Z občnega zbora Kmetijske poslovne zveze Žalec NA istih površinah več hmelja in boljša kakovost Razumljivo je, da razvoj neke panoge in prehod na višjo stopnjo intenzivnosti poraja nove probleme in zahteve. Ob teh se je tovariš Cvenk v razpravi na občnem zbo- ru poslovne zveze v 2alcu najdelj zadržal. Pogodbeno proizvodno sodelova- nje kmet-zadruga je dalo že lepe uspehe, pa je po drugi plati tesno vezano na popolno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti obeh — za- druge in zasebnega proizvajalca. Zato so zgrešena pojmovanja neka- terih proizvajalcev, ki menijo, da so po sklenitvi pogodbe rešeni dela in skrbi za hmeljišča, češ to bo že opravila zadruga. Zadruga bo opravila svoje naloge — mora jih,, enako pa mora svoje opraviti hmeljar. Pri tem se namreč pokaže i tudi pravilnost trditve, da je tudi j v kmetijstvu enako aktualno načelo, i da.mora plačilo in dohodek posa- meznika biti neposredno odvisen od njegovega dela in proizvodnih uspe- hov. Tovariš Cvenk se je dotaknil tudi trenutnega opadanja konkjunkture nas vetovnem hmeljarskem tržišču. Ob tem svetovnem pojavu se je jas- no pokazalo, da je za naše kmetij- stvo oblika pogodbenega sodelova- nja v proizvodnji najprimernejše in edini garant za trdnost v občasnih krizah, ki so zlasti za hmeljarstvo tako značilne. Zadruga je s pogod- bo določila cene in kmet nima več strahu pred prodajo še manj pa raz- logov, da bi tako kot nekdaj ob kon- junkturnih krizah metal hmelj iz njiv in jih ob ponovljeni konjunk- turi znova zasadil s hmeljem. 2e prvo leto pogodbenega sodelovanja pa je hkrati pokazalo, da bo treba misliti na naprednejše oblike, na še tesnejše proizvodne odnose med za- drugo in zasebnim proizvajalcem. V poročilu je podrobno analiziral stanje živinoreje v hmeljarskem okolišu,,ki je vseskozi nezadovolji- vo. 2e v prejšnjem stoletju, ko so Savinjčani začeli saditi hmelj, je bilo osnovno načelo dobrega hme- Ijarjenja pravilno in zadostno gno- jenje hmeljišč s hlevskim gnojem. To pravilo danes, ko stremimo za čim večjimi hektarskimi donosi, ve- lja še mnogo bolj. 2al pa moramo ugotoviti, da hmeljarji, v povprečju seveda, v lastnih hlevih pridelajo gnoja le za 40 do 50 stotov na ha, kar je najmanj za polovico manj od potrebne količine. Zaostajanje živinoreje za hmeljarstvom, čeprav je le-ta tesno vezana na hmeljarje- nje, je zato še bolj boleče. Potreb- no bo še mnogo naporov, premago- vanja raznih ovir in miselnosti in predvsem dobre volje, da se bo sta- nje uredilo. Jasno pa je, da je ob trenutno hudi hmeljarski krizi na svetovnem trgu, kakovost hmelja toliko bolj pomembna. Zunaj bomo lahko prodali le najboljši hmelj, je dejal tov. Cvenk, tega pa morajo pridelati naši hmeljarji ob najmanj- ših proizvodnih stroških. Ustrezna stopnja intenzivnosti živinoreje na hmeljarskih domačijah je gotovo prvi klin k temu uspehu. Delegati med razpravo, prvi z leve upravnik žalske poslovne zveze Karel Kač IZ NAŠIH KOMUN SLOVENSKE KONJICE STANOVANJA in ZVNANIA PODOBA ERAIA Konjičani in okoličani upravičeno trdijo, da toliko kot se tod letos gradi, se še nikoli ni gradilo. Vsaj ne v tako kratkem obdobju. Obisko- valec dobi vtis, kot da bi Konjičani hoteli nadoknaditi zamujen čas. Slovenske Konjice so že od nek- daj znane po jarku, ki teče skozi vas. Dolgo je bil neurejen, leglo smradu, ob neurjih pa neprijeten hudournik. Lani so ga začeli ureje- vati, istočasno pa tudi Partizansko cesto. Računajo, da bodo letos kon- čali z deli in do kraja asfaltirali središče mesta. Prahu in blata ne bo več. Tožijo pa, da tudi dreves ne in drevoreda. Treznejši