredstva pa do konca junija letos je bilo od vr.eh razpoložljivih sredstev porabljenih 73 #. Od oolotno porabljenih sredstev je bilo porabljenih 33 ‘p za gradbena dela, katera so izkoriščena 30 delež opreme je 5C % (od tega 43 $ uvoz in 16 fo domače), izkoriščenost sredstev za opremo pa je 75 jS (uvoz 33 jo in domačo 59 fo). Ostala sredstva pa me ntmnšojo na projekta, zemljišče in drugo. jnas: čakaj* Ing. J. Hočevar m. 7SAK IffiČai i 1T0'30 33CKBCtf DSIA, V času kolektivnega dopusta so naša reranntna grupa, monterji IMP in ie-lavci Gradisa opravili mnogo pomembnih del v okviru rekonstrukcije. Po dopustu smo se vrnili v preurejene obrate, med nove stroje. Predvsem je veliko spr“, novembra izkoristiti devet sicer prostih sobot za delo. Do 15. novembra razpolaga s to rešitvijo s štiriino:;emdeaetimi proizvodnimi dnevi. Najmanjši izpadi proizvodnjo po planu od zdaj naprej, vsaka neskladnost v organizaciji dela ali kakršnakoli nesoglasja so resna ovira pri doseganju proizvodnega in poslovnega uspeha ter gospodarskega in finančnega efekta. : - Strmeti moramo, da nove kadre in sode lavo o čimprej in čin uspešneje uvedemo v delo, ker hitro računamo z njihovim efektom. Dokler delovni pogoji še niso povsem urejeni, jo treba še aarsikje nekoliko potrpeti ali samoiniciativno najti rešitev in olajšavo. Takele glasi eder svetas sklepov našega po- Za izpeljavo postavljenih nalog jo treba z najtesnejšo povezavo z obra-tovodntvom vplivati na dobro delovno razpoloženje. G strani tehnološke in razvojne službo moramo obratu nuditi največ j o tx>moč. Trav nič manj pomembne in nič manj potrebne pa niso te mere pri vseh ostalih obratih in oddelkih. Plastika ima enako velike izvozne nalogo, kovinski, lesni in sedlarski oddelek pa so prezasedeni s proizvodnimi nalogami za izdelavo opreme za številne telovadnico. V tem času ii/iano v pripravi in obdelavi 150 telovadnic širom vse Jugoslavijo. Tudi za vse te enote velja napotilo, da moramo gojiti solidarnost in pravo delovno vzdušje med vsomi sodelavci. 3 izvoz i e sn±h_jzdel kov j7__ sloveni j -r e (Povzetek iz "Novolesa") Ob letošnjem lesnem sejmu jo bila naši javnosti predstavijena dejavnost lesno industrije pri nas. Čeprav je sejen namenjen predvsem razstavi in prodaji strojev sa lesno industrijo, pa je ob tej priložnosti umestno, da si nekoliko ogledano :ie-sto in vlogolesne industrije v jugo-s lo van skem go spo dar s tvu. Co si najprej ogledamo Številke o lanskem izvozu jugoslovanske lesne industrije, poten lahko ugotovimo, da je bil sa 13,2 odstotka večji kot leta 1968, medtem ko se je izvoz slovenskih lesnoindustrijskih podjetij povečal za 9 odstotkov, kar je dejansko pod porastom v jugoslovanskem merilu, vendar pa je šlo v Sloveniji precej povečanja na račun končnih izdelkov, ::ar j.e dokaj ugodno. llaslednja tabela jev mio din: Izvoz: 1938 1969 SE3J 1361 1569 SRS dolarjev 451 (33 mio) 491 (37,5 mio) ! S tako visoko stopnjo izvoza je danes lesna industrija Slovenije v republiki med izvoznimi vejami gospodarstva na tretjem mestu, takoj za prvo, barvasto metalurgijo s 536 milijoni in kovinsko industrijo s 536 milijoni dinarjev vrednosti izvoza. Izvoz lesne industrije Jugoslavije pa je čele na četrtem mestu, ker je pred njim še tekstilna industrija, ki pa je v Sloveniji kar precej za lesno. Skupni delež lesne industrijo v Jugoslaviji je 8,5 v Sloveniji pa znaša ta delež 14 odstotkov, kar poudarja pomen naše lesne industrije v skupnem izvozu republike. • Kdo so največji slovenski lesni izvozniki? Od skupno 54- slovenskih lesno predelovalnih podjetij, kar je morda še vedno nekoliko preveč glede na njihovo razdrobljenost in še vedno preveč pestri asertinan proizvodnje, naj omenimo po vrsti trinajst večjih izvoznikov ! ali take zvanih dolarskih milijonarjev | ■Podjetje? BREST, Cerknica IILI, Logatec. JAVOR, Pivka iJOVOLES, ITovo mesto SAVINJA, Celje ELMI, Begunje MSBLO, IJova Gorica STOL, Kamnik LIPA, Ajdovščina L KG, Vrhnika Liti, Nazarje BOHOR, Š entjur LIP, Bled 4,206 124,4 2,415 118,5 2,168 116,4 2,120 113,3 1,949 Lo6,7 1,936 110,1 1,539 86,8 1,511 95,6 1,460 130,7 1,370 111,1 1,305 119,9 1,288 96,0 1,256 123,6 105.2 115.0 116.3 94,3 97.5 107.4 84.6 85,0 94.7 109.1 130,6 94,5 102,0 V o n tal en jugoslovanskem lesnem gospodarstvu ao opazna tondence združevanja. Tako so hrvaška podjetja zbrala okrog Szportdrvu, medtem ko se je v Bosni del podjetij odločil za poslovno tehnično sodelovanje s Sipadon, nekatera pa 30 se povezala med seboj v nočnješe kombinate, ■“■o velja na primer za Krivajo iz Zavidovičev, ki se je združila z Borjo v -Tesliču, kar naj bi skupno z Metalcem iz Zavidovičev tor z gospodarskim podjetjem uoatovič ob! likovalo novo veliko podjetje z nad 7000 delavci ter s 470 milijoni bruto produkta. 