jim prigo- varjajo, da se je izplačalo žrtvovati drevored, saj so pridobili precej več, kot izgubili. To pa ni edino gradbišče v Ko- njicah. Za tovarno usnja prestav- ljajo strugo Dravinje, ki je doslej naredila proti tovarni precej velik ovinek. Ta prostor bo dobil kom- binat »Konus«, ki se bo v tej smeri še naprej razširjal. Gradbin- ci pa so tudi znotraj tovarne, le dober mesec podirajo zadnji obrat stare tovarniške stavbe. Zgradili bodo novega, lepšega in ustreznej- šega. Letos bodo Konjičani pričeli gra- diti tudi planinsko kočo na Pohorju in so se že obvezali, da bodo pri- pravljalna dela in cesto do koče uredili s prostovoljnim delom. Prebivalci Konjic pa so najbolj zadovoljni, ker je stanovanjska iz- gradnja tudi pri njih letos sila ži- vahna. Devetstanovanjski blok Les- no-industrijskega podjetja in po- družnice Komunalne banke je že do- grajen. V kratkem ho končan tudi dvanajststanovanjski blok podjetja »Konus«. Takoj zatem začno graditi še eno stanovanjsko poslopje. Če k temu dodamo še gradnjo novega sodnega poslopja, dom Avto-moto društva, adaptacije raznih prosto- rov v starih poslopjih in urejevanje delovnega prostora za vaško pral- nico in krpalnico, moramo priznati, da v Konjicah letos ne držijo kri- žem rok. Enako so se zagreli tudi v so- sednih Zrečah. V naslednjih mese- cih bo dograjen za ta pohorski kraj več kot potreben zdravstveni dom. V stavbi bodo tudi stanovanja za zdravstveno osebje. Tudi tovarna kovanega orodja gradi 14 stano- vanj, pa še nekateri zasebni gradi- telji. Ugotavljajo pa, da je v zadnjem času precej opadla gradnja zaseb- nih stanovanjskih hišic. Sredstva občinskega stanovanjskega sklada so pretežno uporabljena za večje blokovne gradnje, večina privatni- kov, ki so nameravali graditi stano- vanja, pa imajo hiše že pod streho. Konjičani so zadovoljni s iem tempom stanovanjske izgradnje, ve- do pa, da popolnega uspeha ne bo, če tudi v naslednjih letih ne bodo enako intenzivno gradili. OB 40-LETNICI KPJ OB 40-LETNICI KPJ jç OB 40-LET S Partijo v stari Jugoslaviji vezništvu s svojimi komunističnimi tovariši vplivati na potek volitev v Vojniku, zato je bilo nujno, da mi za ta dan vzamejo prostost. Dežur- stvo moje lekarne je morala prevzeti za ta dan lekarna »Pri orlu«. »Slovenska združena opozicija za celjski okraj«, ki smo jo ustano- vili leta 1938 tudi po volitvah ni prenehala s svojim delovanjem. Peta kolona kulturbundovcev je vedno ošabneje dvigala glavo, po mestu in na podeželju so se pojavljali razni preroki v belih dokolenkah in delali zmedo med ljudstvom. Iz sosednje Avstrije so prihajali v vedno večjem številu sumljivi turisti v naše planinske kraje, po celjskih ulicah so pre- pevali svoje izzivalne pesmi v potujoče pevce preoblečeni nacistični agi- tatorji, po gostilnah in kavarnah pa so v družbi celjskih nemčurjev pod zaščito policije izzivali domačine. Hitlerjanstvo je bilo na pohodul V zvezi s predstavniki Partije smo podvojili svoje delovanje med ljud- stvom, po vaseh in naseljih celjskega okraja smo dan za dnem imeli sestanke, ki smo jih organizirali s pomočjo pri minulih volitvah usta-. novljenih krajevnih odborov. Pojasnjevali smo notranji in zunanji poli- tični položaj in pripravljali ljudstvo na odpor proti vladi, ki je vedno očitneje nagibala k pristopu osi Berlin-Rim. V takem vzdušju smo kmalu po volitvah sklenili sklicati veliko protestno zborovanje pred Narodnim domom v Celju. Kot sklicatelj sem shod pravočasno prijavil politični oblasti, ki pa ga je šele dan pred nameravanim zborovanjem prepovedala. Kljub temu je prišlo iz vsega okraja več tisoč ljudi pred Narodni dom ter z ogorčenim vzklikanjem za sporazum med narodi Jugoslavije, za mir v svetu, za svobodno Slo- venijo v svobodni Jugoslaviji zahtevali, da se shod prične. Policija je z največjo brutalnostjo skušala ljudi razgnati, kar se ji pa ni posrečilo. Končno sem se pojavil Ina balkonu Narodnega doma z Martinom Joštom, ki je stopil za mano z veliko slovensko zastavo. Med zbrano množico je zavladalo nepopisno navdušenje. Imel sem le malo časa, ki sem ga uporabil za to, da sem udeležence pozval, naj se formirajo v sprevod in manifestirajo po celjskih ulicah za svobodo jugoslovanskih narodov in za mir v svetu. Tedaj je stopil na balkon policijski agent in me pozval, da se odstranim. Več tisočglava množica je nato s slovensko zastavo na čelu nad dve uri manifestirala po celjskih ulicah. Pred magistratom so predrli policijski kordon in vnela se je ogorčena borba za slovensko zastavo. Pri tem je policija zgrabila Petra Stanteta in ga vlekla na. magistrat v sobo, ki jo ima danes gasilska straža. Vrata te sobe so bila steklena. Ko se je sprevod pomaknil naprej po Prešernovi ulici proti kolodvoru in je policija pritiskala za njim, je Stante izkoristil položaj, razbil ste- klena vrata in pobegnil iz zapora. Borba s policijo se je nadaljevala z nezmanjšano silo. To je bila v tistih časih najimpozantnejša manifesta- cija proti vladnemu režimu. Izkazalo se je, da je bila naša pot edino pravilna, kajti samo sodelovanje vseh opozicionalnih skupin je lahko porok za končno zmago nad nasiljem protiljudskega režima. Dve leti pozneje je to dokazala ustanovitev Osvobodilne fronte, ki nam je v štiriletni borbi z okupatorji in njihovimi pomagači priborila nacionalno svobodo in socialno pravico. (Konec) MILIJONI V PRAHU V ZADNJIH LETIH P-RI NAS PROMET NA CESTAH NEZNAN- SKO NARAŠČA. TlSOC IN TISOC NOVIH ATOMOBILOV, KAMI- ONOV IN MOTORNIH KOLES JE NA CESTAH. TO NI NAPAK, PRAV JE. 2AL PA CESTNO OMREŽJE NE SLEDI RAZVOJU PRO- META. ZAVOLJO TEGA NASTAJA OGROMNA ŠKODA. MILIJONI SE DOBESEDNO IZGUBLJAJO V PRAHU. STROKOVNJAKI SO 2E ZDAVNAJ IZRAČUNALI, DA SE Z V02NJ0 NA RAZMEROMA SLABIH CESTAH ŽIVLJENJSKA DOBA VOZILA ZMANJŠA ZA POLOVICO, NA ZELO SLABIH CESTAH PA KAR ZA DVE TRE- TJINL IN PRAV SLEDNJIH JE PRI NAS ŠE PRECEJ. V celjskem okraju imamo precej lepih cest, imamo pa še več slabih. Med temi sta najbolj hudi cesti pro- ti Rogaški Slatini in Mozirju. Ro- gaška cesta, ki je mimogrede pove- dano bolj podobna valovitemu mor- ju kot cesti, je za naš turizem ?elo pomembna. Taka cesta pa je brez dvoma prej zavora turizmu, kot ne. Nemalokrat se zgodi, da se je turi- sti izognejo in kljub velikemu ovin- ku peljejo v Rogaško z mariborske strani. Redni cestni promet pa tega ovinka ne zmore, v tem pa je ne- varnost. Izračunali so namreč, da bi izgube na voznih parkih in vozi- lih, ki vozijo po tej cesti, samo v petih letih zadoščale za ureditev te ceste. Enako je tudi s cesto proti Mo- zirju. Dan za dnem vozijo od tod les in vso drugo blago. Mozirje ni- ma železniške zveze. Za vozila je pot do priključka na glavno cesto Ljubljana—Celje pogubna. Tudi tu bo treba nekaj storiti. Nič manjši problem so okrajne ceste. Na vaških zborih volivcev so le-te glavna točka dnevnega reda Najprej so se tega rešili tam, kjer se sami volivci prijeli za delo. Ta- ko so mnoge ceste usposobljene. Pa tudi Okrajna uprava za ceste se tru- di, da bi uredila najbolj kritične primere. Asfaltirajo cesto v Petrov- čah, urejujejo cesto proti Topolšici, Braslovški trg. Letos je na vrsti še Šentjur, pospešeno delajo v Storah; čakajo