3 .Sipadon pa se nameravajo združiti še podjetja Hamo-štaj, Sradačac ter BudttČnoat, Bosanski Sanac. V Srbiji pa se čedalje bolj utrjuje po slovno združenje lesne industrije Jugodrvo. V Sloveniji smo dosegli delni uspeh s ten, da so nekatera večja podjetja razdelila med seboj posamezna specializirana področja proizvodnje, vendar ta specializacija ni bila izvedena v celoti in bedo potrebni še nadaljni pogovori na osnovi katerih bomo dosegli tudi. večje proizvodne in ekonomsko uspeha. DELEGAT ZA \ SARAJEVO — IZ 3LAiIA. L). Ju.. ITa kongresu samoupravi j al c ov maja prihodnjega leta bo tovarno Slan, Kemično tovarno Podnart, Iskro Oto-če, Plamen Kropa, Sukrio Zapuže, Almiro Radovljica, TI0 Lesce, Vezenine Bled, LIP in Kredo Bled zastopal predsednik DC Elesa, tov. Knafelj Glevko. Take so odločili s tajnim glasovanjem predstavniki teh podjetij na vo- lilnem nboru II. združene volilne I enote Občine Radovljica dne 9. ju-, lija letos. ! | Tako imamo izvoljeno vse tri delega-j te. I. volilno enoto Verigo Lesoe bo I predstavljal tov. Maršolj, II. tov. J Knafelj Slavko in III, tj. gozdar-—"o, gostinstvo, trgovino, gradbe-| ništvo, promet, Imetijstvo, komunal-I no in negospodarske dejavnosti pa ! prof. Nuk a Bleda. I ! Tov. Knafelj Slavko je že 21 let za-j poslen v Elanu, je ekonomski tehnik, I vodja planskega oddelka. Predsednik BS je bil že nekajkrat. Se deveto | leto urejuje tovarniško glasilo ! "ITasa smučina", na terenu pa je pred-| sodnik turističnega društva Brezje l in odbornik Krajevne skupnosti Cmi-j vec. S I ! Prepričani smo, da bo dostojno zastopal interese vseh podjetij II. I volilno enote in s tem upravičil zaupanje, ki so mu ga poverili in 1 'da bo po kongresu poročal o delu in 1 vtisih' iz Sarajeva. (interne informacije 36/VTi) Pravilno izdelana sistematizacija delovnih nest bs dober pripono Sel: za organizatorje dela in Ja bode zagotovo izpopolnjeni opisi delovnih mest in opravil - ki bi odražali resnično potrebno tehnično delitev dela, ne pa trenutno prilagajanje po zasedbi delovnih mest - v marsičem mogli vplivati na bolj kritično presojo obstoječo organizacije in na oblikovanje racionalne delitve dela v okviru delovna organizacije v ožjem smislu in v širšem smislu, tj. izven delovne organizacije v kooperantskih odnosih. Taka - pravilno sestavljena - sistematizacija bi imela zagotovo velik pomen tudi za kadrovsko politiko, za delavna razmerja, saj upešteva človeka kot poglavitnega činitelja dela in poslovnega uspeha in napredka delovne organizacije in cele družbe. Rezultat primerjavo z obstoječim stanjem bo izčrpen pregled zahtev in dobra podlaga za dolgoročnejše planiranje in programiranje zaposlovanja in izobraževanja. 3e več - gradivo za aistematizacijo bo koristen pripomoček' tudi za pravilnejše vrednotenje dola in ustrezno delitev dohodkov. Irav zaradi toga sistematizacija ne sme biti nekaj togega, nek dokončen akt. Treba jo je stalno prilagajati in dopolnjevati večino novi organizaciji dola, enako kot bi 3e vsaka delovna organizacija morala prilagajati potrebam tržišča in razvoju tehnologijo. Izdelava sistematizaf-cije delovnih mest v delovnih organizacij ali je v splošnem izredno £ h f. sfe) i . ■: Mir im f /V a fr- t\X • odgovorna naloga, ki pa bo kolekti-vom marsikdaj lahko veliko pomagala pri njihovem samoupravnem urejanju odnosov me-d seboj. Pomembni ata enakost kriterijev... Vprašanje sistematizacijo jo izredno občutljivo področje in je treba tu računati tudi z določenim odporom, kajti taki natančni akti in pregledi takoj vsiljujočo določeno obveznosti in osnovo za bodočo politiko zaposlovanja, štipendiranj a, dopolnilnega in nadaljnega izobrževonja ter usposabljanja, programiranja, organizacijo itd, 'j-o pa so vprašanja, ki so lahko neugodna zlasti za kadre z neustrezno kvalifikacijo in izobrazbo. V tem je verjetno treba iskati delno vzrok za dosedanjo pomanjkljivosti in za zastoj pri uresničevanje te naloge. Uresničevanje sistematizacije zahteva v delovnih organizacijah vrsto 6 oikrepov. Dejstvo jo namreš, da jo naša samoupravna družba Se kako• zainteresirana, da 3e problemi sistematizacijo ustrezno uredijo, žal pa nastopajo najrazličnejše ovire za to. Pojavljajo se na primer določene tendence., da bi sistematizacijo izdelali kar po starih konceptih, ali pa jo pripravili v mnogih alternativah in z določanjem nerealno poklicne izobrazbe in strokovno usposobljenosti, Zdi se, kot da se uveljavljajo interesi posameznikov, formalistično težnje jo treba zatreti, saj že beseda sistematizacija sama zahteva določen notranji red in razvrstitev tega reda .v sistem.Prav zaradi tega 30 nekateri udeleženci v razprav|. predsedstva republiškega sindikalnega sveta predlagali, da bi moral biti predmet drugo posebno analize v delovnih organizacijah pregled kadrov, ki naj bi pripravljali to t|kto o sistematizaciji, ali niso morda pri tem sami ovirani. Navzoči so še posebej načeli vprašanje ocene strokovnosti in usposobljenosti kadrov, ki naj delajo na pripravi aktov o sistematizaciji, to velja še predvsem za tiste v večjih delovnih organizacijah. Večina se jih je zavzemala za sporazum z Zvezo delavskih univerz Slovenijo, naj bi ta v nadaljni fazi urejanja sistematizacije usposabljala kadre, ki bi v delovnih organizacijah ro- Treba jo upoštevati še dejstvo, da ! bodo morali biti Icriteriji za iz- j. delavo sistematizacije enotnejši. V delovnih organizacijah lahko na- j or 35 postjnezne kategorij o del ,vnih 1 mest vrednotijo zelo različno; ponekod lahko dajo voč na izobrazbo in znanje, drugod pa večji poudarek odgovornosti ali delovnim pogojem itd., kar pač tako ustreza večini. Prav zaradi toga je pripravljenost gospodarske zbornice, sindikatov, predvsem pa Zveze de-' I lovskih univerz Glovenije pomagati delovnim organizacijam pri izdelavi j teh aktov še bel j pomembna. Predvsem velja to za tisto delovne or- ( ganizaoije, kjer s tem delom že zaostajajo in kjer nimajo dovolj takega kadra, ki bi se mogel ukvar- j jati s to nalogo. j Tudi z družbenim dogovorom bi tu mogli doseči večjo enotnost krite- J rijev za analitično oceno delovnih 1 mest. Z različnostjo se namreč vsiljuje nevamoot, da ta instrument ne bo inel nobene uporabne vredno- I ati. Predvsem no za usmerjanje de- f litvo po resnično vloženem delu. 1 Zato, jo tudi težnja za drobljenjem j kodifikacij na nebroj poklicev lah- | ko izredno škodljiva. Zagotovo se l bo tu 'treba sporazumeti za določene , tipie...e kvalifikacije in poklice, l saj bo edino tako nožno poenostavi- j ti in opise zares tudi poenotiti, 1 da bo sploh možna primerjava med posameznimi delovnimi organizacija- t mi. oistenatizacijo delovnih mest v delovni organizaciji bo take možno izdelati tudi skupno za določene 1 grupacijo podobnih delovnih organi- ; zacij, kjer imajo precej sorodnih j delovnih mest, podobno delitev dela itd. (n. pr. gradbena operativa). i Drugi so bili menja, da so pri tej J nalogi težave marsikdaj tudi v ob- 1 jektivnik pogojih. Veliko jo namreč ; takih delovnih organizacij, kjer no vedo, kale šen bo njihov bodoči razvoj,; 7 I kaj bodo v bodoče delali ipd., in , 1 to so zvečina talce delovne organi-, zacijc, ki 3e niso mogle ali pa se i niso znale prilagoditi tržnenu go3~ [ podarctvu in jih zato reform sprav i lja v zagato, kjer inajo delavci “ ; ' izredno nizko in minimalne osebne i dohodke, kjer ne morej.o preiti na i 3krajSan delovni Sas ipd. V takih j delovnih organizacijah lahko sprej-: nejo samo formalno sistematizacijo, da bi zadostili zahtevan predpisov. I Toda od take sistematizacije no bo | haska. I ,,.in večja natančnost podatkov l ! Predloženo gradivo o sistematizaci- • ji navaja, da imamo v Clcvoniji kar ! 46 $ delavcev brez popolne osnovne j šole. Priznati moramo, da naša iz-l obrazbena struktura zares zaostaja za potrebami, toda pretiravanja i (ali na nestrokovno prikazovanje) i podatkov jo škodljivo. Ui res, da ! polovica CIovencev nima osnovne i šole. Včasih je osnovno šolanje trajalo različno, štiri leto, pa J šest, sedem let in tu bodo morali biti nekoliko bolj natančni ti3ti, ; ki obdelujejo take podatke in jih i dajejo v javno uporabo, j Dejstvo je, torej, da pravilno izde-I lana sistematizacija opravlja na •-površje vse probleme in pomanjklji-I vosti, ki 30 prisotne v naši kad-| revski politiki, llekatera zapostav-I Ijena vprašanja bedo tolrrat še pc-l seboj izstopila, n. pr. nadaljnjega splošnega izobraževanja, pa tudi i usposabljanja znotraj delovno orga-I nizacije, še posebej, kjer kolekti-j vi in njihovi samoupravni organi I niso .pokazali ustreznega razuneva-[ nja za to. I G predlogom pa navzoči niso sogla-1 šali v tem smislu, naj