pa še: del velenjske ceste, ce- sta proti Dobrni, proti Zidanem mostu in še nekatere druge. Zade- va se namreč kaj hitro ustavi pri vprašanju sredstev. Zanimiva je tudi pobuda krajev- nega odbora 2alec, ki je razpisal krajevni samoprispevek za urejeva- nje cest in drugih komunalnih del. Čeprav je znano, da so letošnja proračunska sredstva občinskega ljudskega odbora v Celju skromna, pa se vendarle tu in tam čuje vprašanje, kako dolgo bomo še čakali na modernizacijo Ulice 29. novembra. Asfaltiranje te ulice je več kot potrebno, saj končno veže kar dve šoli, posredno celo tri. VEDNO VEC BOLNIKOV Statistični podatki za celjsko občino govorijo, da je lani bolovalo 19.651 ak- tivnih zavarovancev. Zaradi tega je bilo izgubljenih ЗГ7.315 delovnih dni. Največ je bilo bolezai dihal (22,26%), nadalje obratnih i^kodb 16.80%, obolenj kože in podkožja 9^2%, bolezni prebavil in jeter 8,98% tea- obolenj kosti in gibal 8,84%. Lani je bilo nadalje zabeleženih 3.456 bolezni ženskih spolovil; registri- ranih abortusov pa je bilo 298. Koliko pa ostalih? Zelo vznemirljiv je porast živčnih (1922 primerov) in duševnih obo- lenj (1024 prim€?rov). Rakastih oboletij je bilo zabeleženih 63. Tuberkulozaa obolenja so v «.ptadanju. • i тл. najvišje cene mesu Določene so v œijiki občim Na zadnji seji Sveta za blagovni promet in tržišče pri Ob- činskem ljudskem odboru v Celju, ki je bik pretekli teden, so sprejeli odredbo o najvišjih prodajnih cenah za goveje in svinj- sko meso. Po tej odredbi bodo smela mesarska podjetja na področju celjske občine prodajati goveje meso s kostmi po naslednjih naj- višjih cenah: Meso zadnjega dela, kamor spadajo vsi deli stegna, koša in pleče po 300 din za kilogram, meso prednjega dela (bočnik, vrat, bržola, podplečna rebra in prsni koš) pa po 270 din za kilogram. Najvišji dopustni odstotek priklade k stegnu in plečetu je do 30%, k bočniku In vratu do 25%, k bržoli in šimbasu goveda dru- ge vrste pa največ do 15%. Cena kosti (cevne) je do 60 din za kilogram. Najvišja prodajna cena za meso brez kosti je 500 din za pljučno pečenko, za zadnji del 400 din in za prednji del 375 din za kilogram. Za sveže svinjsko meso, in sicer za kare, stegno in pleča je določena najvišja prodajna cena 350 din za kilogram, za prsa, rebra s flamom in vratovino pa 330 din za kilogram. Drobovino bodo smela prodajati mesarska podjetja po na- slednjih najvišjih cenah: glava 70 din, jezik 340 din, srce 200 din, pljuča 70 din, goveja jetra 260 din, telečja jetra 300 din, vranica 260 din, smrček, vampi in loj 150 din, ledvice 260 din in možgani 330 diл za kilogram. Odredba predvideva tudi kazenske sankcije proti mesarskim podjetjem in odgovornim osebam, ki ne bi spoštovale določil o najvišjih prodajnih cenah mesa, ki jih vsebuje ta odredba. -ma POTROŠNJA RIB V CELJU VEDNO BOLJ NARAŠČA V novo urejeni ribarnici podjetja »Mesnine« lahko gospodinje skoraj vsak dan kupijo morske ribe. Le v dneh, ko je bilo na morju neurje, ni bilo rib. V ribarnici je na raz- polago več vrst morskih rib, naj- večje povpraševanje pa je po sarde- licah in plavicah. Pomanjkanje je čutiti predvsem po sladkovodnih ri- bah. V maju je bilo v. ribarnici proda- nih blizu 3.000 kg rib, v prvi polo- vici junija pa celo 2.019 kg rib. Pre- skrba z ribami še ni povsem zado- voljiva, vendar je znatno boljša kot takrat, ko v Celju še ni bilo ribar- nice. Potrošnja rib stalno narašča, kar je razveseljivo, še posebej, če upoštevamo, da v Celju občutno pri- manjkuje govejega in telečjega me- Mesarska podjetja v Celju se ne bodo združila Poročali smo že, da