bi samoup-| ravni organi sprejeli odločitve, i da mora vsakdo, ki nina ustrezno j izobrazbe, zapustiti zahtevnejše delovno mesto. Tako stališče ni na mostu. To bi med ljudmi izzvalo gotovo hud odpor. Drži pripomba, da ir nobenem primeru no smemo s to sistematizacijo ustvarjat:, konfliktnih situacij. Te pa lahko sproži tudi formalistična sistematizacija in nepravilna analitična ocona delovnih mest, če se ne ravnamo zaro3 samo po dejanskih potrebah. Upoštevati je treba še naslednjo pripombo: zavzeti je treba čisto in jasno stališče glede starejših ljudi, ki uspešno delajo, pa morda nimajo ustrezne šolsko izobrazbo, Tu bi bj,l formalizem zelo škodljiv. Več uspeha bodo tu imeli samoupravni organi tedaj, če si bodo prizadevali, naj se ljudje ob delu dopolnilno šolajo in izobražujejo ter strokovno usposabljajo. Odločno pa morajo prav vsi uresničiti Stališče, da ne bi zaposljevali mlajših ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Mlajšim je seveda treba dati priložnost za ustrezno zaposlitev, toda tu je dosled-noot glede splošne in strokovne izobrazbe povsem na mestu. V nobenem primeril ne smemo dovoljevati tega, kar so pristojni organi ugotavljali .pred približno dvema lotoma, kako se nam izobrazbena in kvalifikacijska struktura slabša prav pri mlajših delavcih. avilno sistemizacija 6 VS- i 1,11 Z DO tl v. M. Komisija za izunc in tehnične izboljšave j s na svoji prvi aeji ugotovila, da v pravilnika ni dovolj točno definiran najbolj pereč problem pri novatoratvu, to je viSina odškodnine. Zato je predlagala delavskemu ave- ali kori3ten predlog iz popolnoma drugega področje, dela. (il.pr. aktivni delavci v proizvodnji ipd.) Komisija smatra, da je treba različno nagrajevati osebo, ki delajo na izboljšanju proizvodnjo, tehnologije ipd (n.pr. ualužbenoi inštituta) in pa osebe, ki se poklicno no ukvarjajo a ten. Zato komisija predlaga, da £>> novatorje grupira v tri kategorije, V I. Irategorijfi spadajo novatorji, ki se poklicno ali honorarno ukvarjajo z napredkom v‘proizvodnji, tehnologiji, raznih izboljšavah in katerim je bila dana naloga, da rešujejo določen problem (n.pr. uslužbenci inStituta, tehnologi itd.). V II. kategorijo spadajo novatorji, ki se pokliono no ukvarjajo z napredkom v proizvodnji, spada pa v njihov delokrog (obratovodje, mojstri ipd.). , V III. kategorijo spadajo novatorji, | ki delajo aktivno v proizvodnji ali I pa, da je izum, tehnična izboljšava V3e tri kategorijo se različno nagrajujejo: Kat. Višina odškod. Jaktor tu: po pravi Inilcu prihranek višina odškodnine III. 1,00 (din) (din) TI. 0,66 3- 20,00 18 I. G,32 20,10 - 50,00 16 # Neto izplačana vrednost: višina od- 50,10 - 100,00 14 c/o Skodnine x faktor 100,10 - 200,00 12 jo 200,10 - 350,00 10 io Primor: 35C,10 - 600,00 8 'p Uslužbenec inštituta, obratovodja in 600,10 - 1000,00 6 $ delaveo 30 predlagali tehnične iz- 1000,10 — 4 fo boljšava in za vsako je prihranek 100,30 din. Po pravilniku in kate- Prihranek se računa po pravilniku gorijah bi bila izplačana vrednosti podjetja. Višina odškodnine ni enar- 1. uslužbencu inštituta 4,62 din ka v vaeh primerih, isti. oko jo prihranek 2, obratovodji 9,24 11 3. delavcu 14,00 " 9 NA G E A D E Komisija za iz uric in tehnično izboljšave je pregledala zaostale vloge in ugotovila, da co posamezne vlogo stare že več kot dvo loti. Saradi tega je v sporazum z direktor j en inStituta ing. Hočevarjem simbolično nagradila vloge. Denar za te nagrade bo prispeval O. Komisija smatra, da bodo to nagrado vplivale na večjo zainteresiranost in razmiSljanje o raznih tehničnih, izboljšavah. Predlog komisije je, ca so nagrade sledečo: I. kategorij a . 25 din II. kategorija 50 din III. kategorija 75 din ! St. vloge Avtor Kat. 35 Čufcr Filip dimenzioniranje smuči II. I 52 Kozamernik Ctane I nova konstrukcija metalne in i plastične smuči III. ' 55 ing. Petriček ; nova konstrukcija plastičnih l smuči I. | 70 Sitar Rok i .naprava za zlaganje frizov I. j 84 Peterman Franc | izum plastične sredice II. ; 88 Finžgar Miha novi predlog za zgornjo I robnike I. i 89 Finžgar Miha j cenejše, lažje hic..:ory sr.rači I. ! 90 Finžgar Miha i (J profil iz trpku in plošč I i 93 Čufer Filip | plastične smuči s cevkami II ; 94 Miha in Rudi Finžgar l spodnja in stranska obloga i iz macesna I l 95 Miha Finžgar ing. Petriček j sredica iz pene I. V primeru, da bi prišlo do realiza-: cije poedinih vlog, se novatorju iz-i plača odškodnina po pravilniku. | Da no bi spet prišlo do podobnega l primera, da so vloge v proučitvi tudi več kot dvo leti, je komisija I sprejela sklop, da mora v roku treh tednov obvezno odgovoriti na nove I vloge: na vloge inštitutskega značaja ing. "ločovar, ' na vloge tehničnega značaja ing. Petriček. mešalce za beton. iTaslov v uredništvu Uaše 3nučinc. /0 kako smcL letovali K. S. Kolektivni dopust je za nami. Prav tako e njim nesnosna vročina letošnjega poletja. Naši člani kolektiva so na različne načine dopustovali. Sni so šli na norje, drugi v hribet tretji so ostali kar doma, spet nekateri so gradili, kmetovali, popotovali in še in še. V tem članku nislimo na tiste, ki so se šli hladit v vai»/vo Jadrana. Ge bolj natančno na tiste, ki so se poslužili Campinga lesnih delavcev v Selcah, kjer ir_a tudi Slan štiri dvojne hišioe. Ta kapaciteta je za Hlan v primeru kolektivnega dopusta dokaj premajhna, nekaj pa vendarle je. Druga podjetja, kot Veriga, Plamon, Sukno itd imajo to področate nr.op;o bol.je jbdelano.'Nc, mi smo v izgradnji, kjer tudi na o s talili področjih družbenega standarda nismo mogli nuditi bogvekaj. Tisti "srečneži", ki pa jim je kljub tenu uspelo koristiti dopust v nmših hišicah, pa so različnega mnenja. Hišic ne kritizira nobeden. Pravijo pa, da jih je škoda v tako zanemarjeno okolje Canpinga v Selcah. Tretji se pritožujejo nad tem, da ni nobene sence v bližini in da sonce žge neusmiljeno njihova bleda telesa. Tiskat er in se je zdela hrana prepičla in da so do sitega potrošili še poleg mnogo denarja. Spet drugim je bilo hrane dovolj, ker so šli še iskat, če je bil redni obrok pičel. Za stranišča Canpinga Bkoraj ni pohvalne besede. Okrog in okrog pa da vlada nered in nesnaga. Ugotovili so oelo, da so tem v večji meri krivi obiskovalci sami. Nekateri so hoteli imeti na morju mir, spet dru^i so iskali zabave. Pivi bi radi ponoči spali, Irugim se to spet ni dalo in niso dovolili r.iti prvim, da bi v miru zatisnili oko itd, itd. Taki srno! v Dobre pa bi vendarle bilo, da nam take in podobne kritike služijo za oceno stanja in da se že zdaj na drugo leto boljo ?ripr$rvimo. ter, da bomo nudili širšemu krogu članov kolektiva možno3t letovanja v lastnih prostorih, sc bomo izognili vsaj te vrste kritiki. Ce pa bono izbrali tudi boljše nesto za canpiranje pa bo že kar zadeva v redu, čeravno v anexi samem letu ne bomo povečali števila hišic za zadovoljitev celotnih potreb. ~'"'^ljub temu pa nam je dopust v vročih i julijskih dneh dal novih moči za izvršitev velikih planskih nalog, ki ato j e prod nami v drugen polletju. 7/ I liobič ing. Andrej I | HITBEJŠI NA. SMJČEŠ KOT 116. ŠTIHIH i KOLES m. I I I 1 Tako je vzkliknil eden izmed naših j spremljevalcev Elanove ekipe v Cer-i vinio, ko do do pogumni, smučarji j spuščali po strmini, dolgi 1 km in I dosegali neverjetne hitrosti. I 1 Ko je bila na smučeh leta 1931 do-l nesena hitro31 136,000 kn/h, nihče | ni pomislil, da bo čez Štirideset ! let ta hitrost presežena za 40 km/4i | in So vc8. Za takratno znanj o c:^a-I čanja ir_ smučarsko opremo, s katero ! so 3e pomerjali v hitrostnem smuča-i nju, je bil ta dosežek serzaciona-' len. i j I Po vojni je bil postavljen že ro-j kord 159,292 kn/h. llato 30 te re-I znltat izboljševali iz leta %r loto. j Lota 1964 je Lu^i Di Marcc. poata-| vil nov,' fenomenalen rekord I 174,757 kn/h, za katerega so mnogi : sodili, da ga bo težko predeči. So-I vorili so že, da je bila verjetno ■ napačno merjena hitrost. i l i Trikrat zapored so poiskušali iz-j bolj Sati to znamko najbolj Si 3mučar | ji sveta. Sele lotos smo doživeli presenečenje, ko so rekordi kar de-‘ ževali. Snežni pogoji so bili rcsda_.odlični, i vreme sončno in brez vetra in 3eveda j tekmovalci, kakršnih Cervinia še ni i videla. Japonci,,ki so Ji... imenovali | "kamikase", so bili resnično nepre-kosljivi. Njihpva nizka po3tava, ki je v zelo niški drži, karakteristič- | ni ca 3Kuk, predstavljala najmanjši I odpor zraka. Seveda taka drža zahteva pri tolikšnih hitrostih od tek- | movaloa zelo dobro kondicijo, če se l hoče obdržati na nogah. Znani veteran j hitrostnega smučanja, Einec IlakEinen, | * je kljub dolgotrajnemu treningu in pripravam v prehodu v ravnino dvakrat padel. Povedal je, da vsaka napaka, še tako majhna na pogled, lah- I ko povzroči hud pade«. Hi čuda, da ao se Japonci za to pri- j 'reditev pripravljali pol leta. Pred leti . so ’ * • 'i f 'X ‘:i *.<* • • - ! \ ' r\ «',■*> -n , vali znane tekmovalce. E.ekord pa je ostal, kot še rečeno, nedosežen. To- j krat so storili V3e, da to delo opravijo sami. Štirideset članska eki- l pa (ned njimi največ fotoreporterjev) ! s petimi tckmovalci je slavila triumf, saj so Japonci dosegli kar tri prva mesta r. svetovnim rekordom 103,£95 kmA. Znana lovca na hitrhsti j na smučeh Alberti Eruno in Eakkinen Kalevi kljub svojim bogatim izkušnjam I nista bila kos kamikasam. Zasedla ata četrto in peto mesto. ! Presenečenje tekmovanja jo bil mladi | avstrijski teIx:ovalec Edi Schvreiger, j ko je v času tridnevnega treninga po- | stavil svetovni rekord, vendar le za i en dan. V končni razvrstitvi je ostal j na šestem mestu. Tik za njim se je uvrstil prav tako avstrijski tekmovalec Franz Schaller, v času tekmovanja znan "Eakkinen št. 2". Z Elanovimi smučmi jo dosegel hitrost 101,050 km/h. Schaller, nam še nepoznan, so nam je i za EL tekmovanje ponudil, da po i skusi 12 naše smuči. Takrat še poni g lil ni nihče, la bo ta fant z članovimi srračni presegel samega sebe. Saj je bros treninga in iclniiienj s svojo nočno voljo pustil za seboj znane tekmovalce, kot so: Inigi, Di Liarco, Vachet Tsrenio, Spcrati Antonio. Takoj sa bivšim svetovnim rekorder jen sta bila naša dva smučarja le za 1 kn/h. V enem izmed poisku-sov sta Klinar Andrej in Gašperšič Miro vozila enako hitro ir: s ten po stavila jugoslovanski rekord 170,660 kn/ii. Se posebne pohvalo zasluži Gašperšič, ki je bil ned nastopajočimi najmlajhi. v Ce za konec še ponovim oeaede FIS delegata; "Pri ocenjevanju naših ljudi moramo izločiti Japonce...", potem smo z rezultati lahko toliko bolj zadovoljni. z avansom SKURT 0 K3SNI 110 £ « 13 'GB (iz Internih informacij 37/Vil) GIBANJE CE-I E! ŽIVLJjiJISKIH SKOŠEOV (maja in junija 1970) Maja so cono spet občutno poskočilo, kot jc^že sploh značilno za letošnje lete. V Sloveniji pa se dvigajo hitreje kot drugod v državi. V maju so cene na drobno v Sloveniji za 11,5 f> viuje (v SEBJ za 10), kot so bilo v poprečju lani in za 2,9 (v 323J za 1,8) višje, kot so bile aprila letos. V razpredelnici navaja-mo za nekatere predmete in usluge indekse cen, ki so se najbolj zvišale: Indeksi cen na drobno za naj in junij 1970 h o e _.e. o maj 70 i 69 maj 70 april 70 junij 70 J2f 69 junij 70 maj 70 Skupni indeks 111,5 102,9 112,7 101,1 Blagovni indeks 111,2 103,2 112,4 101,1 Storitve 113,6 101,1 114,7 101,0 Industrijski indeksi 109,2 101,5 109,8 100,5 Sivila 116,6 105,8 118,5 101,6 Vrtnine 184,8 141,6 178,0 96,3 - stalne 136,9 102,2 150,2 109,7 - sezonske 314,8 245,9 258,8 82,2 Pre3no maslo 131,3 115,0 132,1 100,6 Mesni izdelki 125,0 100,6 124,3 99,4 PohiStvo 119,4 101,4 121,0 101,3 Gradbeni material 112,5 101,3 113,7 101,1 Komunalne storitve 137,1 100,5 137,2 100,1 Obrtne storitve 116,1 102,8 119,2 102,7 Kulturne storitve 119,2 100,0 119,2 100,0 Na maj oko povečanje so predvsem vplivale visoke cone mesa (za 15 nasproti aprilu in za 32 % nasproti lanskoletnemu poprečju) in vrtnin (za 42 /o) . Skupni indeks cen na drobno je junija v primerjavi z majem višji za 1,1 j> in za 12,7 presega lanskoletno poprečje. Podražila so se junija (nasproti maju) žita in izdelki iz žit za 7,5 jor sadje za 6,5 $, kmetijsko orodje za 3,4 fo, gradbeni material za 1,1 f>t Cene industrijskih proizvajalcev so junija dosegle indeks 111,3, to je za 2,4 fo več od majskih cen. Najbolj so oe nasproti majskim cenam povečalo /4 cene v gumarski industriji za 14 v kovinski za 9,4 Jo in papirni za 7,7 fi. Primerjave cen za prvih. šest_me3eoev- letoar-riaoT^ti^-auakeiau—ob* lani kažejo največje zvišanje naslednje panoge: - papima industrija - prerog - izraba gozdov - lesna industrija - barvasta metalurgija - kovinska industrija - živilska industrija - Srna metalurgija 30.1 /» 17; 8 f> 15.2 £ 14,7 4 14,0 $ 0,8 fo 0,2 $ 0,0 fo Cene gostinskih uslug so se na pragu sezone povečale za 16,9 jo in to predvsem pri jedilih (za 28,1 %) in pri nočitvah (ll,l fi). Življenski stroški so bili junija za lf:,J ^ višji od popracja lani in to predvsem zaradi hrane, ki je dražja za 18,9 $2 Sivijenski stroški v SHS v letu 1370 v. mesečni indeks verižni indeks Mesec $ 1969 = 100 (oene na prejšnji mesee) januar 107,3 101,2 februar 106,9 99,6 marec 107,3 100,4 april 1GC,2 100,0 maj 112,3 103,8 junij 113,1 1 10°, 0 Po posameznih postavkah živijenskih stroškov so se oene v prvem polletju letos nasproti enakem^ obdobju lani povečale za naslednji odstotek* Vrsta živijenskih stroškov Povečanje v $ od prvega polletja lota 196Č i Skupaj 10,0 1 1 Hrana 14,5 ; Tobak in pijače 7,4 ; Obleka in obutev 9,9 j Stanovanje 3,8 j Kurjava in razsvetliva 9,3 j Stanovanj 3ka oprema 0,5 1 Higiena 10,1 ; Kultura, razvedrilo, oddih 11,4 • Promat 5,7 julija =1 v 4! Valjavec Franc STAHJ3 DELOVI 13 3ILS LIIE 31. 7. 1970 V podjetju z obratom družbene prehrane jo bilo skupno zaposlenih 688 delavcev, od tega: 361 moških 327 žensk V institutu pa je bilo skupno zaposlenih 37 delavcev, od tega : 32 moških 5 žensk GIBANJE DELOVI IS SILE O V podjetju so se tekom meseca zaposlili sledeči novi delavci: MEŽEK Cvetica - ekonomski tehnik, na delovno mesto pripravnika v prodajnem oddelka DT AEH Francka - delavka, na delovno ne- 1 sto skladiščne delavke v skladišču J gotovih izdelkov ' DEMŠAR Drago - električar, na delovno mesto električarja 'v pomožnem obratu {do aečlaj je bil naš va- 4 \ I jcneo; KDA30VEC 75emarda - delavka, na delovno mesto lepljenje v obratu smuči ZUPAN Marija - ekonomski tehnik, na de-; lovno nesto pripravnika v nabavni j službi v MITIČ Dušanka - delavka, na delovno mesto lepljenje v obratu 3muči DVORŠAK Stane - priučen ključavničar, na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči AMBKOZIČ Jožica - delavka, da delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči Iz podjetja pa 3c odšli sledeči delavci" TNSTSliS. Franc - mizar PK, zaposlen na delovnem mestu mizarska dela v telovadnem orodju - samovoljna zapustitev dela C-OVC Peter - ekonomski tehnik, zaposler. na delovnem mestu planer proiz. v pripravi dela - po sporazumu KAMENSEK .Antonija - delavka, zaposlena \ na delovnem mestu čistilke v j pomožnem obratu - v poskusnem roku VAVPOTIČ Franc - trg. pomočnik, zaposlen na delovnem mestu likvida-torja v nabavni službi - po sporazumu E 0 J D T V A : Redila sta se; PRISTAVEC Rezki - deček BIZJAK Julki - deček (nadalj. na 3trani 20) K A G E A D IT A K 2...I -S A II K-A 'T-- V0D0SAV1I0: 1« burkež v cirkusu, 6, indij aaska trofeja, 11. orodje težaka, 13. pulover, 14. prvi letaleo, 15. zaklju na misel, 17. kem. oznaka za galij. 18. perje pri repi, 13. večje rtesto v Srbiji, 20. jadranski otok, ki je povezan z mostom s celino, 21. začetnici slovenske pisateljice, 22. odprto sobno ognjišče, 23. višinska točita, 24. poljska pot, 26. etui, 27. gorovje v sev. A.friki, 20. avtomobilska oznaka Valjeva, 29. pekoča vrtna rastlina, 31* osrednji del telesa, 33. začetnici letovišča na hrvaškem primorju, 35. trojanski plemič, 37. glavna junakinja romana M, Mihelič "April", 38. neprijeten občutek, 40. reka na Štajerskem, 42. del ptičjega telesa, 43. začet- nici nlov. komponista, 44. osebni zaimek, 45. igralec šaljivih vlog, '16. industrijska rastlina, 47. kem. oznaka za litij, 40. vrsta brazilske kave, 49. eno glavnih živil, 50. vrsta kaima, po trdoti za diamantom, 52. medicinski izraz za prsni koš, 54. žensko ime, 55. pritlikavec (pravljično). Nfi-VTIČiTO s 1. bolnišnica (pripojena univerzi), 2. premetenost, 3. predstojnik samostana, 4. departma v Franciji, 5. začetnici ju-osl. elektrotehnika, 6. zemlja, 7.statua, 8. kratica za a -ionosfere, 9. odposlanec, 10. glavno mesto evropske države, 12, ameriški pisatelj fant. romanov, 13. največji kopenski sesalec, 16. pozno jesenska 17 roža (Dan mrtvih), 19. okrasna ptica, 20. kos lesa, namenjen za kurjavo, 22, vrsta žita, 23. pustna šema s Ptujskega polja, 25. izpovedno peauištvo, 26. kem. oznaka za takij, 30, država v ZBA, 32. veznik, 34. pripadnik naturalistične smeri (l9'. 3tol.) 36. čistost, neskalje-nost, 38. brezalkoholna pijača, 40. ples v dvočetrtinskem taktu, 41. negativno nabit ion, 42. fizikalna enota za težo, 45. železno vino, 46. naslovni junak Schakespearove tragedije, 4G. maček, 49. nebesni pojav, 51. avtomobilska oznaka ue-ke, 53, BEGITEV KRIZA1IKE IZ jB5J3J3E-JJ3 ST2-VILKS VOBOMVHO: 1. stranica, S. vokal. 13. Paul ing, 14. Parnas, 16. Aldan, 17. RP, 19. skavt, 20. rman, 21. Dean, 23. Akra, 24. tur, 25. 7agner, 27. Rtov 20. AD, 29. pega, 30. Z3, 31. ANK, 32. kolut, 33. nagota, 35., Sterle, 37, ftalcn^ 3C. ton, 39. ER, 40'. enka, 41., XS, 43. Ivo, 44. srečka, 46. rok, 47. Gazu, 49. Erna, 50. Gaba, 51. Izropa, 53. Al, 54. Banat, 55. anioni, 57. Chagall, 59. Akron, 60. Astarta. Prejeli orno 15 rešitev, od tegas pravilnih 5 nepravilnih 10 IZ2PSBMTI GO BILI: 1. nagrada 30 din Prestrl Jožef 2. nagrada 20 din Arh Julij 3. nagrada 10 din Prestrl Harija NESREČ- NA TUJEM ; (Glasilo 13/Vll) i j IT AJ7EČ PClIESIGCHilCE'/ IIA DELU JE JUG0GL0VA1I0V. I [ Tuji delavci v IJemčiji živijo nevar-! no. Iz poročila o nesrečah pri delu ; v Baden-Jurttenbergu, zvezni deželi, l v kateri živi največ tujih delavcev J (skoraj pol milijona), je razvidno, [ da se je leta 10S9 od vseh ponesreče-I nih pri delu 22,2 od sto ponesrečilo f smrtno; leta 1968 jih je bilo 15,5 I od sto, Gkupno število zaposlenih je 1 3,5 milijona, i I I Posebno za.okoljuj o pri tem število jugoslovanskih ponesrečencev. Med-1 tem ko je 1963 našlo smrt pri delu ; G jugoslovanskih delavcev, jih je j bilo 1969 So 20. Letos pa je bilo v | prvih petih mesecih od 9 smrtno pc-j nesrečenih tujcev kar 7 Jugoslovanov, i ; | Ministrstvo za dfelo ir. socialno skrb-j stvo v Stuttgartu razlaga ta visok i delež Jugoslovanov, ki se zdi na prvi pogled skrivnosten, z izkustvom, da so novinci na nemških deloviščih j najbolj.ogroženi. Gicer se je pa šte-I vilo delavcev iz Jugoslavije v pol-j drugem letu tudi skokoma povečalo od 55 tisoč na 115 tisoč. i ; Iz celotnega pregleda o smrtnih ne-I srečah pri delu, ki vključuje tudi s' nesreče nemških delavcev, jo razvidno, i da pride slej ko prej do največ ne-| sreč v treh odsekih: na stavbiščih, i pri prevozih in pri delu z električ-i nim tokom. Od 254 po državnem nad-j zorstvu preiskanih smrtnih primerov l je odpadlo na ta tri področja 93,4 i od sto nesreč. 78 KIN O R A D C J VIDICA Cenažar Marija PIŠTOLE ODLOČAJO - italijanski barvni vestem film p 13. 0. 1970 ob IS uri ŽELJE VLADAJO - italijanski barvni film 15. 3. 1970 ob 10 uri 16. 8. 1970 ob 20 uri PLE3 VAMPIRJEV - ameriSki barvni film 15. 8. 1970 wb 20 -uri IG. 8. 1970 ob 18 uri VROČI lilLUOUI - angleški barvni zabavni film 17. 8. 1970 ob 20 uri 20. 8. 1970 ob 2C uri 23. 8. 1970 ob 18 uri I ' DOLGO UMIRANJE V 3EM INEVU - angleški barvni vojni film 18. 8. 1970 ob 20 uri 21. 8. 1970 ob 20 uri 23. 8. 1970 ob IG uri DVE KASTI ZA MEt-IIKD - francoski barvni pustolovski film 19. 8. 1970 ob 20 uri 22. 8. 1970 ob 18 uri 23. 8. 1970 ob 20 uri IMl LAŽEH KONJENICE,—onglcški barvni zgotkrvinaki film 19. 8. 1370 ob 18 uri• 22* 8. 1370 ob 20 uri ■ ICC .JE :~ZZLAJ2JA ZA :ZifJ0 - itttli- ' janaki barvni pustolovski film 24. 8. 1970 ob 20 uri 26. 8. 1970 ob 18 uri 30. 8. 1970 ob 20 iiri KNEZ BOJEVNIK - ameriški barvni film 25. G. 1970 ob 20 uri 29. 8. 1970 ob 20 uri 30. 8. 1970 oh 16 uri OKOVJE CŽ&0Z3 - - italijansko franco- aki barvni film 2G. 8. 1970 ob 20 uri 28. 8. 1970 ub 20 uri 29. 8. 1970 ob 18 uri KRVAVI PLEN - ameriški barvni kri- minalni film 27. 8. 1970 ob 20 uri 30. 8. 1970 ub 18 uri SENCA SMRTI - italijansko angleški barvni film 31. 8. 1970 ob 18 in 20 uri KATARINA V3LEA - ameriški barvni ■ zabavni :_ilu 1. 9. 1970 ob 20 uri 2. 9. 1970 ob 18 uri G. 9. 1970 ob 20.15 uri JET1IICE - francoski barvni film 2. 9. 1970 «~b 20 uri 5. 9. 1970 ob 18 uri 6. 9. 1970 ob 16 uri MAYEELXLTjr - francosko angleški bar- vni film 3. 9. 1870 ob 20 uri 5. 9. 1970 ob 20 uri 6. 9. 1970 ob 18 uri 19 KNJIGA. O DŽUNGLI - ameriški barvni ri3ani film 4. 9. 1970 ob 20 uri 6. 9. 1970 ob 14 uri SHOCK COimDOR - ameriški film 7. 9. 197C ob 18 in 20 uri TVOJI OTROCI, MOJI OTROCI, 1TASI OTROCI - ameriški barvni zabavni film 8. 9. 1970 ob 20 uri 12. 9. 1970 ob 18 uri 13. 9. 1970 ob 20 uri PAST V GRAiTD COTESICt - italijanski barvali vestem film 9. 9. 1970 ob IG uri 11. 9. 1970 ob 20 uri 13. 9. 1970 ob 16 uri KADRI JULIJA (nadaljevanje s str. 13) P 0 3 0 F. 3 : O Poročili so aoc v JSS;il llataSa - administrator v koner-oialnem sektorju FILIPOVIČ Kosa - delavka v obratu cnuči AJ 3R0aIC 30Z0 - strugar v kovinskem obratu SIEG0RIČ Trane - gasilec PLEM3LJ Ver ena - delavka v obratu straži i TURIZEM NA ! POHODU j , (Glasil.) iz/m) 1 ROtfOlIUii. I i j Lansko leto je prišlo v Romunijo ! 1,0 milijona turistov ali 387.000 več kot predlanskim. Letos pa se Romuni nadejajo obisk že 2,1 milijon [ ! turistov. Lani 30 namreč žrtvovali j za razvoj turizma mnogo več ienarja , kakor leta 19CC. Tako so med drugim i zvišali Število ležišč na 171.536, j a letos naj bi to število naraslo i za nadaljnih 25.000 ležišč. | l l TUDI ŠPA1TIJA lIAHCDliJE 1 ' l V Španiji je leni letovalo 21 milijo-: ! nov 67C.000 tujcev ali 11,2 od sto več kakor leto prej. Dohodki tu- ! rizma 3C navrgli 1,3 milijarde do-i larjev. V AVSTRIJI R3K0RD Dohodki od tui-izma v Avstriji 30 lani dosegli čiotihl2,7 aili jarde šilingov, bujski turizon je vrgel 20,3 milijarde šilingov, madtem ko so avstrijski tu- t ri3ti v tujini potrošili 7,7 milijarde šilingov. ■tx 20