se bodo celj- ska mesarska podjetja in klavnica združila v eno podjetje. To združi- tev je narekovalo predvsem dejstvo, da bi se stroški poslovanja z zdru- žitvijo znižali in da bi podjetje Planina na ta način rešili iz dokaj težavnega gospodarskega stanja. O tem so člani Sveta za blagov- ni promet in tržišče pri celjski ob- čini na zadnji seji razpravljali in prišli do zaključka, da združitev ne bi prinesla nobenih koristi. Do tega sklepa so prišli na podlagi podrob- ne proučitve združitve, ki je poka- zala, da bi klavnica bila z združi- tvijo mnogo na slabšem, saj bi mo- rala kot podjetje plačevati veliko večje družbene dajatve kot doslej. Iz teh razlogov so proti združitvi tudi organi delavskega upravljanja V teh podjetjih. Za slabo finančno stanje v podjetju Mesnine pa je svet sklenil, da bi naj organi občinskega odbora v Celju čimprej proučili vzroke takega stanja in potem tudi primerno ukrepali. -ma NEURJE V DRAVINJSKI DOLINI V nedejo je divjalo nad Dravinjsko dolino silno neurje, ki je občutno po- škodovalo vse posevke. Narasla Dra- vinja je v Draži vasi močno poškodo- vala most, zato so cesto Tepanje—Žiče zaprli za ves promet. V ponedeljek popoldne pa je še večje neurje napravilo še občutnejšo gmotno škodo. Med nevihto je udarila strela v glavni transformator v. Slovenskih Ko- njicah in ga sežgala. Domačim gasil- cem so prišli na pomoč poklicni gasilci iz Celja. Transformator je ogenj uni- čil, vsa okolica je ostala brez toka. Tovarna Konus v Slovenskih Konjicah in Tovarna kovanega orodja v Zrečah nista mogli obratovati. Toda že v to- rek proti poldnevu je luč spet zasve- tila. MILAN LOSTRK: Uspešna zdravstvena politika ni možna, dokler je velik del prebi- valcev izven utrjenega sistema zdravljenja. To še posebno velja za splošno zdravstveno preventivo. Sedanji zdravstveni sistem, ki je pretežno usmerjen na zavarovane osebe, zdravstvenih uslug so se ne- zavarovane! posluževali le v mali meri, je lahko škodljiv, če gledamo na zdravstveno stanje prebivalstva in ne posameznikov. Gotovo je namreč, da kmečki proizvajalec ne išče zdravstvene pomoči v vsakem primeru, mnogokrat pa celo tedaj ne, ko je zdravnik nujno potreben. Osnovni vzrok je v razmeroma vi- sokih oskrbninah v bolnišnicah in specialnih zdraviliščih. Ta pojav je občuten tudi pri poškodbah, saj je znano, da zaradi strahu pred raču- nom nezavarovanci zapuščajo bol- nišnico prezgodaj, kar lahko po- vzroči hude posledice za vse življe- nje. Enako je glede zdravljenja do- jenčkov in otrok. Ni težko ugoto- viti, da težja bolezen v družini ne- zavarovanca lahko resno vpliva na socialno stanje družine. S stališča Zavoda pa bi zavaro- vanje kmečkega prebivalstva imelo še eno prednost. Za primer naj na- vedem zdravstveni dom bivše koz- janske občine. Prebivalcev je imela okoli 8 tisoč, 742 zavarovancev in preko 7 tisoč nezavarovanih oseb. Preko 90 odstotkov stroškov zdrav- stvenega doma pa je kril zavod in le okoli 9 odstotkov nezavarovanci. Tu seveda nekaj ni v redu. Ali se nezavarovanci sploh ne zdravijo, kar bi bilo sila zgrešeno, ali pa se zdravijo na račun socialnega zava- rovanja. Ce upoštevamo, da je v celjskem okraju preko 70 tisoč ne- zavarovanega prebivalstva, je za- deva še razumljivejša. Ta nesoraz- merja bi z enotnim zavarovalnim sistemom v celoti odpadla. Koristno in potrebno zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva je nujnost Direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju Mi- lan Loštrk je na naša vprašanja o potrebi in pogojih socialnega za- varovanja kmečkega prebivalstva takole odgovoril: