ISSN 0350-5561 9 i iUJ^U za koMe toiÉia Povečini jdsno bo, h v vzhodni in j^ni Sloveniji &Û bolj oblačno. V južni Sloveniji so v sot^o možne manjše padavine. 52 let šteyňika 43 četrtek, 8. decembra 2005 300 SIT iLimo VI^IJ^KJIJ > praznični preobleki v s—k*' ' 'W ' ♦ V- . H .. • •li'/iilm..- ,, /fjl ■ I • I • PF "iT" ? iP ifii' -i--- m m n It . .ř^.. • ..... ťbto: 5. Vovk Uspešni pri pridobivanju evropskega denarja Župan ocenjuje, da je mesto dobilo za okoli 5 milijard SIT nepovratnih sredstev V'eletye - V torek dopoldne so v dvorani centra Nova predstavili delo lako imenovane Projektne skupine, ki /e telo in pol deluje pod okriljem Meslue občine Velenje. Skupina mladih strokovnjakov. ki Jill vodi županova svetovalka za evropske zadeve Mojca Požeg, je v tem ćasu uspela pridobili ÍZ 223 milijonov lojaijev nepovratnih evropskih sredstev /a različne projekte, še kar nekaj projektov pa imajo pripravljenih in prijavlje-nili vendar še ne vedo. ali bodo odobreni ali tie. Po besedah velenjskega župana Srećka Meha je velenjska občina ena najuspešnejših v Sloveniji pri pridobivanju evropskih sredstev, saj so jih doslej pridobili žc /a 5 milijard tolarjev. Sem je seveda prisicl ludi večje projekte, kot je centralna čisiJlna naprava, sredslva za odlagališče odpadkov, pa obnovo zdravstvenega in kulturnega doma ... Pn> jek tna skupi naje doslej uspela pridobili /a 223 milijonov tolarjev oepovralnili evropskih sredstev, nekai več kol 83 mUijonw so /e prejeli na svfjj račun. Predstavili so predvsem štiri projekle: projekt rNDU.PIX. kjer gre za revitalizacijo indusirijske detliščine, konkretno projeki Klasirnice, pa pnv jek L ureditve posli>vne cone gi trenja, za katero so pridobili 7S mio sri', pnyekt kmečke trtice, ki že aktivno leče in Razsiavišče .160, nastalo na podlagi ideje lesenega i^soda«. ki je do nedavnega stal na sredi Titovega trga, ki je prav tako že v teku. Aleš Ojstersek, direktor Mladinskega centra Velenje, pa je predstavil še regijski Mullimcdijski center Kunigun da, ki ga bodo odprli 22, decembra. Več o posameznili evropskih projektih pa prihodnjič. ■ fis SREČNO IN BOGATO NOVO UTO NMX>2BEN02ïVU9Ua(0 ZAVAROVANJE | ^^ ^1H^ ZAVAROVALNICA h^ARJBC»^ d,d. Idi. 03/897 50 96.03/d97 90 97, far 03/586 93 080 19 ao r.ZMpri£fttA,8l RADIO V6L6NJ6 Geto? I^tosnp Jesen so v Evropi zazrtamomli nemiri pih žigi v Franciji, kjer so se priseljenci v reynih primes-třii/i Ndse!ji/i uprli aviofi/o-ne/m/ prehîvahti'u in itn/Jni po/irîki. Vsako noć Je gorelo, vsako Jutro so bile novice /•rancije med najbolj iitJarnimi. Pa čeprav so ljudje, predvsem brezposelni mladi potomci prisellencev, pravzaprav setigali sebi. Goreli so predvsem n/iluni aviomohifi, vrici in .^ole^ /afo, ker se Je nakopičena Jeza v njih zaradi tega, ker nikoli niso bili sprejeli koi enakopravni državljani, odražala v uničevanjii. Ko Je začelo goreri tudi po (iriisih evropskih mestili, prav lako v naseljih, kjer tivijo večinoma priseljenci, kjer Je brezposel-nmt najvišja. Je skrb prišla ludi v deželico pod Alpami. Tudi v Velenje? Ne, jaz se msem hala, da bi se la/iko kaj podobnega zgodilo tndi r mojem mesliL Znano Je /» le/n, da v nJem živijo ljudje .številnih narod-na'sti, pravzaprav iz vseh vetrov. A znano Je tudi po tem. da nekako Ztninm živeli skupaj. /w čeprav verjamem, da tako priseljenci kot njihovi oTnKi še kdaj zacvlijo, da vsi ne mislijo tako kot Jaz. Da (vli/o nestrpnost, to. da Jih nekateri sovražijo. celo krivijo za lo, da ni služh in sianovťinj, da se povprečna plača oh delovno inienzivnem ^^ispaiarstw, ki še veéto prevladiýe. v Velenju znižuje. Da standard v mesiu pada. da smo imeli še do nedavnega nid-cenejša slanova/ija, kjer ceno oblikuje irg. Nekaj podobnega se Je dogajalo tudi iislim v Franciji, ki .víí sví^' Ufxir do takšnega odmm fH)kazali z uni-čevanjem. In ftotem v eni od televizijskih odd(^ slišim, da so strokov' njaki dndl)Oslo\vi preučevah možnosti za jkjdohne po/ave v ljubljanskih Fužinah. Tam res živi precej ljudi č republike nekdatýe »Juge«:. A ne već kol dobra tretjina. Pa vendarle si veliko ljudi v Fužinah želi, da bi se iz'idiU. Ker pm.stor dobiva prizvok geta. Cme stanovanj dajo. piiseljujejo pa se nigi sicfli. Med píMjročJi. kjer bi se tudi lahko zgodil kakšen gelo, .\ia omettfem še d\'e mesii: Jesenice in Velenje. Zato sem se ludi sama vprašala aH kje v Velenju res lahko dobimo gelo? Dejstvo Je, da Je v dveh bolj strnjenih blokovskih na.seljih - na Kardelje\em trgu In na Gorici -narodnostna siruklura prebivalcev zelo pisana, liidi slovenske besede tam ni slišati toliko kot drugje v mestu. Ce kupujete stanovanje, sta to zagotovo dve področji, kjer so cene najnižje. V fxygpvoru s tistimi, ki tam živijo, pogosto slišim, da si želijo .mm, A prej zaradi obilice betona kot zaradi sosedow Na Kardeljevem trgu pa tudi zato, ker vidno propada. Ker se po zaptiščenih lokalih iKhliJo podgane in nepridipravi. Na občini pravijo, da ninuifo moči, da bi lastnike prisilila, da take lokale prodajo ali pa uredijo. Upam. da Jim ne bo kdaj žaJ, da niso ukrepali, ludi brez^xiselnih Je verjetno v teh dveh naseljih kakšen odstotek višja kot kje drugje v mestu. Tudi zaradi velike koncentracije prebivalstva. Na policijski postaji Velenje iz\vm. da po številu kriminalnih dejanj ne izstopijo več. So pa še pred leti res obstajale tolike mulcev, ki Jih ni bih prijetno srečati. Danes Jih ni več. Bolda. Tega. da bi v Velenju dobih geto. se nam verjetno še ni treba bati. Prav pa^ie. da o tem razmišljamo že danes. Da se ne bi čez nekaj let čudili. ko bo tudi pri nas gorelo in ko si z\'ečer ne bomo upali več sami skozi mesto. ■ Bojana Špegei 9770350556014 KU lokalne novice Premogovniku certífíkat USP S-10 Neknje. 2. dccembra - Oh prazniku sv. Barbare. 4. dcccmbru. jc In-šlilul /a ra/voj iiêccc^a so podj^nja Premogovniku Velenje izroćil ccrii-llkai po siandardu IJSP S-HJ. Iako jc Preniogii^Tiik postal prvo podjcijc v SliiV(*niji» ki si jc pridobilo cerlifïkai sc podjetja. Sistem USP je nadgradnja sianOardov, ki jili v Premogovniku Velenje že imajo (standard kakovosti, okoljsld standard in standard varnosti in zdravja pri ddti). ■ mkp Gorenje prevzelo družbo Mora Slovakia Bralisla^a. 29. novembra (J^IA) - Dni/ba (îorenjc Slovakia, ki sodi pi>d t)krilje slovenskega koncema Cjorenje. je prcv/ela slovaškega ili-siributerja bele tehnike Mora Slovakia, je po poročanju slovaške tiskovne agencije TASR danes povedal direktor družbe Cîorenjc Slovakia Bogdan IJrh, Velenjski proizvajalec gospoditijskih aparatov jc lani f^cv/cl ccškega proizvajalca štedilnikov Mc^ra Moravia, s cimer je pt)sial eden najmočnejših evTopskih proi/vajalccv šiediliííkov. Proizvodi More Moravie so sc na Slovanem prodajali prek tr^nc iiireýe družbe Mora Slovakia, Era več kot milijon za socialno ogroženo družino Dravograd - Velenjska irgovska drti/.ba Kra je letos spomladi ustanovila lirikov dobrodelni sklad. Kot zatrjujejo, /telijo z njim narediti korak bližje potrebam družbenega okolja, predvsem potrebam otrok. Denar se v sklad nateka s pomočjo kupcev í-riníh izdelkov za otroke. Prva srcpraven položaj. Naš proračttn je majhen, obvezno stí pa velike. Menimo, da bi stroške plače za družinskega pomočnika morala nositi država, kar jc julija letos presodilo tudi ustavno sodišče.« je poudarila Ijtibenska županja Anka Rakun in nadaljevala. »Mi bi lahko denar, ki ga sedaj namenjamo za izvajanje sUižbe družinskega pomočnika, prerazporedili zj razvojne programe. Upala sem. da se ho do konca leta zadeva v parlamentu uredila, a ne kaže najbolje, zato moram v imentt naših davkoplačevalcev opozarjali na le težave.« Kot je še povedala Riikunova. zakon o socialnem varstvu namreč pfcd\adeva. da bi bile tudi v bodoče plačnik obveznosti za družinskega pomočnika občine, upravičene pa naj bi bile do denaija, ki ga prejemniki te pomi>či dobijo za pomoč in postrežbo. V občini Ljtibno so pre- račtmali, kaj jim prinaša to določilo, in Ugotovili, lîa se jim stvari ne bodo izšle. »Do nadomestila za pomw iji postrežbo so upravičene osebe, ki so plačevale v svojih aktivnih živ-Ijcnjskili letili prispevke in davke ter prejemale plačo, sicer do tega niso upravičene. Pri nas jih od devetih prejemnikov te pomočipet nima na-dontestila, štirje pa, Konkretm^ to rej določilo pomeni, da bi mi na nic-see namenjali za plače družinskega potnočnika 1,.^ milijona tolarjev, dobili pa bi manj kot ?O0 tisoč SI T povračila, lak popravek zakona za nas ne bi bil pošten.« Anka Rakun verjame, da bodo pri pristojnih prevladali argimicnti in da bo zadeva prihodnje ieto drugače urejena. Menda naj bi občinam, ki imajo nenormalno visoke stroge za družinskega pomočnika, dr/iiva v prihodnje enakt)pravnost «poravnala« pri finančni izravnavi. Odgovor na izjavo ministra dr. Milana Zvera Minister je v svoji izjavi, ki je bila objavljena v NaSern času, št. 48, v četrtek, 1. decembra 2005. tncd drugim navedel, da je razočaran s potekom izbire ravnatelja OŠ SoStanj in da nima vseh potrebnih informacij. Ponovno bi rad poudaril, da so bili vsi p{>stopki speljani ko rektao. skladno z zakonodajo in vsemi ostalimi predpisi, kar je potrdil tudi pristojni insf^ek-tor. Minister ima vso potrebno dokumentacijo pri sebi /c vsaj en mesec. Na svet šole ni prišel îU'ben dopis p<5 dopc^iniivi kakršnih koli podatkov. Predvsem pa se mi zdi pomembno povc-^lati, da pritisk na javnost in mi-nisira s svojinii dopisi izvaja del tičiíeijskcga zbora in del so-Sanjske javnosti, ki seji zdi pomembno vključili v samo ime-lîovatije ravnatelja, nc pa sam kot v. d. ravnatelja ali kot župan. Prav tako ne drži. tla želi kdorkoli v Šoštanju -obesiti« odgovornost imenovanja ravnatelja ministru - to odgovornost mu nalaga zakonodaja, ■ Milan Kopuéar, v, d, ravnatelja OŠ Šoštanj in župan Občina Šoštanj Četrt stoletja društva varnostnih inženirjev Prejšnji četrtek se je seslo na jubilej ni skupščini društva varnostnih inženirjev DVl Velenje (društvo deluje na Koroškem, v Zgornji Savinjski in ŠalcSki dolini), strokovno in družabno srečanje pa so združili z izvedbo slovesne skupščine zbornice varnosti in zdravja pri delu RS, ki je bila ustanovljena pred petimi leti v Velenju. Najprej so se varnostîu' inženirji pogovorili o strokovnih nalogah, ki so jih opravili v minevajočem letu. nato pa so strnili načrte za prihodnje ob-diibje. Predsetlnik društva DVl Velenje Jože MikJavc jc ob poročilih izpostavil problematiko delovanja, hkrati pa izrekel priznanje zaslužnim članom, varnostoima inženirjema MiJoradu Sikinanu iz Premo-g(ivnika Velenje in Mirku Vošnerju, direktoijti podjetja BVD Ravne na Koroškem ter Republiškemu in-šj^ektoralu dela za območno enoto Velenje. O pomenu delovanja društev varnostnih inženirjev v Sloveniji. /Ji-slugaiî velenjskega društva (er dosežkih Zlwrnice VZD sla spregovo- rila tudi direktor Direktorát a Ministrstva za delo Marko Kirovs in glavni republiški inšpektor dela mag. Borul Brczo\ar. Ob obletnici obeh tistanov sta čestitala in i/ja-zila podporo za nadaljevanje dejavnosti, ■ Af/d MiMavc Dei članstva Društva varnostnih inženirjev DVl Veienje ob svojem jubilejnem srečanju Podžupane bodo imenovali župani Poslanec državnega zbora RS Bojan Kimtić je ministru brez listnice dr. Ivajiu Žagarju naslovil naslednje poslansko vprašanje: "S sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi se je spremenil ttuli člen. ki določa imenovanje pa naročnina 1.200 srr, trimd$4ćrka rarciinirs 3.4&0 sn pofeind rtaroćnirts 6.6&0 S^T, leina TĐroCnina 12.600 SIT. Irsdtitštvn Boris Zako^k (dii^ktor). Stane VovK (odpovorni urednK), Mitana Krstt-Plarvnc (pwno£nlca inBdnika), Janez PIssnfk. Tatjana PcMjmiiek, Bojana Žpegel (novlnaijl). Miia ZaKoSeK (uiednica tzQin). janja KoUita^pegtl tehnična ut€đni»). Toma! Gei^k (otNkova^) Propaganda: Nina Jug (mf|B propagande), Saâo Kowčnik. Jute BerUnih (prapagamfelal. Sdtt irnÉ^tva in uprm: 3330 l^ti^e, KUrtčin 2». p. p. 2G2. t^tfon 103] 17 SO.tililu 103) 67 4643. TRR- Nova L&, Ve^nj»; C^2&40201338M E-aiifc pressSnascas si CUMuN^t in Bral. (tlptiva: NaU9S dO.O. MrtElorna SET Id. NiIMft:5 400 izvcCov Ninarrânlh fotograll In nAopIsav m vraâmti H tskm o t)OV le "Nai ćas" uvr^ mM cnlzmie Inicfnialivnega zn^js ta KalBtd ss c^i^e ds^ek m znižani stocnj. DOGODKI Od srečanja do razvojne konference Srečanje malega in velikega gospodarstva upravičilo pričakovanja organizatorjev in udeležencev - Partnerstvo je eden od vzvodov za dosego konkurenčnosti^ potrebujejo ga oboji - Evforija selitve nabave in proizvodnje na Kitajsko se po letu dni umika trezni presoji in zaupanju v razvoj lastnih prednosti Tatjans Podgoršek Veleiye. 29. in 30. novembra - S plenanum Jcliini v veliki Uvorani hotela Paka v Velenju se je začelo leloinje X. srečanje malega in velikega gospodarstva, ki so ga pripravile Območna Sa^njsko-šalcška ^tjspodarika zbornica Velenje, lu-kaji^iija Območna obrtna zbornica in SA.ŠA območne razvtyne agencijo Mo/iijc na temo Parinersivo v konkurenčnosti 2. V nagovoru bli/u 250 udeie/eiicein srečanja iz vse Slovenije je Alenka Avberšek, dircklorice Savinjsko-šaleske ob-močne gospodarske zbornice Velenje, pouUariia. da je tema zelo aktualna. Hkrati je odgovorila na pomisleke nekaierih, ali so tovrstna srečanja splob smiselna. Po njenih besedah so. »Velika podjelja s lega območja, ki so uveljavljena v svetli, v le posle pritegnejo ludi Unige. Malo gospodarstvo je začelo rasti po obsegu pro- Elkfiija Nazarje Marija Vertačnik sejevsvojem prispevku dotaknila razvojni)! le/av delovno intenzivnih panog, kot so «njena« tekstilna industrija, lesna, /ivilska in tudi turizem. Pri leni se je zavzela za uravnotežen sonaravni razvoj druži), ki m prinašajfj ravno visoke dodane vrednosti. Po njenih besedah se za delovna mesta borijo danes le direkloiji, čeprav naj to ne bi bila njihova prednostna naloga. Namesto Andreja Kitanovskega jc o razvojnih usmeritvah Slovenije za večjo koiikurenčnost govorila podsekretarka Dircktorata za pt>djelnistvo ua Ministrstvu /a go-spodai?itvt> Alenka Marovt. Pozornost jc namenila predvsem programu ukrepov za spodbujanje podjetništva v obdobju 2007-20B- povedala je, da bo ministrstvo podpiralo poklicno in stro kovno izobrd/cvaiije in pomagalo mladim raziskovalcem pri zapcv ncjša diferenciacija in osvajanje víájili cenovnih razredov, kar Cîo renje dosega z inovativnostjo iji vrhunskim oblikovanjem. Prodajni trg bele tehnike količinsko raste, vrednostno pa pada. Za Bobinca ni dvoma, ali ob velikem potrebujemo tudi malo gospodarstvo. »Potrebujemo oboje: več velikih sistemov in zasebnega podjetniškega duha, ki se bo uspesno vključilo v večje sisteme.« Po njegovem je partnerstvo le eden od vzvîdov za dosego konkurenčnosti. Lcnassi pa je povedal, da delež domačih dobaviteljev dosega že 43 odstotkov, »Možnosti za hitre in inovativne je še vedno dovolj. Takim lahkt) odpremo vrata tudi v našem koncemu-<' Nazarsko podjetje jc že dve leti najboljše v koncernu Bt)Sch Siemens Ilausgeraete. Tu želi tudi ostati. Kljub lemu da podjetje povečuje delež nabave v državah z nizkimi stroski in hoće imeti proizvodnjo čim bližje trgom ter Partnerstvo Je nujno ne le med velikimi in maiimi podjetji ampak tudi z državo. i/vodnje In po kakiîvosti. 'lega sicer ne moremo pripisati Ic srečanjem, gotovo pa so doprinesla kanček k temu«. Nameravajo jih pripraviti tudi v prihodiýc, pri tem pa dali večji poudarek vlaganjem v znanje, kajti, je poudarila Avbcr-skova. Slovenijo v gospodarski rasli prehitevajo dežele z nižjim standardom, s slabim poslovnim okoljem in z rastočim znanjem. V globalnem konkurenčnem boju lahko slovensko gospodarstvo zmaga le s proizvodi, z več /Jia-nja.« /alo naj bi srečanja z dobavitelji prerasla v razvojno konferenco. Na pomen srečanja je opozoril tudi velenjski župan Srečko Meh. Navedel je več oblik sodeltwanja, partnerstva v ožjem in širšem prostoru savinjske statistične regije. Nastala so iz potrebe, zato jili ludi ni treba spremenili, ko se spremeni pi>litika. sicer bodo vedno na začetku. »Bistvo pravega partnerstva pa je spoštovanje in iz-vajaiye dogovorjenega,« je poudaril Srečko Meh. Zavrnil je namigovanja nekaterih, da v dolini ni razvoja. Dokaz, da ni tako, naj bi bila tudi srečanja malega in velikega gospodarstva. Kot nam je dejal, jc na srečaitju pogrešal menedžerje iz energetike, gradbeništva, trgovine in tudi izi>brdževanja. Predsednica upravnega txlbora omenjene zbornice in direktorica slovanju v gospodarstvu. Leta 2007 naj bi oblikovali slovenski center za prcni>s inovacij skupaj z borzo ino vac ii in promovirali evropske modele odličnosti Štefan Pavlinjek. predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije in direktor uspešnega zasebnega podjetja je med drugim povedal, da pogosto vodi pD svetu obrtnike za poslom, potem pa spoznajo, da se med sabo sploh ne poznajo. »Zato so srečanja, sploh s paradnimi konji, kol sta (lorenjc in BSIl Nazaije, p<> meinbna, saj lahko še kako pomagajo domačim dobaviteljem.« O sodelova:\ju med velikimi sistemi in dobavitelji sta govorila tudi Matjaž Lenassi. direktor podjetja BHS Hišni aparati Nazaije, in predsednik uprave Gorenja Fra-ryo Bobinac. Slednji je poudaril, da na trgu bele tehiîike, na kaierem delujejo, postajata vse pomenib- kupcem, »... smo se pred nedavnim odločili, da bomo zaprli i>n)iz-vodnjo na Kitajskem in dejavnosi preseliM nazaj v Nazjirje. Kitajska namreč nI več obljubljena in poceni dežela za kogarkoli V nadaljevanju so tudi drugi raz-pravljalci menili, da se je selilev nabave in proizvodnje na Kilajsko I>o letu dni precej umirila, saj podjetja tam težko obvladujejo kulturne, jezikovne, logistične in tudi vsakdanje razlike, livforija in bíjja-zen pred kitajsko grožtijo se torej umikata trezni presoji in zaupanju v razvoj lasuiih prednosti. Primere dobre prakse v zvezi s konkurenčnostjo so na srečanju predstavili ie poslovni sistemi Pori, družbe Blues, Cablex in Enterprise Support Ol-G iz C'elovca ter Branko Meh, predsednik upravnega odbora Območne obrinc zbornice Velerîje. Po srečanju podjetij BSIl Naza- DVORANA CENTRA NOVA nova priložnost za dogodke! V centru Novs v srediKu Velsnis, iá zdnúuie nskupovalno. gostinsko in krii!ni5no delavnost v druB^m nadstropiu tudi veí^amen^ dvorBDd. Dvorana meri okoli 350 Icvadrstnih tnatrov in ie izradno akustične, tar opretn^ena z na|$Qdobna|$o sudio in vídMopretmi. Primerna iezsvs« vrste saminstjav^predsvania, strokovna srečanja, koncerta (koncartni klavir), kuhi^ nastopa, sprajama. bankdta in praznavan|a. Dvnrana ima 200 seminarski) sedeiav, ki so lahko hkrati tudi miza. ni!ii sestavlih^ odar, po dogovoru z gostinct pa tudi igrama za gostfttstvo... Itifarmaeiia in ronnracija dwvns: Knji2ntca Vdenia, Titov trg 4. Valsnje; tel 03 898 2S 70, ga. Andrei ZeMk; 9 mpih andrejs J8Senik@gu«sUmesA m h rje ill Gorenja s s'vojiini dobavrlelji je Alenka Avberšek pi)vzeja, da evropski proizvajalci Kitajsko vse bolj izkoriisčAjo le za nizkoce-novne proi/vode, zdaj pa posku-sajo t^dgovimli na nov izziv: kaj in kakti bili konkurenčen Turčiji, kije bli/u evropski kuliuri- Do celovitega tazujnevacja reform je še daleč Drugi Jan srečanja so udeleženci. po ocenah predsiavnic organizalofjev jih je bilo več koi 400, okroglima mizama razpravljali o gospodarskih reftirmah. poslovni finančni ncdisdplini. razvojnih sredstvih. Združenje nabav-nikov Slovenije pa o nabavi na Kitajskem in v drugih dr/avah z nizkimi proizvodnimi si roški. Jože P. Damjan iz odbora za ro-Torme je íaleSIdm gDsp I. januaiju Kitajska ni več obijubijena dežeta. 2007. Cilj relorm je ludi učink?>-viia in sodobna socialna država, najpomembnejše razvojne prednosti pa osiajajo konkurenčnost, rast in znanje. Na pogovoru o finančni nedisciplini so znova ugotavljali, da imaj usposobljene ekipe za ceni- tev in pripravo prcîjekiov 1er z« zapiranje llnančnih konstrukcij. Udeleženci okrogle mize Zilru-ženja nabsvnikov Slovenije pa so ugotavljali, da so države z ni/kimi proi/vtjdnimi stroški (Kitajska. Vietnam. Tajska, Indija, Turčija) pri-ložnrjst za nabave, vendar poceni nakupov, kakovostnih izdelkov v manjšili količinah ni več na pretek. Nakupi zahtevajo temeljile priprave, pozjiavanje lokalnih prv slovnih običajev, natančno speciH-kacijo dobavniJi pogojev in strog nadzor kakovosii. Po prepričanju AJenke Avberšek sla prva dva sklopa upravičila pričakovanja organizatorjev in udeležencev. Predstavniki velikega in malega gospodarstva so jasno izrazili potrebo po partnerstvu ne samo pri nabavi, ampak tudi v odprtosti za ideje o novili tehnologijah. materialih, designili. Partnerstvo pa je nujni) tudi z državo. V dneh od 6. do 15. decembra poteka še tretji sklt)p srečanja, in sicer na temo Konkurenčnost slovenskih regij. ■ 10 % Podarimo vam bon ugodnosti! v Mercatorjeviti trgovinah z živili slcrbinio za zveste kupce! Od 8. do 31. decembra pri nakupu nad 10.000 tolarjev prejmete bon ugodnosti za 10 % popust> Id ga lahko do konca januarja 2006 unovčite pri enem izmed naslednjih nakupov v katerikoli Mercatorjevi prodajalni z živili ali vživilskem delu Maximarkera z izjemo Mercacorjevih franšiznih prodajaln. ^YíiBXmnajboljši sosed V SREDISCU ««HjiS 8. decembra 2005 Meh je ŠARM-u odvzel del šarma v Velenjski župan Srečko Meh je prepričan, da je SARM politično društvo in da politika ne more biti hobi - Ustanovitelji trdijo, da je važen le hitrejši razvoj Šaleške doline in regije SAŠA - Prvi predsednik je (pričakovano) Franc Sever Nelenje - V sredo zveC-cr so v veliki dvorani lloiela Paka unia-novjlj društvo Šaki^ki razvojni niadci - ^ARM. O njem se je veliko ^ovoriin že pred ustanovil-vijo, odmeva pa ludi po njej. Predvsem Mo, ker sc mnogi sprašujejo, ali jc res lahko dru-šlvo učink ustanovljene in delujejo na področjih, ki naj bi Šaleški dolini in regiji SASA zagotavljale razvoj. Tik pred ustanovitvijo društva SARM, koje Franc Sever, takrat se kandidat za predsednika društva, sprejemal člane društva in goste - kar nekaj jih jc /itgolovo prišlo tudi iz radovednosti - je hll zelo optimističen. Povedal nam je, daje Članov^e okoli 50, da pa se jih je nekaj opravičilo. »Vse kar bo več kot 30, je velik uspeh,c jc ^e dodal k temu. In vsaj toliko jih je zagotovo bilo, saj smo člane društva lahko prepoznali sele. ko so bili pozdravni govori mimo in ko so oblikovali organe novega društva. Tisti, ki so glasovali, so sc zagotovo včlanili v ŠARM In rok, ki s<3 vse predl(îge podpirale soglasno, je bilo vsaj 50. A to se je. kot ze rečeno, dogajalo že po tem, ko je ustanovitveni /bor s svojim nagovorom «začinil« velenjski župan Srečko Meh. iTanc Sevec lîain je še pred začetkom ustanovnega /boTA optimistično povedal: »Na ustanovitev Sarma smo se pripravljali kar nekaj časa, večina dogovorov jc potekala v nočnem času s pomočjo računalnikov.« Napovedovali so, da ho zaživelo 11 odborov. nas pa je zanimalo, ali bodo lahko zaživela vsa področja, ki so si jih zamislili. »Lahko da bo odborov manj, lahko da jih bo več. Cilcdc na interese članov hI lahko imenovali vsaj 6 odborov. Delati bomo začel: takoj po ustanovitvi, največji interes članov pa je za delo na področju gospodarskega razvoja, česar sem najbolj vesel. To pa je tudi vzrok ustanovitve društva.« je dodal Sever. Na naSe vprašanje, ali jc SaRM odgovor na karkoU v Šaleški dolini, nam je Sever odgovoril: »Ni odgovor, prej je to pomoč. Predvideno je, da bomo Imeli dva podpredsednika, eden bo zadol/en za od-noise i lokalno skupnostjo, drugi pa za delo odborov. Mislit«, da bomo postali partner lokalnim skupnostim.« ŠARM kliče po regionalnem soglasju Prvi je »šarmantno druženje« nagovoril gostitelj mag. Franjo Bobiriac kot predsednik uprave Gorenja, katerega del je tudi Ho tel Paka, kjer se jc ustanovitev dogajala. V nadaljevanju je z nekaj besedami predstavil Gorenje in dodal: »Vsaka iniciativa, ki kliče ^c k b<^ljšemu razvoju naše regije in doline, je vedno dobrodošla. Gtfrenjeje izrazito mednarodno usmerjeno podjetje, za katero je slovenski Irg že dolgo premajhen. I.elt>s bomo proizvedli in prodali blizu ."^.5 milijonov go- spodinjskih apamlov. Imamo že 10 tisoč zaposlenih, od lega 8 tisoč v Sloveniji. 2 pa v tujini,- /e-lim si, da bi Šaleška dolina postala regija znanja, stičišče, v katerem bi dobili tudi univerzo, poskušajmo iz nje narediti regijo, ki bi imela razpoznavne in konkurenčne prednosti. !.ahko izoblikujemo vrhunske centre odličnosti, na primer ekološki, energetski. center industrijskega oblikovanja in druge. Trdim, da lahko še bolj povežemo znanost in gospodarstvo. Će bo k temu pripomogel ŠARM. bomo vsi zadovoljni. Oe za reforme velja, da kar kličejo po nekem nacionalnem soglasju, potem labko za napisan kol drugi po vrsti, moderátorka Marta Svetina pa ga je na oder povabila kot tretjega. Že uvod je dal slutili, Ja bo tokrat v svojih besedah oster. Takole je /ačcl: »Kol veste, sem doslej opravil že lepo število gov kovnjaki, menedžerji. politiki, kot sodelavci v gospodarski ali obrtni zbornici, območni razvojni agenciji, v svoiu regije Sa^n, v okviru regionalne razvojne agcncije, mestnem svelu in političnih strankah. Gre za nespošto vanje, ignora nco, zanikanje naštetih insiitucij, ki nc le da obstajajo, ampak ludi delajo. Gre za preziranje njihovih dosežkov*?,« se je med dolgim govorom javno nekdo trdi, da la družba 50 let ni naredila nič. Tega preprosto nc morem sprejeti. Včeraj, na srečanju velikega in malega gospodarstva, v tej dvorani ni bilo nikogar Iz te sredine, razen gospoda B(v binca. Vsi ostali so smatrali, da srečanje gospodarstvenikov ni pomembno. Pa vendarle so ta srečanja pomembna! Imamo vsaj 10 insiitucij, ki se ukvarjajo z regionalnim in lokalnim razvojem, večina teh ljudi je v njih, in lo na odgovornih p<^dročjih. To pomeni, da gre ali za sprenevedanje ali pa za čisto politiko. Na takšno etabliranje ne morem pristati, zalo sem lo tudi glasno povedal. Vesel sem, da so me poslušali, in vesel sem. da je lo za mano.« Ustanovitelji so kot enega temeljnih argumentov za ustanovitev ŠARM-a ves čas navajali razvojno zaostajanje področja v primerjavi z ostalimi deli države, /ato nas je zanimalo, ali jemlje ustanovitev društva kot nezaupnico lokalnim oblastem. »To je ^ > p . ^ f "'Iti k iw f ř '■»«atr J ^ / ~ à V,Bi V prvi vrsti so sede/j: £vgen Der varié, Marta Svetina f Uroš f^otnik, Milan Madvadf Zbrane je med ŠARM rečemo, da kliče po regionalnemu soglasju. Pozabimo na vse drugo kol na to. kako naredili to doiino se bolj uspešno.« »Mislim, da smo dolžni sodelovati« Drugi, ki je slopil za gcworniški oder. je bi! ustanovitelj podjetja Gorenje Ivan AteUek, ki je idejo ustanovitve .ŠARM-a podpiral že vse od začetka. Že pred začetki^m zbora nam je v mikrofon strnil svoje poglede na ŠARM, pozneje pa je to povedal tudi avditoriju v dvorani. «V vsaki iniciativi, ki združuje večje slevilo ljudi, posebej pa sposobne in šolane ter tudi vse naprcdiw ljudi, mora iz tega nekaj »ralat«. Mislim, da je tako združenje pravo. Škoda, da ni zaživelo že prej, saj v tej dolini primanjkuje iniciative. Pa ne tovarniške, bolj zaostajajo pi>dročja, kol je šolstvo, komunala, uprava. Sodeloval bom. ker vidijo, da delajo ljudje za napreden, za dobn>-blt ljudi in naših zanamcev, naših oirok. Mislim, da smo dolžni so delovati vsi, ne glede na politično barvo hII karkoli.« »Časi se spreminjajo in ljudje z njimi!« Velenjski župan Srečko Meh je bil sicer kol govornik na vabilu od zadaj, z veseljem sprejmem povabilo in vas kol župan mesta Velenja, mesta, v kaiorem se danes oblikuje novo društvo in go slitclja ustanovne skupščine, prav prisrčno in prijazno pvensidh elektrarn), dr. Fvgcn Dervarič (Premogovnik Velenje), Andrej lijavž (Zavarovalnica Triglav), Meti>d Glavnik (zasebni zdravnik. specialisi nevrolog), Zofija Kukovič Mazej (Tsoicch) in mag. Albin Vrabič (Šolski center Velenje). Tajnik društva je postal Branko I.esjak, Po končanem ustanovnem zboru pa smo l'Yanca Severja šc enkrat povabili pred tnikrofon. Za govor župana je menil: »Župan je pokazal svojo sliko. Mislim. da ni v sebi Vako mislil, vendar morate vedeti, da županu govore pišejo drugi. Ko nekdo bere, kar so mu napisali drugi, ni tako iskren kot takrat, ko govori Iz glave. Mene nikoli niste videli govorili s papiijem v roki. Povedal sem tisto, kar mislim. In če bi tako govoril župan, ne bi delal analize o slanju v dolini.« Ko smo mu omenili, da je novinarjem župan Ziiirdll drugače, pa je dodal: »Mogoče ljudje, ki so se včlanili v ŠARM. v institucijah, ki jih je omenjal župan, niso dobro sprejeti. Zakaj je toliko sposobnih ljudi že zapustilo dolino? Jaz sem optimisi, verjamem v to, da bomo v ŠARMU lahko veliko sitirlli. Za predsednika so me potrdili tako 'rdečr kot 'črni'. V Šaleški dolini je nastala klima, ko lludje ne glede na institucije, ki v dolini že obstajajo in jih je Ircba spoštovati, ko nekateri želijo narediti še več. Ker so po svoje de-laholiki. V marsikateri insliluciji pa takih ljudi manjka. In če jih jc 8. do tega pa samo 2 resnično pripravljena delali, se ne naredi dovolj. Z ustanovitvijo ŠARM-a ne želimo negirali nič od že doseženega v razvoju, želimo pa narediti še več.« Že nekaj časa je in zagotovo šc nekaj časa bo v Šaleški dolini pogosto vprašanje: »Si ali nisi šar-nier?* Med njimi so že pomembni gospodarstveniki, nemalo je zasebnikov, ki uspešno poslujejo v lastnih podjetjih, pa predstavniki izobraževalnih institucij .,. Članov je že vsaj 50, članstvo pa menda še raste. ■ Bojana Špegel AKTUALNO Denacionalizacija cokla razvoja župan Mestne občine Velenje Srečko Meh pravi, da eno glavnih ovir v načrtovanju prostora predstavljajo nedokončani denacionalizacijski postopki - Stara vas bo še na seji - Tudi kultura potrebuje menedžerje Milena Krstič - Ptaninc /. županom Mestne občine Velenje Srećkom Mehom smo se src-Cali na dan. k<3 je z rektorjem mariborske univerze podpisal pismo o nameri usianoviive nove članice mariborske univcr/e na po-clmčju glasbcnciia izobraževanja v Velenju, na dan, ko so usianav-Ijaii Saleš^ki razvojni model in zaceli mesto krasili ter ga pripravljati na veseli dccember. A se / njim - tokrat • o slednjem nism<ï pogovarjali. Osrednja lema je bil prostor, pri čemer pa se ni biio mogoče izognili (vsaj) dvema zadevama s področja kulture, galeriji u) klasi rn ici. Tudi v kulturi so potrebni menedžerji KnJiifP iz stare niextne knjitfíice in galerije so že nekaj časa prese' Ijene. K istih prosU?ri/f je ostaía iiûlerija. Bo itueh ta na voljo cel objekt ali ji nameravate še kaj »pridal i''? ftOb vsakem nastopu v galeriji, pa jih ni bilo malo, sem povedal, da bo nastopil Čas. ko bomo preselili knjige. kt> bo na voljo prostor in h<îmo lahko v njem delali, kar si bomo poželeli. Ne bi^mo pa mogli preprosto čakati na denar, da bomo z njim lahko nekaj izvajali, ampak bomo morali p<ïstaii menedžerji. Ne samo v galeriji. V kulturi nasploh. In tudi javni upravi, vprašanje, ki ga poslavljale meni. bi bilo treba postaviti zaposlenim v galeriji A će ga zc poslavljale meni... Mogoče je prv hodtwsl galerije v partnerstvu še s kom, lahko v partnerstvu med zasebno in javnvica v tem društvu. Po oklevanju sem Premogovnikom jc podpisana in v leh dneh bomo objekt prenesli v last Mestne občine Velenje. Ob tem naj pračun. »Dejansko me je vedno strah, ko se pojavi nov proračunski uporabnik, ker jemlje možnost proračunu nove naložbe. /alo je moje tehtanje. k<5 govorimo o posameznih projektih, ki zahtevajo preveč sredstev, tako trdo. Tudi za klasirnico moramo najti sredstva, s kalerimi se bo lahko vsaj pretežno vzdrževala.<< O Stari vasi bomo še govorili Dopolnitve prostonko tfm ditvenih pogojev za Staro vas ste umaknili z dnevnega reda zadnje seje mestne ob-čine. Je bil res razlog za to menda zbranih ÍSH podpi' sov tistih, ki nasprotujejo aradnji »vHa bloka« v tem prostoru? »O tem najraje ne bi gtTVo-ril ker je ta zadeva že tako ali tako preveč potencirana. K sreči ima župan pravico, da kakšno točko z dnevTîega reda umakne tudi brez glasovanja. V tem primeru sem to možnost izkoristil. Ilazprava že od samega začetka ni bila vodena lako, da bi lahko kmalu pripeljala do zaključka. Pravzaprav ne gre samo za vodenje. gre za sirasii, ki so se ob tej razpravi razvnele in jih ne razumem. Vselej smo ob podobnih primerili, ko smo spreminjali ali sprejemali prostorske akte, skušali izpolniti dva cilja: pomagali tistemu, ki želi graditi, in omogočati stanovanjsko gradnjo. Prav vesel sem bil novice, da seje našel investitor, ki bi tu gradil tri stanovanjske enote s šestimi stanov vanji. Bil sem prepričan, da zaradi tega ne more biti na sproti v vanj.« Pa so bile. »/ačelc so se, ja. Pa so razprave v krajevni skupnosti, nekaterih sem se udeležil rudi sam, sprva ka-z.ale. da se v bistvu vsi strinjajo s predlagano rešitvijo, razen ene od sosed. Potem smt> pridobili mnenje enega prostorskega strokovnjaka, pa drugega... in dobili zagi>-tnvila, da objekt, tak kot je zamišljen, ne bi smela mt)Iili nobenega soseda. V njem tudi ne bi bila možna dejavnost, ki bi jih lahko kasneje mi)tila. Dan pred sejo pa so se začele pr)novno ra/prave o tem, kaj vse bo kdo storil, da se sprejem prepreči. Zagrožen je bil celo referendum. Zalo sem ocenil, da je prav. da si vTamemo še mesec dni časa za razmislek in za pridobitev mnenja tretjega izvedenca. Vsekakor pa nameravam, dati Staro vas na dnevni red.* Denacionalizacija cokla razvoja Ko uovorimo o prostoru, pogosto omenjate, da motnosti nadalj» njega razvoja ovirajo nedokončani denacionalizacijski pO' stopki» Kateri konkretno? Srečko Meh: »PrHožbe denacionaliza' cijskih upravičencev pa zdaj stojijo, sed^o, iežijo.«. ne vem hje.i »Res ne morem raz.umeii, z.akaj so ti postopki tako dolgi. Konkretno? V denacionalizaciji je cela Trebuša, se pravi področje ob Celjski cesti, cela Gorica vključno z graščino in zemljišči, ki so naokoli. Na Gorici praktično ni parcele, na kaieri ne bi šlo za denacionalizacijo. V Starem Velenju gre za objekt Majer-hold. objekt, v katerem je gcv stišče Ouk. V denacionalizaciji je vse ob cesti Simona Blatnika» pa prostor, kjer je Eiino skladišče gradbenega materiala, hrib nad Rdečo dvorano, Herberstein, PirgL Je pa zaključena ob Kidričevi cesti, kjer so parkirišča. Dejansko skoraj ni področja, da v njem ne bi biio nerešenih denaci-onalizacijskih zahtevkov. Seveda za to ne smenu» kriviti Upravne enote Velenje, ki je določbe izdala. Se pa od tu začne potovanje odločb na drugo stopnjo, pa pov-ratek in nova odločitev, pa spet druga stopnja, pa vrhovno so- dišče in ustavmi sodišče Zadaj so pril.i)žbe, ki sedijo, stojijo, ležijo. ne vem kako naj rečem, na minisirsivih in niso odločene. To je nerazumno. Razumem upravičence, ki so vložili zahtevke in čakajo tiste, ki imajo interes, da se z njimi pogodijo ... Zalo je pri sprejemanju prostorskih aktov shua-cija res slaba. Ne govorim o tem, ali je prav ali ni prav. da se tako rešujejo zahtevki, ampak o tem, da ti niso rešeni- C'e bi bili, bi iineli lastnika, lahko bi se pogcv varjali z njim. tako pa se niti po govarjati ne moremo. Tudi parkirišče pri Veg rad u oziroma hotelu Razgoršek v Slaretn Velenju je vložen denacionalizacijski zahtevek. Najhuje pa je, da je bila postavljena celo zahteva, da ga moramo vzpostavili v prvotno stanje.« Pa ste o tem s kom od pristojnih Že govitrili? "Govoril sem z ministrom Šcur-mom. Povedal sem mu. s kakšnimi težavami se st)očanv). Potem pa sem dobil vprašalnik, v kalerem naj navedem, kaj je narobe. Narobe jc vse! Nan)bejelo, da denacionalizacijski zahtevki po vseh teh letih še niso rešeni.« Nekateri pa st), «Nekaj znotraj centralnih predelov. Najbolj tragično jc bilo, ko smo se po g ova rja h o gradnji bloka z varovanimi stanovanji tik pod Kidričevo cesto, v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih. To je primerna lokacija. Vse smo že imeli dogovorjeno. Imeli smo celo soglasje, da zemljišče ni pnd denacionalizacijo, Pa je. In spet nismo mogli nadaljevali. Za Gorico pa mi sodelavci pravijo, da smo tako daleč, da naj bi se v naravi vračali tudi tisti kosi zemlje, ki so na ovinkih ob cesti. Ne razumem.H V Velenju so ustanoviti drustvr? Sarm, Pobudnik. Franc Sever, je kot enega od primemv, kjer hi društvo lahko dehvah, navedel pmv to, o čemer goivrite, da je treba pospešiti denacionaliza» cijo, pritffniti na mintslrstvtf za pmvsodje. Vi pa pravite, da stez ministnm! Sturm že govttrili. Bo Sarm lahko naredil več? »lega pa ne /Jiam povedati. Na ministra Šturma nisem pritiskal in tudi ne bom. S tem nimam n^v be nega veselja. Tudi prav ne bi bilo, da se težave rešujejo na tak način. Prepričan sem, da morajo vlada, ministri In uslužbenci izvajati zakone. Če se da delati s pritiskanjem, potem je nekaj hudo narobe. Pri čemer ne gre samo m ministrstvo za pravosodje, ampak tudi za ministrstvo za kmetijstvo, kulturo, okolje in prostor. Vsi so nekako povezani z denacionalizacijo.« ■ podpisala pristopno izjavo tudi sama. Osebno ne razumem ustanovitve Šarma kol nez-aupnico zbornici. Prav nasprotno. Morda je to nezaupnica komu drugemu. Mislim, da gospodarska zi^ornica potrebuje za uresničitev marsikatere razvojne ideje primerno lobističiio telo, ki ns eni strani povezuje liste, ki imajo škarje in platno, po drugi strani pa ideje. Tako lobislično telo lahko izjemno dobro izkoristini<3 za naše bolj kakovostno delo v Saša regiji, v slovenskem in mednarodnem prostoru. To je tudi razlog, zakaj sem predlagala, da bi bil sedež -Šaleškega razvojnega društva na Rudarski 6 a v Velenju. Ce gre resnično za nadsiran-karsko, neptfUlično, civilno iniciativo, menim, da je laka nevtralna ustanova, kol je naša in na kateri ima med drugim sedež tudi Društvo za kaki)vosl in ravnanje z okoljem, prava rešitev, ki bi morda prepričala nîorebitl še koga za sodelovanje. Pri lem pa moram poudarili: ne samo ideje, oblikovane tz lake in drugačne namene {čas bo pokazal, kakšni so), potrebujemo ljudi, lobije, investitoijc za to, da bomo te ideje tudi uresničili. Samo ideje za predvolilne in povtililne prt)-grame kogarkoli lahko ostanejo na papiriu. T letih nista inieli večjih k-sledice morebitne uvedbe enotne davčne stopnje. Predsednik vla<)e Janez Janša pa je v intervjuju za Večer dejal, da viada po protestu sindikatov ni spremenila stališča do okvira eko-nomskili in socialnih relbnn. resno pa razmišlja, da bi prihodnje leto predlagal nekatere kadrovske spre-jucmbe v vladi. "Imamcí nekaj šibkih točk. v katerih zaenkrat vodijo ministre še bolj posli in ne obratno. Razmere sicer niso nikjer dramatične. venspodarsketn razstavišču poteka namreč dvodrtevno nunistrsko zasedanja Ovse. Naše predsedovanje temu organu so ocenili zelo dobro. Sekcija zasebnih veterinarjev praktikov pri Veterinarski zbornici je na predsednika vlade Janeza Jansci naslovila javim pismt», s katerim npozaria na več resnih težav v slovettski veterini, V sekciji nantreč ugotavljajo, da seje vpreleklih letih na področju veterine nakopičilo veliko težav, katerih p(fsledice naj bi čutili predvsem potrošniki in rejci. Torek, 6. decembra Predsedujoča LU Velika Britanija, predlaga zjiižanje prih(xlnjega sedemletnega proračuna l:ll za 25 milijard - na 847 milijard cvrov. Većino denarja tiaj bi prihranili lîa račun znižanja razvojne pomoči no vim članicam, V zameno je I.ondon ponudil novinkam določene olajšave pri črpanju sredstev, npr. poda-Ijšaiije časa in spremembe pogtijev za pridobitev denarja. Novinke predlogu nasprotujejo. \ Je kocka regionalizma res že padla i- j v Sloveniji 14 pokrajin - Partnerstvo tako in drugače - Je vlada izdelala ali padla - Ovse na ogled na ' Gospodarskem razstavišču - Vroče v Petrolu in Steklarni - V statistični regiji še en TRC i VJa) imndu te íahko rečemo, da ha Slovenija razdeljena m sUririajst pokrajiîi. j)eč In s tem naredili potnemben korak naprej pri zagotavljanju redne proizvodnje. Zaposlenim okoH j)eči je vroče, a vendarle bolj znosno, saj f)omcni obnrepričan/a in dolžnaUl ves moker in premražen skakal /v) Kongresnem trgu. poslušal besede gowrnikov in opazoval, kako so na demonstrante počasi padale bele, mastne .':nežinke~ Sneg se je koplčH za vratovi ljudi, sedal je na velike zvočnike. transparente, policijske kape. .*iieptana brttzga je rinila v čevlje. lezla tja gor h kolenom, premočene rokavice pa so o.^tale v enem izmed ljubljanskih lokalov, kamor sem se pred snežnim neurjem zatekel na topel čaj z rumom. Bile demonstraàje, Slovenija je pri.^la opiunnlti oblast, da njihovi načrti o novi poti, ra:yoju In napredku morda niso pravi in da njihova reforma ne pozablja le na predvolilne obljube, pač [ki tudi na množico. v povprečje neprei)oznavnih stall.%llčnih Izračnrtov. V navadnem povprečju, kjer se od daleč ne vidi nič, tte ijudl. ne obrazov, ne usod. ne življenjskih zgodb. Niso me toliko presenetile demonstracije ali velika množica ali robustne izjave udeležemxfv. katerih večina ni prebritla obsežnega re^ formističnega paketa. I^esenetlll me niso skriti /ujhastl ali medijsko minimalizlranje jnmena shoda aH manipulacije s .Uevihm udeležencev. Presenetilo me je nekaj drugega. Oi)la^t, kateri je bil protest namejyen. nanj nI odgovorila, prav lako se nI potrudila, da bi hoîj jasno predstavila svoja stališča. Konkretneje, že preden se je jmuest zgodil, mu je želela vzeti legitimnost. Dan ih> tem se njena stališča do protesta, do delavskih zahtev, želje i>o dialogu, pogajanjih, iskanju kompromisa, poti Iz socialno-ekonomskih zagai niso .%premenih. Vseskozi so se obnašali, kot da shoda v ÎJubljanl ni bilo. kot da so zbrane prote.sinike zavedle, za.'ilepile. zlorabile neke stare, temne rdeče sile. ki .so tako poh'atjene, da so jih v soboto zgodaj zjutraj .^tresle Iz postelje in jih nagttale na nevarno, spolzko pot proti glavnemu mestu. in zdi . zaradi razmerja med tistimi, katerih pisarne so obdali lu)Hdsli, in otnmi, ki so mokri in jyreniraženi opozarjah, da jih je nekdo spregledai. me v soboto .sneg ni motU. Ravno nast)rotno. .%neg je shodu po\ečal legitimno.st. Tako kot mu je legitinmost čal tudi molk nagovorjenih in napad vpielenih. Ihti. ki se spra.šujejo. ah je prav, da nanmto pogajanj govori ullai, da namesto moči argumentov govori argument nioči, fHistavljajo napačna vprašanja. V soboto ni govorila ulica, ampak je ulica kričala. Kričala zalo. ker jih prej niso želeli poslušali, in bojim se, da ima oljlast .sV danes roke na uše.'^ih. Se .''reča, da na protestu nI bilo nobenega vidnejšega politika. Iz te ali ot)e strani, izpadli hi .vuešno in hih bi od\'eč. in ja • zima .se je šele začela. ■ ! irBBSHÎïTHîil^ i j Za naročnike kar 9 Mevllk zastonj! j Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo ! naročniki tednika NaS Čas. j Ne vabi le dostava no dom, I ampak tudi nižja cena. j Plačilo celoletne naročnine vam j prinaSa kar devet Številk zastonj. I Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahvat. ! Izkoristite dobro ponudbo. ! In kako se lahko naročite na Naš čas? I Naročijo UhHo poilleto tntfl po o-poitl: prfss@nasus^, po falcsu tS/ S97 43 ali na nasio¥s. Ndrlftova 2a. 3321 velanio- GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO Nagrada Trend za vizualno ustvarjalnost LJubljana. 29.novembra - Na prirediivi Trend 2005. slovenske nagrade za modno in vi/ualno usivaijalnosi, katere avtorica jc Jožica Brodanč. je Gorenje, d. d., ponovno prejelo domačo stro-ktwno polrdltev, da s s'vojim siste-niaiiínini delovanjem v oblikovanju vidno ubira pravo sirateško poi, Nagrada Trend 2005 je v le-loinjem ielu namreč že drugo slovensko pri/nanje Gorenju, d. d.. za dosežke na poUročju (Oblikovanja. Nagrado je i/ rok Jožka Čuka. predsednika Gospodarske zbor-îiice Slovenije, prevzel Franc Kosec, član uprave Gorenja /s kako vost in razvoj. Ob leni je dejal: «V sira legij j Ciorenja smo se odločili za pol rasti podjel j a. Vsega tega ne bi bilo brez razvoja, brez investicij v nove tehnologije in nove i/delke in brez sodobnega obliko vanj a. Razvoj v tehnologijo je danes samoumeven, če pa lo sklenemo v zgodbo 2 dobrimi oblikcv valci, polem je to lahko samo do bra pot k uspehu. Veselimo sc vsake nagrade, ki ta naS uspeh po hvalijo. Najbolj ponosni pa na lisle, ki nam jih z nakupom poklonijo naài kupci,« Člani komisije, ki podeljujejo nagrado Trend, so svojo odločitev opredelili z naslednjo izjavo: »izjave o dizajnu kot dodani vredno sil končno ne zvenijo več kol flo skula i7. markeiinških priročnikov. Povezava Gorenja z t)bIiko valskini siudiem Pininfarina jc poteza brez primere v sloven- skem gospodarstvu. Prav tako ekscesna upr>raba kristalov Swa-rovski pri pforai)ciji nt^vega hladilnika in angažiranje zvezdniške manekenke Eve Herzigove in ig» ralke Catiierine Dencuve. Temeljile tržne raziskave, digiialne tehnologije, odprtje novega prodaj no-razst a v nega centra, Red Dtn in druge ugledne oblikovalske nagrade, i^g lase va nje v globalnih terndovskih revijah, kakršna je Whli Paper, in drugi sisiema-lični koraki pričajo, da vodstvo Gorenja verjame v svoj oblikovalski oddelek, oba skupaj pa v oblikovno podobo kot edino možno strateško usmerilev. Gilj Gorenja, pristali med prvimi pelimi proizvajalci bele tehnike v Evropi, jc zaradi vsega tega tako rekoč za vogalom.* Letos so člani strokovne žirije podelili nagrade Trend modno in vizualno ustvaijalnost že pelič zapored. Avtorica projekta Jožica Brodarici »To so edine nagrade pri nas. ki kompetentno vrednotijo slovensko modno ustvarjal-nosi in hkrati dosežke na ^irSem podnjcju vizualne kulture, od in-terierislike do arhitekture in foto graAjc. Gre za častne nagrade,« Letos so poleg (loreiija nagrado prejela znana slovenska imena kot so Almira Sadar. Tomo Brejc in društvo SOTO za modno ustvarjalnost, likovna skupina Irwin in Sadar Vuga arhitekti prav tako za vizualno ustvarjalnost 1er SaSa J, Machilg za ^.ivljcnjsko delo. ■ (yrikaRant Nagrado je iz rok Jožka Čuka, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, prevzet Franc Kosec Vedno gre za življenje neltoga 60-letnico reševalne službe zdravstvenega doma Velenje zaznamovali s priložnostno slovesnostjo in dnevom odprtih vrat - Prikaz uniform, kakršne so nosili prvi reševalci Milena Krstic • Pianinc Velenje, 5. decembra - Reševalna služba zdravstvenega doma Velenje slavi šestdesetlelnico. Začelo seje, ko so proti koncu leta 1^45 iz Ljubljane pripeljali prvi reševalni avto, austin s štirimi ležišči. Vožnje in reševalno delo so takrat upravljali vozniki rudnika poleg svojega rednega dela. in to prostovoljno. Šele leta 1952 se je zaposlil prvi poklicni rešcvalec voznik. To je bil Mirko Venek. Njegova hči Pavla, ki sc je udeležila ponedeljkove slovesnosti, je povedala, da je nanj še danes po nosna. Na slovesnost je prinesla nekaj fotografij, ki prikazujejo začetke reševalne službe. Jože Liikancje bil tretji poklicni reševalec v Velenju. V delo pa ga je vpeljal že omenjeni Mirko Ve- nek. Nikoli se ni mogel posloviti od svoje prve službene uniforme. Ta jo služila za osnovo lein. ki so jih izdelali ob obletnici, da sn lahko pokazali, kako so reševalci izgledali v prvih letih, ko so ludi s svojo uniformo, tako kol ludi danes, simbolizirali urejenost in predanost poklicu. »Te uniforma je biia za takratne čase enkratna. Tega sem se zavedal že takrat, zau> sem jo spravD v oman\ da bi jo lahko občudoval, ko bom siarejsi, predvsem pa mi je vedno pomenila spomin na delo. ki je bilo lepo, težko, a sem ga opravljal z veseljem in s srcem.« Danes jih je v reševalni, skupaj z dežurno službo, zaposlenih 25. »Imamo status prchospitalne enote, v naši sestavi je stalen zdravnik, ponašamo se s sodo bno opremo in voznim parkom, s Jože Lukanc (desno) je bil tre^i poklicni reševalec v Velenju. Od njem zdravnik Draško Vrabic, katerim se lahko kosamo tako z Evropj) ko[ ZDA. Velik poudarek dajemo stalnemu izobraževanju, nasi reševalci pa so ludi sami inštruktorji in predavatelji tako v Sloveniji kol v evropskem svetu za reanimacijo,« je na slovesnosti povedal vodja reševalne službe Janez Kramar in dodal, daje taka opremljenost gotoviî ludi posledica posluha, ki ga ima do reševalne službe vodstvo zdravstvenega doma. celoten kolektiv, pa tudi Mestna občina, podjetja in donatorji. Pri tem se je še enkrai zahvalil Gorenju in Premogovniku, ki sta omogočila nakup zadnjega od urgentnih vozil. »Naša reševalna postaja je ena prvih v Slovengi, ki seje na lerenu začela pojavljali s celo Ino ekipo, pohvalimo pa se lahko tudi s tem. da je ta ekipa kol prva v Sloveniji začeli na terenu uporabljali defibrator, predvsem pa s lem, da sodi med najboljše v državi,« je poudaril direktor Zdravstvenega doma Jože Zupančič, dr. med., ki pa ni spregledal tudi tesne vezi s tistimi, s katerimi velikokrat zgledno sodelujejo • z gasilci in s policijo. Reševalcem sta ob jubileju čestitala ludi župana, velenjski Srečko Meh in šoštanjskl Milan Kopušar. Prvi je izpostavil. kako pomembno jc pri reševanju sodelovanje pravih (judi. dobre organizacije Janez Kramar: »Velik poudarek dajemo izobraževanju.' in vrhunske stmke. »In pri vas, v reševalni službi Velenje, se je ujelo prav vse,« je rekel. Milan Kopušarpa dodal, da Šošlanjčani uporabljajo usluge le reševalne službe in da so z njo zadovoljni. V poT^edeliek so v zdravstvenem domu na široh> odprli vrata ludi obiskovalcem. Ti so si lahki) ogledali reševalne avtomobile in se seznanili s tehniko, ki jo reševalci upiírabljajto pri svojem delu. gorenje S pravim nasvetom Kupujte kuhinjo s strokovno pomočjo V prodajnih salonih Gorenje vas pričakujejo izkušeni načrtovalci in (K>7Jiavaici kuhinj in kuhinjske opreme. Medtem ko vam bodo svetovali, se l>odo vaši t>trod igrali v prijetnem otroškem kotičku. Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 10 II. www.gorenje.si Polna dvorana je bila priznanje reševalni službi. Uniforme reševalcev nekdaj. Že takrat so simbolizirale urejenost in predanost poklicu. t^HjiS Očem skrito veliko gradbišče Obnova velenjskega doma kulture dobro napreduje -Notranjost je že neprepoznavna -delovni stroji in delavci pa hitijo z odstranjevanjem odvečnega Foto: vos Veleiye • Na /unaj pravzaprav mord« res ni vidiiii. da je velenjski di)m kullure veliko gr^ídhisče. Za-g jev Je bil kar močan. Zato setn pogovor, ki sem ga opravila že pred ogledom gradbišča {jz. tudi varnostno čelado so mi nadeli, ker bi bilo sicer res lahko nevarno), začela pri razme- rah delo. Vlado Vrbič mije povedal: i»Res je na trenutke prav nevzdr/no, ropt^la, prasi se, trese in smrdi. Vendar sem sodclavccm Žc pred začetkom obnove povedal. da bomo našli nadomestne prostore zanje, če se jim bo zdelo, da so ra/mere prehude. Jaz bom ostal tukaj, kajti obnovo je treba spremljati ves čas.« ludi sodelavci zaenkrat ostajajo z njim. In kako ptueka obnova? «Zaenkrat brez te-žav, so pa odstopanja med projekti in dejanskim stanjem. Pojavila se jc težava - odpadanje marmornatih ploščic v avli dt)ma kulture. Te so namreč predvidene, da ostanejo. Zato bo treba zelo previdno rušiti predelne stene» da ne bo pri-sto do večje škode in odpadanja marmorja. Vse ostalo gre po načrtu. Ljudje od zunaj pravzaprav ne morejo videli, kako veliko gradbišče imamo v stavbi. Po njej se dobesedno sprehajajo buldi)-žeiji, kar si nikoli nismo mislili. Temeljna pomanjkljivost, zaradi katere smo se morali lotiti sanacije, je bila slaba predpotresna zaščita objekta. Zato jc bilo treba naredili nove temelje in dodatno okrepiti stavbo. Oe lega ne bi sto- Vlado Vrbič mod **razvalinamr rili. dom ne bi več dobil uporabnega dovtUjeiija,« Zanimak) nas je, ali se že ve, zakaj je gorelo. »V prveni primeru je do ptížara prišlo zaradi površnosti nekoga, ki je pred leti v prezračevalnih jaških puslil nekaj lesa. Ta se je vnel. ko sv mogovništva Velenje. Ta predstavi-tevbošcpíwehcj bogata, ob njej pripravljajo tudi multivizijo in nastop Rudarskega okicia. Drugič jt) btxlo predstavili v soboto, 17. decembra, v domu krajanov Kotiovo, kjer bodo program pripravili člani lam-kajšnejga kulturnega društva. Začeli bodo prav tako ob 17. url Tretja predstavitev pa bo polekala v Knjižnici Velenje v ptmedeljek. 19. decembra. ob 19,19 uri. »Omozlati spomini* je byiga, ki jo avtorji ob l.lO-letnici premogovništva v Šaleški dolini posvečajo vsem rudaijem. ki so kdajkoli v velenjskem rudniku ki^pali premog. Pri pisanju knjige so sodelovali člani knížka »Premogaiji«, mentor pa je bil dr. Jože Hiidales. Olani krožka, ki s<î tudi soavioiji knjige, pa so: Martin Pustatičnik. Alojz Peiisek. GusH Tanšek, Anton Cre-bensek - Zvone, občasno pa še Ci- ril Grebenšek in Erno Rahten. Avtorji pravijc\ da so knjigo pisali z ljubeznijo do premogsrjcv. Ma rt m Pustatičnik dodaja: »Živeti v rudarskem kraju, biti sin rudaija, čutiti utrip življenja, ki se prelaka po žilah vsakega rudarja, je lepa popotnica, da z Ijubezjiijo zapišeš nekaj skn>mnih besed o ljudeh, ki so usivarili mesto Velenje. Knjiga bo zanimiva za mlajše in siarcjše bralce: mlajši bodo spo/nali, da je «»čmozlaloi' bilozarudarjevjami le črno. zunaj jame pa so bili zlati samo sočni žarki; starejšim bralcem, zlasti rudaijem, in njihovim družinam pa bo obujanje spominov zaiskrilo v očeh tudi kakšno solzo.« Drugi od avtorjev knjige Anton Grel)enš€k pa pravt "Pri pisanju smo se trudili, da bi tudi knjiga imela vonj po premogu. Premog ima svoj vt)nj. Stari knapi so ugotovili, da i>sianc v knapu, Čc je zdržal pet let v jami. Ce pa ga nesreča ali bolezen nista izrinili iz jame inje zdrž.al nad pelindvajsei let, vonj ps loško službo zdravstvenega bi oživili medsebojno pomoć med dijaki in še In še. »Cilj prostovoljnega dela je pomagati sočloveku v s(iski. Prostovoljce lako delo zelo bogati. Mladi iščejo v tej potrošniški družbi Brina Britoyéek doma, starostniki v domu za varstvo odraslih, z bolniki v bolnišnici Topolšica. Posegajo se na področje varovanja narave in naravne kulturne dediščine, zbirajo humanitarno pomoč, zelo raUi Jan Juyan svoje mesto, prostovoljno delo pa jim diije možnost za doživljanje in uresničevanje človeških vrednot. Odnos med prostovoljci in prejemniJti je vzajemen. Ta de-j«vnosl dijakom med drugim omogoča lažje reševanje lastnih težav, lažjo poklicno odločitev,« je se poudarila Alenka Cas. Brina Britovšek sc je v prvem letniku gimnazije odločila /a prostovoljno delo predvsem zaradi obveznih izbirtîih vsebin. Po treh letih, pravi, pa vztraja iz povsem drugih razlogov: Osnovni motiv sc jc spremenil. Vztrajam, ker mi je všeč. Imam družbo, rada delam z otroki v ustvarjalnih delavnicah na Velenjskem gradu. Zanimivo je. d(v bro se ujamemo. Prostovoljno delo jc izkušnja, ki mi bo zanesljiv?) prišla še kdaj prav. Naučila sem se delati v skupini. » Janu Juvanu. dijaku prvega letnika gimnazije, se je med ponujenimi področji zdelo zanj najprimernejše delo s starostniki. »Ti so zelo veseli naše pomoči, zadovoljni so, ker jim delamo družbo in jim tako krajšamo čas. Zadovoljni so tudi, ker lahko nekomu zaupajo svoje težave. / njimi se pogovarjamo, z zanimanjem prisluhnem njihovim življenjskim izkušnjam. Tudi zame je bilo prostovoljno delo izbira za obvezne izbirne vselMnc, a mislim, da bodo kmalu prišle v ospredje druge vrline te dejavno Sli. Bil sem prvi v razredu, ki sem se odločil za to, in vesel sem. ker so mi sošolci in sošolke sledili.« Knjigomat v pomoč bralcem Velenje - V soboto, na ta v^^seli dan kulture, ko so v številnih sh)venskih kulturnih ustanovah na siežaj odprii vrata in vsem omogočili brezplačen ogled razsi a v, predstav in muzejskih zbirk, so dan zaznamovali tudi v Knjižnici Velenje. Uradno so namenu predali novo pxidobhev - knjigomat. Sodoben »stroj« ima doslej že 12 slovenskih splošnih knjižnic, jc pa v pomoč predvsen^ bralcem, pa tudi knjižničarjem. Na njem si namreč lahko ob razumljivih navodilih knjige izpo sodi bralec sam. V knjigomat vstavi člansko izkaznico in vknjiži izposojo knjige. Knjigomat ne bo nadomestil knjižničarjev, saj si na njem lahko izposojaš le knjige, ne knjižničnega gradjva pa ne. Bo pa v pomoč bralcem, ki se tehničnih mviici ne ustrašijo. ■ Bš Že v soboto so bra/c/ preizkušati knjigomat in njegove předností. M ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB Brucovanje No, pa smo spet skupaj. Tudi letos smo obdržali tradicijo in krstili mlade bruce ter brucke, ki so stopili v študentski stan. Prireditev je letos potekala v znanem velenjskem klubu, kjer smo novopečene študente dodobra namučili z izbranimi igrami, ki naj bi vsaj malo pričarale tisto, kar jih čaka v prihodnosti. Povezovalec in eksekutor je zaradi nenadne odpovedi postavil na kocico samo brucevanje, ki ga je potem rešil in vodil predsednik sam. Igre, kot so tekmovanje v žrtju jajc, sinhronizacija porno filma, stekleni kviz. karaoke ter mnoge druge, so dodobra podžgale tako bruce kot večglavo publiko. Prvo mesto tekmovanja v žrtju jajc je odnesel s sabo predstavnik ekipe iz Smart nega ob Paki, a so zato zmage v ostalih disciplinah ostale doma. Pohvale so letos letele na bru-comor, ki jc bil za ra/liko od preostali let karseda dober in prebavljiv. I.cios smo bruccvanje združili s svetovnim dnevom boja proti aidsu, ki je resda bil dan poprej, a smo s to potezo razdelili prepotrebne »gumice« med načrtovano ciljno publiko. Akcija jc uspela, kondomi so bili porabljeni v dobre namene. Pričeli smo ludi s humanitarno akcijo Save Edy, o kateri bomo kaj več povedali prihodnjič; glavno je, daje bruccvanje uspelo, žur se je razvil, pogrešan ali mrtev pa ni bil nihče. Naslednji projekt. í>Na knap žur« bo 13. v torek, v mariborskem klubu Satchmo. Nastopajoči: razigrani knapi. Six-pack Cukur in Amazing Goter Se vidimo ob devetih, www.$sk-klub»si! Poetikonova delegacija v Kulturnici Veleiýe - Urednisivtî revije P eziji in poetični literaturi. Poetikonova dclegacija bo z avtorskimi branji poezije predstavila dvojno prednovoleino številko Poctikona. s katero pri- čenja uredništvo revije bienále Poetična Slovenija 2006 - celoletni ciklus gostovanj Poctikono-vih delegacij v počastitev slovenske pesniške in parkovno-krajin-ske dediščine v rojstnih krajih izbranih slovenskih pesnikov in mestnih parkih slovenskih občin. [zbrani avtor Poetikonove delegacije v knjigarni Kulturnica bo pesnik Ivan Dobnik z branjem iz svoje najnovejše pesniške zbirke Rapsodija v mrzli zimi. Poskrbeli bodo tudi za glasbeni program, v katerem bo nastopil kvartet flavt učenk glasbene šole Velenje (Jana Belič« Hana Mars. Nastasja Bedrač, Tina Betiko) ter kvartet flavt dijakinj umciniške gimnazije Velenje - smer glasba (Špela Koren, Agata Kvartk, Nadja Rečnik. Azra Rogo) pod mentorskim vodstvom Spele Zamrnik. gorenje Pričakujte užitke Nova kuhinja je vredna nazdravljanja Kupice kuhinjo večje vrednosti in račtuiajce na presenetljivo ugodno ceno vinske vitrine Monarque. Ker si dobra kuiiinja zasluži tudi prednosti vinske kleti! Obiščite nov razstavnt)-prodajni sal tem pripraviti razpravo, na koncu pa postaviti razstavo m to lakral. ko hmi vse že v pisni obliki, Da je vse to skupaj nasialo, je potrebovalo svoj čas. Omejena llnanCna sretaiv w bili nav-Jušeni, sphh tisti, ki so fodsttesje, kjk'rje posdrvijcna, lUK/taU huUprvj. Koliko časa je d'à jal fmahi de! po siaiîtvi't »Sama postavitev ra/slave j: trajala približno /adnja iri lela. Preti lem so polekala i^/iicna pripravljalna dela. Najprej smo si zamislili koncepl zbirke. ?!cleli smo, da je zbirka barvila, da mora bili prc»dsiavilev prilagojena posameznemu predmelu in ne posanieznemu prosioru. Tovsesmose dogovorili pred iremi leii. poiem so se dela Id-lili izvajalci, ki jih je cela plejada. In postopno je prostor dobival sedanjo poiiobo.« Kaj ho spoznal ohiskovalet , ko si ho oghJal ro:yta\v? ■Razsiava jt vsebinsko razdeljena na iri dele, postavljena pa jc v dveh prostorih. Prvi prostor deluje kol sakralni prostor, v njem je tudi predfiiavijena sakralna umetnost in Sdkraljie dediščina Sk-leske doline. Predstavljen ji šoštaniski romanski prezbilť-rij z zgodnjegoiskimi freskami, irijepozm^goiskikipi. izbor najslarejšili in najzanimivejših predstavnikov sakralnega pt'jsodja. Žal samo z rc-produkciiami. kar velja tudi za štJii puziiogotske table oltarja, ki so se svoj čas nahajale na gradu Velenje. V prvi por ovicf dvajsetega stoletja so bile pro dane v I juhljaiio. kjer se danes lahko vidijo origiiiali v stalni zbirki Narodne galerije v Ljubljani. Predstavljen je velik kamnit rekonstruiran ol-lar izceii^e svetega Jošla na Pasken^ Kozjaku, Kot zadnji del. ki se mi morda zdi najbolj pomemben v prvem delil, pa je ciklus fresk, ki so bfle snete na gradu SvarcenSiajn v ŠeiKi-Iju. Freske so originalne in so res iz-jcnane. po vsebini so primerne razstavi. po nahajališču pa ne. la ciklus je sedaj prvič predsnavljen n:di obis- kovalcem. gre za enega največjili ciklusov fresk iz grajskega prostora, prikazujejo pa prizore iz stare zaveze, t Menije zonimiv tuJi z^'onik. v katerem lahko ohiskovafťi tt/tii resnit'no pozivnijo. Ho to prinašalo srećo? »Upam. /vonček je postavljen malo za hec, malo pa tudi zato, da se pokaže, kako je to v zgodovini resnično izgledalo. Dejansko je /upnik včasih pri maši gledal proti «•oltarju in ne proli ljudem, zraven njega pa je Dr, Tone Ravnikar /e iz teme, M jo prikazale nova stalna zbirka, tudi áoktoriraL Srednji vek v éaleéki dolini je bil res pester. bil zvonec, na katerega je pozvonil, koje bilopać trebm, po taknJtnih slovenskih in mediteranskih deželah, kjer smo priča átrof-ni.ilvu. kugi. čJove.U:emi na.rilju in nemilosti verxkega prvgonjanja. Od prw strani Johana Ota spremljamo kot .samotnega popotnika, ki je prekinil z domačo tradicijo in se poskušal na.^iditl v novem svetu, postavili nov dom In začeti ti\vH (mí začetka. Vendar pa se v tem novem, neusmiljenem, z vsakršnimi nevarnostmi in smrtnimi /Histmi natHdnjenem sveln začnfýo nad njim zgrin/ail vse mogoče ti/me .wdfilegu veka. Brez svQíe vol/e pade v ideološko in bojno ra-dlkallstlčno Štifto, ki hoče svet preplaviti z edino pravo vero. Johana Ota ohlasi preiKtzna za krivoverca. nadenj jki pride ztwmenita štajerska Karolina. 0(u se uspe rešiti, s tem pa se začne ryego^v naporno iskanje fiovega začetka. Zasledujejo ga izdajstva, prevare, pijančevanja. razuzdani užitki, grmade, mriiči, veslattje na ladji, nevihte in tnorske poša.-iti. poboji ladijskih ljudi, lakota, nevarne trgovske fH)ti. slavju, potriye in pohotne tenske vseh vrst. nazadnje še zahrbtna črna smrt. To Je zgodba o prazničnem in tlvahnem Uvl/e-nju v glavnem vi^vodskem mestu, o cesarski naptidrani riti in zgodba, v kateri je grmada nenehno za petami, 'lakšne f)odobe so mi krožile po glavi, ko sem si minuli teden na Velenjskem grudu ogledovala novo mal no razsiavo »fîaiehka dolina med 10. in 17. sloleljenh. Kako se Šaleška dolina slaplja v srednjeevropski prostor, prikazujejo grbi šoštanJskih> turnskh. ptujskih in številnih drugih d rutin, ki so krojile usodo na lem področju. Po videni maketi sem resnično prepričana, da živim v dolini gradov in cerkva. Razstava nas vodi od rekomtruira/iega romanskega prezhf-terija. gotskih kipov, originalnih fresk z gradu Švarcen.Uajn do rekonstrukcije dUnnice. Sicer je bolje, da si fïvojo predstavo ustvari vsak obiskovalec sam. Morda za konec le še ena misel, ki se mije porodila oh razstavljeni shnokošči'til tepnl sonč/u uri, namreč le kateri galjot jo je priveslal r dolinoi' ■ Ana Hladnik Na evropski koncert s pomočjo Velenjčanov Velcrijc - Obetavna mlad^ harfistka Kaljď Skrinar, sedaj že študentka I, letnika ljubljanske Akademije za glasbo, se je pred dnevi vrnila iz Srbije, kjer je kot gostja koncertirala na dveh evropskih glasberùh konceriih. Nastopila je v Beogradu in Novem .Sadu, in lo kol edina glasbenica iz Slovi^nije. Povabili so jo. ker je lanskcj leto dobila prvo nagrado na mednarodnem glasbenem tekmovanju b-Petar Konjovič«, Letos pa je Katja nastopila v okviru isiega tekmovanja kol glasbena goslja. Nastop soji omogočili Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega. kjer so ji posixJili harfo, saj je organizatorji končena v Srbiji niso imeli. Da sta z mamo îreno. ki je Katjo peljala ]ia koncerta, inštrument sploh lahko peljali v Srbijo, se zahvaljujeta Premogovniku Velenje (še pose be i Dejanu Radova-noviču) za posojo avtomobila ter Mestni občini Velenje, natančneje uradu župana, za plačilo zavarovanja za inštrument, Katja je tako izvedla dva odlična nastopa, s katerima je navdušila mednarodno pubUko. Kot nam je povedala, je študij na Akademiji za glasbo točno takšen, kc« si je predstavljala. V njem zelo užiNa. pripravlja pa se že na naslednja lekmovan« mladih glasbenikov. Marca bo tekmovala v Ljubljani, maja pa v Beogradu na meilnari da bi se bali, da nam bo z odhodom leta 2005 kaj u šio. Si cor pa so tile úncvi res nekaj posebnega. Vsi snio pripravljeni bolj nekonlrolirano odpirali dctianiicc. na lo kako nas ho polom /aradi icga januarja in februarja bolela glava, pa veselo poza« bljdmo, V nasi redakciji je v lem času se vedno k delovanju z Mestno občino Velenje. Tokral bo z nami Nuša Derenda s svojim ansamblom, Na Titovem trgu pa bo letos ve- selo vse od sredina dccembra dalje, ko se bo center Velenja spremenil v ledeno deželo. December pa je ludi mesec, ko v naši redakciji kar naprej nekaj praznujemo, pa ne le uradnih praznikov, ampak tudi številne mjstne dneve. Pred dnevi so tako praznovali naš nekdanji stidelavec Bogdan Mugerle. propagandist Sašo Konečník, radijski moderator Sebastian Volavc. v nedeljo bo tehnik Marjan Slapnik. prihodnjo soboio moderator Vili Grabner, dva dni za tem naša tajnica Nadja Blahiik. /a njo pa še Taljana Podgoršek. Tatjana je v teh dneh zaznamovala še en jubilej, petindvajsoilelnicii novinarskega ustvarjanja in jo prejela tudi posebno značko Društva nimnarjov Sloveniie. ■ Naša Tatjana je vedno v akciji. Te dni je nenehno na terenu, tudi na posnetku Al je Mikiavc s prireditve v Šmartnem ob Paki ïidb ... na kraMco... AVE IN TONY LEE KING Prihodnji petek, 16. novembra, bo v klubu Max v Velenju nastopila legendama domača skupina Ave. Skupina, katere začetki in največji uspehi segajo v sedemdeseta leta, se je v minulem letu ponovno aktivirala in 2 rahlo kadrovsko spremembo ponovno nastopa. Tokrat bo z njimi nastopil tudi znani blues glasbenik Tony Lee King. ŠANK ROCK V studiu Joricso s producentom Žaretom Pakom posneli nekaj novih pesmi z novim kitaristom Rokijem Petrovičem. V teh dneh ie lahko slišimo skladbo Dam ti vse, za katero je glasbo napisal prav Roki, besedilo pa Bojana U ran jek. NAIO SSAION Njihov novi album Out Loud je takoj po izidu 25. novembra ze v prvem tednu prodaje postal album leta pri založbi Napalm Records. Album bo 31. januarja prihodnje leto izšel tudi v ZDA. NUŠA DERENDA Nuša Derenda je posnela album otroikih pesmi. Na njem je dvanajst raznolikih skladb, ki jih je ustvaril Vlada Divljan, nekdanji vodja skupine Idoli, besedila pa je napisala Damjana Kenda Hussu. PASSOCONTINUO Petčlanski glasbeni kolektiv iz Nove Gorice je posnel prvenec z naslovom Phonic. Passoconti-nuo igrajo sodoben acid jazz, v katerega vpletajo funk, house, rVb, breakbeat in ostale urbane glasbene elemente. Multiball in Leaf Fat v Mladinskem centru Jutri, v petek, Q.decembra 2005 ob 21.00. bosta v Mladinskem cciuru Velenje nastopili emo punk rook skupini Multiball in Leaf Fat. Prva prihaja iz Celja, njeni začetki pa segajo v leto 2001. Kmalu so posneli prvenec 7 naslovom Al l.ast. Plošča je bila dt)bro sprejeta, opazili pa so jih tudi pri italijanski založbi Indeli-rium Records, Po bogatem kon-cerinem obdobju doma in v tujini je prišlo v skupini do menjave kitarista. skupina pa je i novim čla- nom posnela nov album I in d) C ss Journey, katerega producent je bil priznani Aleš L) ratnik. Plošča je izšla v Sloveniji in Italiji T.eaf Fai je mlada screamo emo punk rock skupina, ki jo sestavljajo predvsem dijaki Poljanske gimnazije iz Ljubljane. Lela 2004 so po nekaj posnetih demo skladbah v lastni produkciji posneli svoj prvi videti spol za sklabo Winter r Song, ki je na lestivalu Iransge-neracij odnesel nagrado za najboljši videospot. Letos so izdali svoj prvenec z naslovom Underworld Kingdom. Da gre m ambiciozno in perspektivno skupino, govori tudi dejstvo, da so zasedli odlićno drugo mesto na odmevnem mednarodnem natečaju Newctmier 2005 v Avstriji. Koncert spada v sklop skupne s li) ve n s ko-a v s trij s ke pro m o cij ske turneje pi>d imenouom lAT BALLS TOUR 2005. Znani udeleženci EME 2006 Znani so udeleženci letošnjega slovenskega izbora za evrovizij-sko popevko. Med 107 slovenskimi skladbami, ki so se lelos prijavile za uvrstitev na prireditev LMA 2006. jih je komisija izbrala štlrinjast, ki se bodo v finalnem večeru potegovale za vstopnico za nastop na zaključni prireditvi v Grčiji. Komisija je izbrala naslednje skladbe in izvajalce: Hočem stran - Alenka Godec, llokus pokus -Ylenia, Mando-line • Saša Lendero, Najdi me • Katrinas, Kora sem, da te ljubim • Nuška Drašček, Noro se uja- meva - Rebeka DremcU in Domen Kumer, Osiani z mano • Monika Pućelj. Plan B - Anžej De->^.an. PolkahoUk-Aiomik Harmonik, Rapad tepe ipi mapara - Andraž Hribar, SOS • Natalija Ver-boten. Tu da du - Sergeja. Vihar • Maja Slatinšek in V mojih dlaneh - Marjan Novina. Peter Janus in njegov planet Peter Janus za 14. december napoveduje izdajo novega maksi singla z naslovom Moj planet. Na njem bodo pestni Mcij platiet, Casanova in Modre oči. poleg teh pa jc v duhu bo?.icncga časa. ki prihaja, plošči dodal še priredbo tradicionalne pesmi Oh Come O (ome Hmanucl. Pri vseh pesmih jc s Petrom Janusem sodeloval Franci Zabukovec. Naslovna skladba Moj planot so sicer že nekaj časa vrli po radii-skih postajah, skladbt) Mi)dre oči pa je predstavil že na letošnjih Melodijah morja in sonca. Izdajo novega albuma Peier Januš naptj-veduje /a mesec februar. INXS z novim pevcem izdali nov album C___1 Rock Star. Avstralski band INXS so ustanovili leta 1977, koje imel njegov zdajšnji pevec komaj štiri leta. album Switch pa je poskus vrnitve skupine, ki je zablestela leta 19K7 z uspešnicami, fan so Need You Tonight, Devil Inside. By My Side in driigc. Osbourne se se ne da Kijub ne ravno rosnim roker-skim letom, šteje jih namreč ?.c 57, je kontrfjverzni roker in hea-vymeialec Ozzy Osbourne še vedno aktiven. Izdalje nov album z naslovom Under Cover, na katerem so pesmi izvajalcev, ki so ga najbolj navdušili in navdihnili med njegovo res dolgo kariero. Na albumu je štirinajst na tiovo posnetih verzij pesmi med katerim! so prepoznavne zlasti Woman (John Lennon), Rocky M{v untaln Way (Joe Walsh) in Cîo Now (The Moody Blues). Dodal je tudi nekaj pesmi, ki so bile objavljene na letošnjem antologij-skem boxu Prince Of Darkness, in sicer In My l.ife (The Beatles), 21st Century Schizoid Man (King Crimson) in i'or What It's Worth (Buffalo Springfield). Kar osem let je minilo, preden so člani avstralske zasedbe INXS na svojevrstnem javnem natečaju našli dostojno zamenjavo za pevca in pra^nih jih je kar 94 odstotkov menilo, da so doscbruv stim posamezne dežele. Glede na rezultate ankete je še sreča, da pri nas ni več nesreč. Krščanski erotični koledar •Skupina mladih ncmškil] protestantov je izdala koledar za lelo 2006, na katerem so se slikali v ero ličnih pozah iz svetega pisma. Na koledarju je ttprizorjenih dvanajst prizorov iz najbolj svete knjige krščanstva, med njimi tttdi prizor Dalile z razgaljenimi prsn^i. ki Samsonu rc^e lase. in gola Bva z jabolkom. Mladi protestanti iz Niirnbcrga so povedali, da so želeli narediti takšen koledar, ki bi predstavljal sveto pismo in hkrati zbudil zifnimanje za cerkev pri številnih mladostí] ikili. Duhovnik iz Nûrnberga je nad koledarjem navdtišen in pravi, da je prcč\idoveča, imate metitlje v trebuhu, počutile se evlb-rične in sle rahlo zmedeni. To je /nak, da ste se strastno zaljubili. Znanstveniki pravijo, da občtitek ne bo trajal več kot eno leto. Močna čustva. ki z ravnotežja spravljajo na novo zaljubljene. ;^>dbttja pt^seben protein NC5F (nerve growth factor), pravijo raziskovalci na Uîiiverzi Pa-via. Italijanski znanstveniki so izmerili veliko večjo stopnjo proteijia NGP v krvi 5X ljudi, ki so se nedavno zjljiibiii. kot v skttpini sam-skilt m pri ljudeh z že tlalj časa trajajočim razmerjem. Po etiem letu Ijtt-bežni z istim partnerjem je stopnja "ljubezenskih molekul" v njihovi krvi padla na isto stopnjo kot pri posameznikih v drugih dveh skupinah. Italijanski raziskovalci, ki sfišliidijo objavili v reviji Psychonetir<îcnd(>cri-nology. so povedali, da se tii jasno, kako zaljubljenost vpliva na stopnjo proteijia NGF v krvi. verniar pH je gotovo, da ima pomembno vlogo v "socialni kemiji" med ljudmi, ki ra-čenjajo Ijtibezensko razmeije. Sveto Barbaro Malo pred praznikom svetť Barbare se je izkazalo, da (a svetoica vsaj vsem vodilnim v Premogovniku ni bila naj>ećja zai^it-niča. Vsak po svoje Ob roist> u Šarma je bilo kot ob mnogiii drugih rojstvih: eni so natočili kozarce, drugi potočili solze. V priiokovoníu Komunalci in cestarji komaj čakajo na napovedane vremenske spremembe. Da bo snežilo poleti. Knjîgobrat Nova veler^ska knjižnica je zdaj dobila še knjigo-ma(. Nekaterim Velenjca-noni bi prišel bolj prav še kak »knjigobrat«. Boj za obstanek Rećićani ne bijejo zdaj već le boja za samostojno občino, bijejo boj za obstanek. Mozirjani so jih menda že dokončno odpisali. Vesli ter jih na različne načine motiviramo. Ni pomembna samo materialna stimulacija in mdarslvu in že pred razpisi opraviti pogovore v po-djeljih. v tem primeru bi se tudi donatorska sredstva p gibanje vključeni predvsem učenci, dijaki in študentje učnih programov, ki se odvijaji) v Šaleški dolini in sosednjih občinah. Trudili pa se bomo, da bi zaradi zgornjih ra/Iogov v gibanje vključili več študentov.« Katera so področja, hi bi jih bilo smiselno krepiti? »Ce govorimo o vsebini raziskiv valnih nalog, je ena od kakovosti gibanja pesinjst področij in (ïb-ravnavanih tem. Letošnje večje število prijav s tehničnega področja je razveseljujoče, vendar prevelika usmeijcnosi na eno področje ne daje tiste kakovosti in širine, ki jo z gibanjem želimo. Je pa Šaleška dolina specifična, kar naj b: sc odražalo tudi v icmah s področja okolja, rudarstva, električnih aparatov, energije in ener-gentov, aJiernaiivnih virov energije, turizma, kmetijstva in gozdarstva. Dolina je specifična tudi na družboslovnem področju in na piidročju humanističnih ved, zato se je o teh lemah treba čim več pogovarjati in segmente obdelati v raziskovalnih projektih. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem mentorjem, učencem, dijakom in šiudeniom, ki so se prijavili na letošnji razpis. Želim jim, da bi s prijavljenimi raziskovalnimi nalogami dosegli postavljene cilje.« Ko preteklost poda roko prihodnosti Folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki deluje že 30 let - Poleg plesov tudi običaji in pesmi kraja ter njegove okolice - Z novimi čiani, voljo in vztrajnostjo bodo ohranjali kulturno dediščino tudi v prihodnje Tatjana Podgoršak Šmartno ob Paki, 4. decembra - l.eta 1976 se je zbrala skupina zanesenjakov ter skupaj z nekaterimi strokovnjaki raziskala bogato kulturno izročilo prednikov Šmarlnega ob Paki in njegove okolice. Rodila se je folklorna skupina Oljka, ki praznuje 30-let-nico delovanja. Jubilej so zaznamovali s celovečernijn nastoponî v dvorani šmarškega kulturnega doma. Tomaž L^snjak. vodja skupine, je povedal, da je jubilej vreden pozornosti. sa i vztrajali toliko časa v laki dejavnosti, ki pred plesno postavitvijo zahteva še raziskavo šege, ni enostavno. V njej je doslej delovalo več kot 150 plesalcev in plesalk, ki so na različnih odrih doma in v tujini, na raznih festivalih, priložnostnih prireditvah predstavljali kulturno izročilo babic in dedkov tukajšnjega okolja. Toplo so jim že večkrat za- pli>skali udeleženci na domačih priložnostnih prireditvah, na večerih. ki si> jih za svoje goste pripravili v Termah Topolšica in v hotelu Palas v Portorožu, so redni udeleženci praznika žetve in kruha v Avstriji. «Naše postavitve niso samo plesi Šmartnega ob Paki in njegove okulicc, ampak tudi šege in navade: mlačva, šranga. vlečenje klade, preja. Peli so jih moja mati.« Če so se v začetku »držali« domačega okolja, so pred več kol 10 leti pogledali glede plesov in šeg še k sosediim - v Zgornjt) Savinjsko dolino, nekatere ray.iskali in tudi z njimi obogaiili svoje nastope. V programu pa ima,io še plese vzhodne Štajerske. Ljubitelji folklorne dejavnosti poznajo šmarške Olj k a rje kot kakovostno skupino, ki jo odlikuje avtentičnost in ki z nastopi zna popestriti razpoloženje. Šmarški folkloristi pa so posebej ponosni na nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani, na zapis nekaterih plesov Mirka Ramovša v knjigi plesov Zahodne Štajerske, na splet oddaj za TV Slovenija. Je med mladimi zanimanje za tovrstno dejavnost? ^Prejšnja leta ga je kar bilo, v tem šolskem letu pa je sîabo. Mladi zamenjujejo folklorno dejavnost z narodno glasbo.« Pridobivan^ic novih članov, st)-delovanje na raznih srečanjih v bližnji in daljni okolici, povezovanje s podobnimi skupina po Slo veniji ter nove plesne postavitve bodo prednostne naloge skupine tudi v prihodnje. «Verjamem, da bomo z novimi člani, voljo in vztrajnostjo ohranjali kulturno dediščino svojega kraja in njegove okolice tudi našim zanamcem.* je skl en i I pogovo r Tom az L ,c snja k. Z nedeljskega nastopa ob jubileju skupine Bogat novoletni bazar »lenje - /e šesio leto zaptired st) prvo soboto v decembru na medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje pripravili novoletiii darilni bazar, zlaradi obnove strehe in podstrešja v vili Mrjenih ua konferenci. bom seznanil tudi vtxlsivo SDS v Ljubljani. Avgust • Glisti Tanšek Stara vas in blok v lokalnem glasilu Naš Čas I, decembra 2005 sem zasledil članek, ki replicira moji informaciji o nameri gradnje treh vrstnih hiš v coni S 4/5 Stara vas. Nimam namena vztrajno nagovarjati posameznikov, kot je gospa l-učik, da spremenijo s"voje osebno mnenje o moji gradnji. Bralci časopisa in starovaščani presodile sami, Bisivo njenega članka je, da se osebno ne strinja z mojo gradnjo in jo vztrajno klasificira kol »blok«. Ni prav. da se izgovaija na peticijo 120 občanov v KS. Za delo v KS imamo lokalno skupnost in svet KS. Članek kaže njeno osebno oceno, da institucije kol svet KS Stara vas In svet MOV ne delajci pravilno. Objektivno povedano peticijo gradnje proti bloki: bi tudi sam kol investitor tro stanovanjske hiše podpisal iji zagovarjal, ker se moram držati določil veljavnega odloka (PUP-a)in graditi samo tri individualne vrstne hiše. Kar je biJo. je treba poiteuo brezkon-fliklno priznati. V prejšnjem svojem članku sem navedel, da sem nameraval gradit! stanovanjski blok (devetih slanscbe. so pač verjeli samo eni informaciji. V nasprotnem primeru hi slvar morala potekati preko Krajevne skupnosti in ne v organizaciji ene osebe. Poudariti moram, da je peticija proti spremembi odloka spisana samo zaradi prvotne namere gradnje bloka in napačne inftirmacije ene osebe! Moj članek o nameri gradiije treh vrstnih hiš v Stari vasi ni nikakršna »manipulacija z javnostjo«, ni niti dezinfomiacija, ampak je odgovorna informacija občana, ki ima namen graditi! Članek je v resnici povedal mojo dejansko namero in moje videnje nepravilnosti in vseh dogodkov v zvezi z tem. Vsak posiimeznik ima vedno pravico do svojega mnenja. O pripravljenosti spremembe lega mnenja ne bi razpravljal. O kulturi dialoga tudi ne bom razpravljal. ker ima zvezo z navedbami prejšnjega odstavka. Navedba o gradnji bloka na Gorici je pl(xl nepozjiavan.ia dejanskega toka dogželj-ski. Bil je pomembna osebnost na kulturnem področju v Šaleški dolhn in tudi širše. Bilje oieO ilrugim ustanovitelj godbe, pevskega ckuštva m čitaliiiStva. Zelo akrivcn je bil v skladanju. Med drttgim je ttglasbil mnoge Aškerčeve pesmi, zbiral narodno blago, pripravil v rokopisu prvo slovensko zgodovino gjasbe. pripravil in Izdat citrar-sko in violinsko šolo in 5e bil lahko našteval. Vsa njegova pisna in tiskana zapuščina je ob trideset le t de i njegove snirli našla svoje ttstrezno mesto v Narodni in tmivcrzjtetni knjižnici v Ljubljani. Nekako ob istem Času je takratna velenjska občinska ljudska oblast spoziiala vrednost Konuii^vega dela, tudi za tisti čas, Zato se je odloČila, da je v rastočem mestu Velenju 7. vedno bolj razvijajočo se glasbeno ak-ti>^iostjo, hišo tega dogajanja • glasbeno šolo - poimenovala po velikem krajanu. Mtúio je še nadaljnjilt štirideset let do 1. grudna 2005. Oh obletnici Kortmove smrti nikjer ne duha ne sluha. Lahko sem še tako lista! in pregledoval na ta dan izšlo številki^ tednika Naš čas. vendar nisem zasledil prav ničesar, V Našem času obstaja celo posebna rubrika "Zgodilo sc je vtjndar se v pogledu razpravljanega ni zgodilo ničesar. V Mestni občini Velenje je kar nekaj dejavnikov, ki bi o tej obletnici Imeli kaj in morali kaj reći oziroma zapisati. Tu mislim na MesUio občino oziroma njene i)rgane. pristojite za področje kulture, glasbeno šolo, ki nosi Konmovo ime. krajevna skupnost Si aro Velenje, v kateri se je glasbenik rodil In imtrl, Premf>gnviiik Velenje zaradi g<îdbc, kakšno pevsko društvo, krajevna skupnost Gorica, v kateri je ulica, ki nosi Ime Koželj-skega. in še bi lahki) našteval, lako pa nič! Ne bom trdil, da je tako pomanjkanje kulturnega spt)mina zjiačilno le za Velenje, je pa odraz današnje dobe in naravnanosti ljudi samo na lov za dobičkom. Mislim, da nI zgolj na svojcih, da obujajo spomine na svoje velike prednike, katerih družbeni pomen je že zdavnaj bil ugc^tov. Ijen in priznan. V Velenju. L grudna 2005 ■ Vnuk Vladimir Korun V Rotterdamu Sejem bil jc živ v oktobru; v teh časih globali/acijc. niti nc tako daleć od doma. V normalnih razmerah so današnje razdaljo res lahko premagljive, a la peklensko zapisan dan odhoda v i/redno slabih vremenskih ra/mcrah požene slabo voljo do kosti in le vzletimo s šesturno zamudiï z Brnikov. Med svetovi opotekajoč v Rotterdamu brez I HI an č nega izkupička, ponovno v vednost za prihodnje kalkulacije. Seststo umetnikov Iz držav Beneluksa. Velike Bit-anije, Nemčije. Skandinavje, Španije, iz Slovenije le moja malenkost» gostuje velika večnamenska hala Ahoy v Rniter-damu. Nov Up sejma z mero posluha za posa- Spravife/i objekt / miroval projekt 2005^ dimenzija v odnosu na prostor me/.nika brez običajnega pokroviteljstva galcristiW. kije v prejšnjem tisočletju botroval udeležbam umetnikom v mednart^d-nih vodah. Kot posameznik brez galerijskih okvirov se predstavljam evropski jav-nt)sii že desetič in tudi tokrat brez finančnega presežka - kar šestkratna predstavitev v Ženevi, naslednje leto žc sedma, potem predstavitve v Barceloni. Londonu, Budimpešti, New Yorku, Torontu in zdelo bi sc vse zaman? Nikakor, udele/he /a-ziiamujejo spomin stalnim opazovalcem,"/go d< win zbiralcem in kritikpru. vendar nobena u t stalno usmerjena na dragcxicno mednarodno prizorišče, ki jc sijajna priložnost za zbliževanje in spoznavanje različnih življenjskih in umetniških slogov-nosti. In nonaz.adnjc ugi)lovljetio: prodaja likovnih izdelkvancev. Wilfred Upkong In Iztok Sma/s Muni na prizorišču Res, pravi vir ncjve, vendar zelo tvegane svobode. Kaj klavrno pa se je sam vračati brez prodanega dela in ponovno čakati na priložnost predstavitve, ki jc v večini primerov izčrpavajoča. In čc pomislimo na psihologlzacijo vsega arzenala ogla še varii a in širjenja svojega imena iti tudi svoje deželice, je pravzaprav ta način predstavitve med mnogimi tujimi umetniki veliko bolj učinkovit kot recimo samostojna predstavitev v galeriji ali pod taktirico galerista sploh. Mlajša porajajoča generacija v Šaleški dolini» kije žc zapustila akademski "driir v Ljubljani in Mariboru, bi mirno lahko posegla v evropska dznela in da jc dojemati kulturo kot nekakšen komercialni "lanac" postala nekakšna kanonizirana oblika pravšnjosti uspeha kot takega. Ni več tako usoden ta apriori genotip, V novodobno sodobni uoiverziletni populaciji je vse već govora o lenoiipu, ki Izraziti) (Oblikuje svoje "osebDt> jedrtV v interakciji z okoljem. "Jabolko lahko pade daleč od drevesa, če so primerni pogoji za ta način dojetja in spočetja." Zahvala vodstvu Preniogovnbika Velenje. Le s nine, Mure, uradu župana mesta Velenje, Termoelektrarne šoštanj. Adrie airways, ki vsaj delno podprejo moje udeležbe doma in v tujini. V "svetu tujine" namreč delujejo svetovno znane lokalne galerije in pfjsamezni umetnikj, Hnancirani z denarjem lokalnih veljakov, občin in sorodnih organizacij. V premislek vsem, ki v en rog tlačijo načelo: denar jc sveta vladar, Ne, ne, nI čisto tako: "globahio civilizacijsko napačno rojeni?" Na vrsli je predstavitev v Antwerpnu - računica kaže. da bo moja udeležba le v katalogu. Ali v de-naiju kol vladarju res tli nekaj virusno rc-produktivnega. Na raznorodno ameriških tleh so ti pomisleki na prepihu posmeha. Pa ni zgled Amerika, ali pač? Zgled v nezavednem. "Dvom v kreativno? Kreativno v dv<5mu". Nevtralno. In kaj se primeri pred odhodom v Rotterdam? Prej-mem nagrado za 6d n cm g ra ti čn em centru pa vzpostavim steno miru. Slikovne pn)poz.icije za mcsm harmonije so nared. ■ Iztok Šmajs Muni VI PIŠETE Katarinin sejem pod streho ... Katarina letos z vremenom ni imela sreče - Najprej ji je prihod preprečil sneg, potem jo je motil dež Mitena KrsUč • Planine ^>Hiaiij. 3. ilvcvnibra - Kacnrinin sejem, ki ga je Občina ŠoSiaiij v sodelovanju / društvi načrtovala žc icUen dni pr^. preden se je /gndil, je pod streho. Dobcscdn<5. Najprej ^a prestavili zaradi tîbjjicc sne^, to sot^oto pa so ga /arad: dc/ja dili pcxl streho. Na stťijiucah je biJo videli i/delkc. ki so laky ali drugače povezani s Katarino. Ta je zavetnica pokdccv. ki imajo opravka z noži. Kakojc te-keJ posel, ni mot oceniti, gotovo pa bi bolje. ĆC bi v soboto iiakazjrilo sonCno dopoldne. Vcninika Vavov-nik. članica 1 uri stič nora/.vojnega društva Razsiok iz Šentvida, sicer pa l^venCćtnVa. je na ogled in prdgovorc. V času sv. Misijoiia smo verniki doživljali duhovno zelo ho^jai reden. Bil je prava priprava na Novo (^crkveno leto. Iskrena hvHla dekanu Ivanu Na-prctu, da nam jc omogočil nekaj tako lepega. Doživeti geslo Misi-jona Bodi moja luč. ■ Romana Mandele Prazniki v Zgornji Savinjski dolini Savinjčani in menda xuói Cit)renjci so kot Škoti znani po svoji skopi.^sti, Saj pozjiaie listo šalo o toaletnem papirju: Upi^rabljene lističe še enkrat po-sučijo na soncu. Pa vendar sc marsikaj spreminja. V /gornji Savinjski dolini, v Šmihelu, jc treščila strela v stanovanjsko liLšo Kajlerjev. Ze lako socialno tjgroženi družini jc zgorela soba s kavčem in TV sprejemnikom. Abina je odlična in pridna pesuica. Pa soji članice literarnega d rušiva Slap in drugi tak nuslile. kakšiío presenečenje za družino, lluinanosl vnesreči, kije sicer vsepf>vsod tako redka... Drugi prijetni praznik so doživeli osnoviuišolci in odrasli pretekli Četrtek v osnovni šoli Luče, Sklad z^ ljubite jske dcja\Tiosli Mozirje je z osnovno soio Luče pripravil prijetno k ull urno pri redile v BesediČica. Iz šestih Šol Gornje Savinjske seje za literarntî prireditev prijavilo 2.'^ /.g(»mjesavinjčaj30v. Komisija sklada je liagradila šest najboljših. Opazno je. da zanimanje /n knjigo v tej dolini rasle in k îemu pripomore tudi Besedičica in vzgled slapovcev, ki lixl vsak<î Iclu izdajo vsaj eno knjigo ljubiteljskih usivarjalcov, Besedičico pripravijo vsako leto novembra in s prireditvijo in nagrado najboljšim piscem poniwno spodbudijo literarno gibanje v /gornji Saviiij-ski/Iudi s to prireditvijo» čeprav ji je žugal sneg in led in malo zmanjšal število obiskovalcev. Oba h l'aki, decembra - Krajevni organizaciji RK Smartn uspeli premagati z dobro igro v obrambi, izkoristili pa smo ludi njihov slab dan. lo, c.la smo jih tokrat prema- gali, se ne pomeni, da smo tudi boljši od njih,« osiaja skromen llauptman. ki /mago deli s tokrat bučnimi !>ošianjskinii navijači, ki so konec tekme pričakali kar na nogah: »Čeprav niso bili tako številni, so bili izjenin(i glasni in so nam pomagali do zmage.« jc bil tudi z njimi zadovoljen Hauptman. Hopsi so prišli v Šoštanj izjemno motivirani Sredino zmago s Heliosom je bilo treba hitro pozabili, saj je Hlekira Tsotech žc v soboto igrala pokalno tekmo s polzelskimi Hopsi. Pojze-Ijani igrajo lige nižje ki)t Elektra, a so se izvrstno upiraU favoriziranim gostiteljem. V Sosianj so prišli zelo motivirani, predvsem vsi trije bivSi 'elektraši' (Rizman, Tajnik in Gor-šek) so ponesli še ostale soigralce, tako da so Hopsi vodOi že za skoraj neverjetnih 19 točk sredi druge četrtine. Izvrsten je bil Sašo Tajnik, ki je skupno dosegel 24 točk. natančen pa je bil tudi pri metih za tri, Hauptman je malo računal na to, da bo lahko svoje ključne igralce na tej tekmi nekoliko odpočil za prihodnja srečanja, vendar je moral kmalu na igrišče poslati udarno pe-lerko, ki je nato uspela visok zaos- tanek najprej izničiti, nato so celo povedli za deset (71 : (>l), vvndarse bojeviti Hopsi niso predali in sc) razliko pred povralno tekmo, ki bo 13. da-cmbra na Polzeli, zjiižali na pet ločk. Trener 1'lcklre Hsotecha Dtisan Hauptman je že prevem letu. ■ Tjaša Rehar SPORT IN REKREACIJA Isce jo novo vodstvo Nič nnvcga (/a sedaj) bi laliko opisiali (rcnulno tlogajaiije v velenjskem nogometnem kJub\i RjiOarju. Nogometaši so sc skupaj s sedanjim vodstvom in klubskimi trenerji zbrali v ponedeljek na prcdnovolelncm srečanju. ki je bilo najbr/ zadjijc v laksni zasedbi. Zvedeli smo namreć, da glavni po krovi I cij Premogovnik Velenje viieio iSce novo vodstvo kluba. V javiîost so pricurljab ludi nekatera imena, ki pa ljubiteljem nogomelB nientia niso pogodu, saj med njimi prevladuje prepričanje, da hi morali klub voditi Ijxidjc, ki linije Rudar /e dosiei veliko pomenil, da iim opravljanje določene dol/nosti v njem ne bo slutilo /golj /a politično promocijo, predvsem pa. da bodo sposobni /iigotoviti mo^nosii za prolcsionalno delo, Ali ho Roman Frangcl ki je žc tretji Rudarjev trener v tem prvenstvu, se naprej vodil niiïAtvo. bo rxivisiîo od novega vodstva. Sam ne skriva, da mu je deio s člani poseben iz/iv. Oc se ro ne bo zgodilo, bo v Rudarjevi kroniki zapisajio, da je bil I Vangeš trener le /a eno prvenstveno lekmo in da je velenjski prvoligaš zamenjal v eni polsezoni kar Iri trenerje: lo pa hi bil poseben rekord. Sedaj se uradni trenerje dal igralcem odmor do 9. jantiarja. Dimievo in Urankarjeva v reprezentanci v Ljubljani je 3. in 4. decembra pcftekala druga pregledna lekma slovenskih strelcev v streljanju z zračno puško in pištolo za sestavo reprezentance. Reprezentanca Slovenije se bo v Ljubljani 17. decembra pomerila proii reprezentanci Hrvaške. Kljub povprečnemu nastopu Velenjčanov sla se v reprezentanco za omenjeni dvoboj uvrstili Alenka Dimcc. ki bo nastopila v kategoriji mladink s pislolo, in Tadeja Irankar. ki bo nastopila pri članicah z /račno pusko. Razočarala sta mladinca Luka Avberšek s puško in Jure Banovšek s pištolo. ki Sla se tivrstiia 'samo' v B-reprezentanco in čakala na priložnost nastopa v primeru txlpovedi kaierega od Članov A reprezentance. Najboljši rezultat tekmovanja je pri iantih s puško s 596, krogi postavil Raj-mond Debcvec, pri dekletih pa /denka Stol ni k (oba Olimpija) s 395, krogi. Delni uspeh ekip NTK Tempo v krofu I. državne m^wke namiznoteniške îige so igralci velenjskega Tempa gostovali na Ptuju, kjer so premagali igralce Puija z rezultatom G :l. Med Velenjčani sta po dve znjagi dosegla J me Slalinšck in Nenad Htýanič, eno íirťSí* Nlšaňé, uspešen pa je bil ttidi par Slatinstk/Ntsarić, V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva se twdo ignilei Tempa pontcrili z ekip<5 Melaniina iz Kočevja. Tekma bo v sobf>to. 10. decembra oh 17. uri. v tekivadniel velenjske osnovne sole Gustava Šiliha. imenska ekipa Tempa je v 8. kr<ïgu na domačem parketu gosiilaprV(ï uvrščeno ekipo 1. državne ženske iianu/noteniške lige. Igi'alke Iskre Avtoelektrike iz Nove Cioricc so bile po pričakovanju uspe.sncjšc in zmagale z rezultatom fi : 0. V zadnjem krtigti jesenskega dela prvenstva bodo Vclenj čanke gost cavale na Piiiiu. Druga mošlca ekipa Tempa je v soboto. 4. decembra, v /alogu odigrala preloženo lekmo 4. kroga 2. državne lige in zniapla s 6 : I. V zadi^em kiogu jesenskega dela prvenstva bodo v soboto. H), decembra (ob 10. in 14, tui), na don^aOen^ parkelu mladi Velenjčani odigrali še tekmi proti ljubljanskima ekipa Olimpiji in Iliriji. V nedeljo, 4. decembra, sla bila v Puconcih in na Ravnali na Koroškem odi» grana prva TOP-12 turnirja najbtipili slovenskih îtiladink in mladincev Na Ravnah na Koroškem je Ivaiia Zera v pm kvaUtelni skupini osvojila tretje mesto, v Puconcili je Jaka Gt)Iavšek v prvi kvaliieini skupini osvoiil ceirio niesio, Miha Kljajič sedmo. Patrik Rose pa je bil v drugi kvalitetni skt:pini prav tako sedmi. ■ DK Tako so îgrolî Rokomet Gorenje - Uonipellier 26:22 {14:10) 6or«ije: Podp&čan (1Û obrambj.Tamše, J. Oobelsek 2, ôedekoviê. Oltir 3. Sovič. Sirk 3, Rutai. Skok, Ilić12 {1 ). R^aiičak I. Rutar. Šimon. Zmić 5. Skok Montpellier: Omeyer (21 obramb). Krnu 2 (1). Kabdngale 3. Anquetil 6. Puígsegur. Golić. Gutgou 5 (1). Karabou. Juried 2. D&rbier. Caucheteux. Sincere. Zií7o^ Bojinović 3 (2). Hmam 1. Sedemmetrovke: Gorenje 2:1. Montpellier 2:2. l2jil|ućitve; Goranjs 10. Montpellier 10 minut. II. krog RI Telekom, moški Celje Prvûvarna laško Jeruzalem Ormož 43:31 (23:12}, SlovanGoienje 20:28 (8:15), Trimo Trebnje Ribnica Riko Hile 26'28(13;tO).Termo-Gojd Club 29:30 (12:13), Cimos Kopef - Prevent. 27:26(1413). Krka - Rudar Tfbo\^ Ije 34:34 (13:18} Ustvica: 1. Celje Pivovarna Ulko 22 toćk (404:281L 2. Gold Club15(33D: 3021,3. Gorenje 14 (348:318). 4. Trimo Trebnje 14.5, Rudar 12.8. Cimos Koper 12.7. Prevent 10.8. Jeruzalem Ormož 10,9. Ribnica Riko Hiše 7.10. Termo 7.11. Slovan 6,12. Krka 5 Slovan-Gorenje Z0:28(8:1&) Gorenje: Podpečan (11 obramb}. Skok (3},Tamle 1 (1). J. Oobelsek 5. Kavaš. Bedekovič, Oitir 1. Sirk 6 (2), llie4. Ru* tar. šimon. Reznićek 6. Glažević. hnit S (11. 12. krog RI Telekom Cimos Koper Ribnica Riko Hiše 28:35 (17;16).AdriaKrka-Prevent29:35 (11:19). Trimo Trebnje-GoidOub 33:30 (16:18). Cimos Koper Ribnica Riko Hi^e. vlćeraj. 7. decembre: Celje Pivovarna laško ' Rudar Gorenje > Jeruzalem Ormož Košarka LASKL, 8. krog Eleklra Esotech ' Helios Domžale 78 :70 Eleklra Esotech: Oobovićnik. dojič 5. Nedeljkovič 2, Mali 19, Vidovič 5, Cmer 17. Nuhancvic 22. Ivanovic 8 Vrstni red: 1 Geoplin Siovan 16.2. Elektra hoU&i 15,3. Pivovarna bsko, Alpos Kemopiast Šentjur oba 14.5. Hslios Domžale (-1 6. Koper (-1 ). 7 Ro-gla Zreče. 8. Postojnska jama, 9. Kraški zidar Jadran Kras vsi po 11.10. Zagorje Banka Zasavje 10,11. Loka kavaTCG 9. 12. Krka Novo mesto 8 Pokol Spor, 4. krog Eleklra Esotech Šoštanj - Hopsi Polzela 71 ;86 EJektra Esotech: DoboviČnik. Bruci 4. Bojic 1. Mali 14. Viilović 13. ímer 2. Nu-hano víc 18. Ivanovic 13 Hopsi Polzela: Godler IQ. Gržina, Rizman 8. tajnik 24. Podvršnik 8, Piit^garrnik 14. Goropevšek. Gor šek 2. Turnšek Odbojka 1.D0L Salonit Aniiavo - Šoštanj Topol-sica 3:1 Šoštanj TopolšicatVinčič. Muharemo-vič, Pa\nć. Ražnatović, Pokíaka^ Slabe, Poměr, Primožič, Sovinek, Berdon. Sev-čnikar Interligo, 9. krog $osffln j TopolsKG •• Aon HotVolleys Dunaj 0:3 Šoštanj Topolšica:VinaČ 3. Muhare-inović. Pavič, Ražnatović 1. Pokleká. Slabe 6, Pomer 8. Primožič. Sovinek 13. Berdon. Sevčnikar 6 Vrstni red: V Aon hotVollevs (-^l) 16. 2, Hypo Tirol 13,3. Kazinbarcika 12.4. Autocommerce 11, S. Mladost Zagreb 10.8. Kometa Ksposvar. 7. ŠostanjTo-polšica {'^1}oba9.8. Varaždin 7 Dviganje uteži Težkoalletski kJub Doni^alc jc i/vcclel ilr/iivno prvenstvo v Ovi^janjti uteži za mladincc. Ickinovalci TAK Rtidar Velenja so osvojili nasloliija incsta: kategorija 62 kg: X Milja Kori»šcc; kategorija ki^: 2. Luka Bizjak: kategorija 94 k^: 3. Marko (iork:ls. Skupni zniagovaie< moister ivoiic Končan je ciklus 12 šahovskih turnirjev v posr^^Sciim tempu. Igrali so po novem načinu, in siccr 10 minut tia igralca in dodatek 5 sekutid /a pcv tc/o. Na widt)jcm turnirju v leîoSiijeni letu je nastopilo 18 igralccv. ki so odigrali 7 krogov. Zmagal je Rajko vic. 2. hačit Oder la p, 4. Malk». 5. I»enki>... Skupni zmagovalec je ^hi)Vijkj mojster Vladimir Ivaćič - SK (îr/^e, ki je na 10 oii 12 turnirjev zbral 166 KiCk. Sledijo: 2. Milan Malko 153. 3. Igor Penko 152, 4. Rndi« Rajkovič iV), 5. Asim Ilurcmovič 84 (vsi člani Šahovski kitih Velenje). V kadetski ligi Velenje - SlcwcnjOradec v mesecu decembru jc nastopilo 12 igralcev. Odigrali so 7 krogov po pospešenem tempti. Prepričljivo je /iiwgal Nejc Ar lic • Velenje 7 toćk. 2. .lernuj Spalir - Slovenj Cîradec 5,5 točke: Gdfant>ranidjadEviDDa1 dfužte fund Partner? s wdetem v iulGvmbv^u. 11 me AkKr^gen, Lubembi^g Nwa l^uUjareka bdri!jUn 2, liska.COTi^^ Solo£ms1odTv«lr2en|air) pnxl4»d«Mc poddSacë. Nio^ Cjub^ar^ Dai^ in družb« Skkol na r^iv« irvc^ po pcob^kj Qçr»*^ tucd dcfoâeoe fswidv storitve ui asopdr^fi v Re^bliki Simnf. fthUjp k pcdsMfidu in potiaiđi*i|$ naroti a nakup ^er prgdajo ddnic sta možna te m pooblaščeni vpaiih niesvn Nove i^uUiarske banke, Po^ebnejSl pcdada In Infcrma^ o podsadu » vwbovani v In usonevRvenem inveslM^aga sklada, v prosieida pcdiklMa ter v dcdiráiu za pnx^ tSeiffc podsklada v RepuUikt SdwiQI. Pred prStogom vlagaléjâ k; occfekladu rrm Nma UubQareIca bai^ vlagateilu brezplafro ISOAO sv^efek preipekta potfeiciadd in dodatstc za pfMa(6 delnic pocsUada v ftepuMki ru njegovo zA^ievo pa iTwrdvtaçstelu VezpM^uiođtr b^ delni pio^ektin (.«tarAih^ni akt inves&cisice^ sUada, delno aóc^ «ftiavijeno revidirano letno si\ delno pdlem poroSo Invesdajdaga »a^. EvteC^kprD^wtepotfekladai. cSodauAzaprcdajodelnKpoOŠkiada vRepiiAki dvk pro^iekt. istantMNem akt, deino zádnje ob^i^ieno m^rano lelno In ddno pcílnno pcrođb (rrvesQ^skegs sidada ri druga ^bqnq. D«jâtki m informacle o pc^idadu in^ebaj&kega sklada SDviagatdjem ôcfftçni na poobiasienih vpisrfi mesit^ Nove Uubi^an^ banice med ael9/ndm íasom 1er na spletni strani www nfb9(3adL&l. P^dad nI baroni p/odM. KBC Sank hfJ ^ ^šOk^ poůOaůa n^gwlm delnlC»}em fvmtfno jamči olj cévanitve aCetne nakupne vi«dnoA detnfce podskl«:^. GarancM v^A Ce vtaçateQ vkst Tednvav^aáeenemvpčsiefr obdcbjii In^h pr^me «qjiàiartd ob spadloni podtfada. tofe 7 let po itaCetnega vpèneça lAntobia. Ce vlagate^ vplača sfe. 199.900 sH Melilik« kultom. iBtalo. 26.12., 9 dni. 332.640.00 sit KwwrsM otoU 26.12.. 7 dni U cd 149.100 ^ Notfolotfta Talftka. letalo, 27.12.. 12 dni. 319.900 ât Parfi. letBlo, 29. II. 3 NZ. 108.900 sřt AiMtttrdam. bus. 29.12,3 dni. 47.900 sít ZAV$APaTOVAHMZLHAU)MJE08\OjODOPiACllJ}ZAÎHAU$IŒ lNVAJfNO$TNE TAKSEIV DCCCMBimUM DMiM VMINUDOMO PLACOO PIA Vl6 OnOKOV* DMnODOtU v mcncui mamaobi Found Partners NLB Skladi - GaranHrani sklad Evropa 1 Popolna novost v ponudbi naložbenih možnosti Nove Ljubljanske banke Fund Partners NLB Skladi - (i-^r^nlirđni skJdd Evropa I jc pixlsklíitl odprlo investicijske dni/be 1'und Tanners, ki /brarm sredsiva vUgaleljev nalajta lako, (in (ib yHpai1l()f:ii /agene^ ^nesk^i vpixi-sklad v çvrih ibi^/ upoámnja vstopnih sim^wj m omi^oća mořnosi delne udeîcilbevdoiîwmisiIlXT/ncid indeksa eu i-UROS'rOXX 50, UJeíežbavrasii hoi7nc^ indeksa /naš» 56 %. KBC Bank NV ob zapadloiSi podsWada njegovim del ničariemfcJrmalno jamči cilj ohranlivc zaćelne nakupne vrednosti delnice podskUda brez vstopnih stmškiív in v cvrih. Ciarancjia vc\ia. ře vlagaleli vloži sredstva v màiUKW vpts» nem obdobju in jih prejme i/plaćana oh zapadlosti pcxisUada, loje ? lei po kliuCku začcineisa vpisnega obdobja. Oe vlagatelj vplaCa sredstva po izicku za« ceinv^ vpisne^ obdobja, se garancija nana.^a na vraCilo /ačclnu nakupne vred* nixsii dcinicc in nc na eeno delnice pcxisklada ob vplačilu. Ce vlagale^ ^ahleva odkup detnic pred zapadlostpodsklada, gaianciia ne velja. Pwlskiad r-und Partners NI.Sktndi -CMianlinini hi;lad ['vnipa 1 ie namenjen vlagaieliem, ki bi /eleli prihianke nčja Tvrt^pske monetarne unite. * vplaCila. izplacjla in vredniMenje so dc^loćena v evnh. * naložlvini svetovalec investicijskega sklada je družba KBC l-l.iND PARI-bJllRS CONSEIL HOLDING SA. t sedežem v Luksen^bui^u. Clajuca skupine KBC. ene v«xlilnih ponudnik«^ investicijskih ?vkJadov / /A^iui kapi* lata v Kvropi. * preprost pristop k poilskladu in nakup delnic podsklinbi neposredno v eviih. * ugíxina IrkvUlniîSl naložbe «vlagatelji lahkiv unovCrJo svc^o naložbo tudi pre morna tudi po i/leku /iiCelncja vpisne^ t^bdobja. vendar pt> neznani vred« na»«i tlelnic in z dixJatnimi vaopnimi stroSki. K i)cdsklâdu l-und Partners NLB Skladi • Garantiram sklad Evropa 1 lahko pnstopitevvečinivečjihposkA-almcNove í.jubljanskebanke.ki ptx>bla^cne spiiijemanje pristopnih izjav. P omemb no opozorilo: PodskJad Vuiul Partners NLB SkJadi-Garantiraju sklail Evropa I predstavlja podsklad odprte investicijske drtUl« Lund Partners s sedečem v Lukscmbui^u. II rue AJdringen, Luksembui^^. Nova Ljubljanska bankii d.d.. Ljubljana. Tt? republike 2, Ljuhijana, in družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.0.0.. Coptsva ulica Ljub)jana. po pooblastilu družbe KBC Asset Management In« temational Ltil.. Joshua Dawst>n H{ïuse, Dawson Street, Dublin 2, Irska, opravi« jata določene stontve tri^enja in pnxîaje delnic p(Klduki. KBC Bank NV ob zapadlosli poiUklada njegovim delničarjem formalno jamči cilj ohranitve/ačciiic nakupne vrcd nosii del« nice podsklada. Garancija velja, če vlagatelj vlo;^i sredstva v yačeinem vpisnem obdol^u in jih prcime izplačana ob zapadlosti podsklada. to je 7 let poxakliučku zaéetncça vpjsnuga obddya. Ce vlagatelj vplača sanistva po mcku začetnega vpisnega olxiobja, se garancija nanaša na vračilo začetne nakupne vrednoKli delnice in nc na ceno deJnic-e rx>dsklada ob vplačilu. Ca vlagatelj ^ahlewt arti leča» jev vrednosinih papirjev in/aii sprememb obrestnih mer vlagatelj ne dobi povrnjenih vseh snîdste>'. ki jfh vložil v del nice pixl sklada. Vlí^atclj naj natančne pt^oj« garancije in morebitna zmanjšanja garantirane vrednosti prevcn v pi^m« cijski listini, ki je pnloga k izvlečku pn>spekta pod.sklada. Naložbe v podsklad mso vkliučene v sistem zajamčenih vU)g. ki ve\ia za vU-jge Hzičnih oseb in malih pravnih oseb na uansakcijskih račutiih, hranilnih vlogah, denainih deptvitih in blagajniških zapisih ozm>ma potni i lih o dep<'>/itu. ki se glastjo na trne. zbranih pn bankah in hranilnicah. ?o mu iH mm Ta veseli december! Vremenske ra/mere nas siliji), &d se vrtimo okroji domačega kraja, kur pa sploh ni slabo. Tako se je kro/.ek Pl«ninarjenje Univerze za 111. ;^jvlj. obdobje Velenje U) pot sprva z avtobusom odpeljal do parkirišča pod cerkvijo sv. Jane/a Krstnika v Vinski (îori. veda) smo se po priključni poli Po p{)ieh Vinske Gore podali v smeri Gonžaijeve peči mimo nekdanjega 5olskci?a igrišča. Ker se je v nahrbtniku ene od udeleženk »nekaj dogajalo«, smo na lepi razgledni loćki poiskali »rešitev« problema. Med nami sla bili namreč dve slavljenki - sosedi sicer, ki Sla nas prav ra;?vajali. Sladkali smo sc s pravkar spečeno potico, greli / zakuhanim vinom in »ta kratkim« - vse lo i/, nahrbtnikov! sNa pomoči smo ob prepevanju (ob X.30 h!) poklicali ^ bližnjega domačina, ki ludi ni prišel praz- kregal ampak vabil na ko/arček »domačega« in ob prijel nem presenečenju smo se seveda /. veseljem odzvali - in smo /.e spel peli (in pili).- Pa da ne bo pomote: ravno za odlično dobro voljo v tem veselem deccmbru. More-bil ne »viške«' energije smo sproti uporabljali /a premagovanje snežnih poli in mimo Tuševega smo po cesti /avile levo in to smer po-nt)vile ob kri/u na ra/polju. kjer se je cesta pričela spuščati. Peljala nas je proti cilju-v Loke h gosiii>ču Cencelj, kjer nas je pt> leg prijaznega gospodari a In gos- Najlepša /e v naravi - »Ml Imamo se 'fa//? (Njen ogled smo /aradl objekiiv-ni h razlogov prihranili za prihodnjič, saj se ludi sem radi vra-canïo.) /e kar mi začetku sestopa iz avtobusa in pripravah /a pohod smo opazovali dve čudoviti srni. ki sta kljub našemu številu nad nami dokaj mirno iskali Izhod v gozd in smo si ju lahko dt)dobra ogledali. Iz nekdanjega cen ira kraja (nekoč je v sedaj sianovanj-ski hiški bil sedež občine Dobrna - poleg osnovne šole in cerkve se- nih rok ... Pa smo se kljub temu morali podati naprej na pot in si spoloma ogledali previsno sieno Gon/arjeve peči, ki jo alpinisii uporabljajo za svoje urjenje. Sleza nas je pripeljala do Lipja, kjer smo (prekmalu) zavile desno navzgor, zato smo morale poiskali bhžnjico in se spustili do as-faline ceste ilk ob hisi čez njihov vrl. Ob opravičevanju gospodinji, kije ravno lakrai pregledala skozi okno, seje čez par trenutkov na vratih prikazal gospodar - ni nas podinje čakal vroč č»j in še eno presenečenje. Druga slavljenkaje poskrbela za obilico peciva, kije prispelo »direkino od doma« In kdo bi i)b vsem tem ne bil dobre volje. Spet vzrok za pesem Kol'kor kapljic, loťko let«, še do govor o našem naslednjem po* hodu, ki bo zadnji v lem le(u. in že smo hitele na avtobus ob slovesu od priiaznih gospodarjev. ■ Marija Lasjak Prvi tek svete Barbare Špori no druâvo poslovnega sistema Premogovnik Velenje je ob praznovanja svele Barbare - za-ščitnicc rudariev - organiziralo prvi tek šiafet mešanih ekip. /bralo se je 52 tekačev iz vseh krajev SlovcJiije. Lkipe so štele 4 člane (3 moški in ena žen-ska).Vsak lekač je odtekel km proge. Prva je bila ekipa Gi> renja (Župane. Konečnik, íuli-goj, Plíberwk), druga ekipa ŠD Precnt)govnik, irelja tekaška sekcija Radenci. Najboljši rezultat je dosegel Igor CVikI - čas I I.IO ■ JP Od 3.12. do 10.12. mupn EVROPSKA HISA MOOE Murina fnniizna prodajalna v poalovnam cairtru Fori Tinko Praiamova casta 1A« Velenje (naeproti «odli6«), obilčitt nas veak dan od 6.00 • 19.00 ure, ob «obotah od 9.00 • 13.00 Energetski nasvet! Sprejemniki sončne energije Vedno več jih lahko vidimo na strehah, v slrchah in ob hišah. Tudi v krajih z dobro energeisko oskrbo. p pa sprejemniki sončne energije tSSli) primerni za uporab<» v boli odmaknj^ nih in redki> naseljenih krajih, / niimi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnim ogrevalnim sisieinom grejemo sanitarno vodo. vodo v bazenu ali vodo za <»grevanje stanovanja. Osnova za uporabo SSF. je razptjložljivosi sončnega sevana. V povprečju dobimo v Sloveniji leino 1100 kWh na m2 sončne energije, /aradi izgub pri pretvorbi iz svellobne v toplolno energijo lahko računamo le s približno 450 kWh/Tn2 ali okrog kWh/m2 dnevno. Taksno je le I no povprečje. V poletnih mesecih je le energije precej več. okrog 3 kWh/in2 dnevno, pozimi pa manj. le kWh/m2 na dan. Podatki veljajo za ploščate SSr. ki so najbolj razširjeni, čeprav imajo precej manjši izkoristek koi novejši vakumski sprejemniki. Prednost ploščatili SSl: je nižja cena in zanesljivo delovanje več kol 20 lei. /a pripravo lople saniiarne vode jih lahko uporabljamo vse od konca februarja do začetka novembra. Ne v celoii samostojno, ampak v kombinaciji s kurilno napravo. Narejeni so tako. da lahko v tem obdtibju prispevajo okrog 60 % energije za ogrevanje saoiiarne vode. Junija in julija je njihov prispevek lahko ludi lOOodsioien. v prehodnem obdobju, ko je še potrebno ogrevanje, pa je potrebno dog revat i vodo z ogrevalno napravo. V času, ko ogrevanje prost(^rov ni več poirebno. naj ENSVETf brezpkibegniti, sta neznanca sedla v njcgsebni avto. nadstrešek, pod katerim je bil parkiran, in bližnji leseni objekt. Pri ugledu je bilo ugotovljeno, da je požar po vsej verjetnosii zakrivila napaka na električni napeljavi avtomobila. V požaru je nastalo za okoli 3 milijone tolarjev škode. Pešec nepravilno cez cesto Velejti«« 5. decembra - V ponedeljek zvečer so policisti obravna- vali prometno nesrečo, ki se je pripetila na Partizanski cesti, v neposredni bližini križif»Ca Šoš-tani-l.cjkovica.Voznicaosebnega avtomobila je zadela pešca, ki je nepravilno prečkal vozišče. Pri tem se je pcšec lažje telesno pi>-škc doval. Policije se je pa ustrašil! Velerýe, 5. decembra - Policisti $c poizvedujejo za ncznanccm. ki je v ponedeljek, malo pred 2. uro zjutraj, vlomil v trgovino na Tomšičevi v Velenjii, Odnesel je dva di^talna fotoaparata, mca1eta 2006. • PU^ČILO RAZLIKE V CENI ZDRAVILA med nabiijo pnznarvo vr«dno$t|o ki polrw ceno zdravil. Velja za vsa zdravila, kj so na seznamu medsebojno zamenljivih zdravil in je njihova cena viSja od najvišje priznane vrednosti. Adriatic je prva delniška družba, ki že od leta 1993 nudi zdravstvena zavarovanja. Imamo izkušnje in znanje, zaupa nam 276.000 zdravstvenih zavarovancev, olimpijska reprezentanca in prek 1.400 izvajalcev zdravstvenih storitev (bolnišnic, zdravstvenih domov, zdravilišč, lekarn in drugih). Smo vodilni na področju ponudbe nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj. In še prijazno obvestilo za vse obstoječe Adriaticove zdravstvene zavarovance. Vam ni potrebno storiti ničesar, novembra boste prejeli osebno obvestilo s podrobnimi informacijami. Vse ugodnosti pa lahko uveljavljate na Adriaticu takoj po 1. 3. 2006. Vse informacije in pristopne izjave na Adriatku v Celju, Lava 7, telefon 03/425 35 23 in pooblaščenih agencijah. v^ww.adriatic.si Adriatic zavarovalna družba d.d. pripadniki gorske enote policije. Ženske torbice so vabljive Tatovi S{> se prejšnji leden spravili na ženske torbice, V petek, 2. dccembra. so eno ukradli v lokalu Gurman v Topolsici. V njej je bila denarnica /. dokumenti in nekaj denarja. Naslednji dan. v soboto. 3. decembra, so obravnavali tatvino iz najbrž odklenjcnej^a v<> žila parkiranega pred bolnišnico v Topolšici. V nedeljo, 4. decembra, je hrc/c torbice ostala áiosíja v lokalu Rt)k bar v Velenju, V njej je imela denarnico, dokumente, nekaj denarja in mobilni telelbn, Iz policistove beiežke Zacel seje veseli december, v katerem |)a viski enim povzročijt) veselje, drugim pa agresijo. V Crnovi se je na la veseli mesec eden od podnajemnikov /ačel pripravljali že prej. v torek. 29. no-vembra, tako, da je ra/grajal po luši. V sredo. 30. novembra, so v dnevno-nočnem irezofju NLB m Rudarski našli ponarejen bankovec 5.000 tolarjev. Unovčenje bil v Ncžki na Cankarjevi. V lokalu v Topolsici je ne/nanec iz predala v (očilnem puku v/.t\ denarnico in cigarete. V lokalu /r upokojence v Šoštanju pa je vinjen gost mahal po inveiuarju in ga nekaj ludi ra/bil. V četrtek, 1. decembra, sta se pred Šolskim centrom fitepla vrst« nika. v Vinski Gori pa se je pes podil 7a tekačem. I.astnika psa Čaka kazen - zaradi kršitve zakona o varstvu živali ga, ker psH ni zavaroval, čaka ka/cn do 100.000 tolarjev. Lastnik osebnega av tomobila, kije pusti le-lcga odklenjenega vSoStanju.jeostal brez denarnice z denarjem, dokumentov in bre/ mijbilnega telefona Neznanec je vlomil v stanovanje na Kersnikovi. Odnesel je osebni računalnik /namke DTK. A ne/Jianec ni bil prav dolgo. Mladoletniku, ki je zagrešil \\om. so ukradene predmete zasegli. Ponoči pa so občanke naznanile policistom, da jih je iz avtomo bila (registrske številke so policiji znane), nekdo obstreljeval « pištoUj, ki izsireljuje plastične krf)glice. V petek, 2. decembra, zvečer Je brez dveh zavitkov marihuane osial občan, ó so ga policisti »srečali« na Koroški cesti v Velenju. V soboto. 3. decembra, je neznanec v gozdu v Sembricu odvr-gel kup smeti (plastenke, pločevinke, papir in ostanke keramičnih ploščic). Pri tem pa je bil zelo »ncspreien«. saj je na smetišče odvrgel ludi listke z zapisanimi osebnimi podatki, tako da bo Inšpektorat za okolje lahko ukrepal. Zvečer so policiste poklicali iz Zdravstvenega doma. V tamkajšnji dežurni ambulanti so sprejeli mlajšega moškega. Izkazalo se je. da sla ga v njegovem stanovanju pretepla znanca. V nedeUo. 4. decembra, pa so policisti ugotovili, da tepejo tudi hišnike. Pijan moški seje enega lotil v bloku na Koželjskega ulici Včasil] pa tudi vlajnljajo brez razloga. Tako so v tiedeljo vlomili v dve vikend hišici v naselju Kunia Kinte. Iz ene niso (idnesli lii-česar, iz druge pa nekaj litrov vina. V lokalu na .Staneto^ je Jia precej neposrečen način, tako da je razgrajal, protestiral gost. ki ni dobil »»dodalka«. V ponedeljek, 5. decembra, ponoči pa so policisti prevzeli viogo Miklavža in razveseliii dva lastnika osebnih avtomobilov, eneg« na Tomšičevi in drugega na (\farjevi, k) sta ju pred tem obiskala parldja in Jima ukradla komplet (^krasnih pokn)vov s koles. Policisti so parklja konimlirali na Krmovem in pri pregledu njunega vozila našli uiradenc pokrove. TC STARA VAS Cesta Simona Blatnika 16, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 56 80 (poleg Fordovega AC Mlakar) Pohištvo priznanih Slovenskih in Italijansicih proizvajalcev [ZE]27Q!Mii!] panSnm \nmMBm Za vse, ki si isiite nekaj vecl OTVOBiTEVs a. in tO- December TV SPORED '^HJÍS 8. decembra 2005 ČETRTEK, 8. decembra SLOVENUA 1 1 SLOVENUA 1 06.30 Odmevi \ 0630 Odmevi 07.00 Poročila i 07,00 l^omčila 0/.05 Uobrojiiiro i 07,05 Dobru jUtro 08.00 (^61a I 08.00 Poročila 08.05 Dobro |]itro ! 08.05 Dobro tutro 09.00 Poro^la 1 t)9.00 PoroiMa 09 ,05 Mah sive celice, kvi/ t 09.05 Na drugi suam. igram film Na liniji 09.15 Uddaia/a otroke i 09.70 (]9.3D PodUobukom i 10.05 Pnsiolmimo tL^mi 10.10 Podiaromwom t 1035 Z vami 11.05 IzzfVf i 11.75 Nadloge. 2/2 1135 OmzjB i 12.15 Osmi dan 13.00 Poroùla. šport vraniB 1 13.00 Poročila,šoori vnmis 13.75 lntfirvjii:ilr. ,ln/e PiinvBc j 13.15 Ob/oqa rlulia 14.70 Nemikvanot, dokum.oiidaia i 13.50 Duhovni utnp 15.00 PoTOi'jla. promst i 14.05 AmtfnČank». driium. odriata 15^05 Mostovi i 15.00 Pomirila, pnxnet 15.40 Cwink, 48/57 1 15.05 Mostovi 15.55 Na rfnigi strani, igrani lilm i 15.40 Pal^kDaviil. 10/75 16.10 Naliniii ! 16.05 Risanka 17.00 Novice. ^orLvrema 1 16.10 Iz pofjotru) todji! 17.30 Jasno in glasno i 1630 Slovenski vodni kros: IdrijuB 16.20 Duhovnnimp i 17,00 Novice.vTBmo. šport 18.40 Giou.nssoka 1 1/35 Mrtsv ah ^v planot?, ;oaii. 19.00 Dnevnik, vreinB, šport oddaia 20,00 îndmk i 18.75 /rebanju dntel|ii;o 21.00 (Jsmirian 1 1835 Medi/nd^k Uhei;, nsanka 21,30 Kiijigi) mene bopa j 18.45 Zakaj?, risanka 72,il0 Oilmevi, šport, vreniE 1 19.00 Onavnik, vreme, špon 22.50 Glasbeni večer i 70.D0 PnJo7r»[;uzNaiali|n 00.15 Dnevnik.vreme, šport i 71.00 Praksa. 3/77 01.10 Icdnik 1 72.00 Odmevi, šport, vreme 02.D5 Dnevnik zameiskBtv i 77.50 Polno ^m kliÀ 073D Inioksnai i 00.fl5 lurisiika SLOVENIJA 2 1 00.75 j 01.70 Dnavmk, vreme, šport /da]!, uddaia za razgibano 06,3Q Iniokanal ^vlienje 09.00 /abaviK infokanal i 01.45 Dnevnik z am ^ske tv 11.00 Ivjuodaia 1 07.10 Infokanal 1130 Otroški infokanal 17.05 Tvprodaia i SLOVENUA 2 12.40 Piïiiagaimosi i 0B30 Infnkanal 13.10 Noo:i na liniji. 5/20 1 0830 Iv proilaja 1330 Ctrromriigionai.lvManbor I 09.00 Zabavni mlokaiml 14.10 SPvbiadnjiti. pasamii'ïiolMI, i lOHO Iv prodaja prenos i 10a35 Gfřfsnik Mb Stopnišče. 7/8 i 11.05 Jasno m glasnu 16.55 EPvplavatijuvkraikih I 11.55 Sport Šp35 bazenih, prenos 1 1730 iifm ^aiCalizza odra 10.50 lvr(^igavkrfiarki(Ml, Union j 14.10 SPvbtHilonii. sponi Dlimpija Qimamia prenos prpnos 7Û.45 Smučarski magazin 1 15.45 Magazin deskanja na sn^gu 71.15 SPvbiadonu. posarm^io(M|, j 16.75 /daj!, oddaia za razrjibano pnsnoiak ^lenjB 22.70 hospodarpuši^^VK.nemška j 16.55 Trst: [P v plavantu v kratkjb (krni bazenih, pranis 73.45 Jasno in glasno i 70.45 SPvalp.smuLSVSI l^l. 00.35 Mačka 2 dovntimi repi. iiaf. 1. pas oe tek 02,75 Iniokanal i 71.30 Stopnišče. 8/6 : 73.10 i 73.40 06,50 24 ur. ponovitev i 01.30 0/.50 Rick{l3ke 08,40 Matnnnapot.nad. 09.35 Proii vetru nad. 10.75 Tvprodaia 10.55 Vila Maoja, nad. 1 06.60 11.50 Prerojena finbezan. nad. j 07.50 12,45 Za kiilisHmi Jur^kn.ya parka. i 08,45 dokiim. him i 0935 13.40 Ivprodaja I 10.05 14.10 Ricktliike 1 11.00 15.00 Prenijsna liubezGO, nad. 1 11.55 16J)0 UmBmalEirata.1/2 i 13.40 16.20 Misssveta2005,pniririale 1 14.10 ju^iic fvn^pe i 15.00 17.00 Prou vetru. nad. i 16.00 17.55 74 ur ! 17.00 18JK) Matennapot.nad. i 17.55 19.00 24 ur 1 18.00 20.00 Irsnjs i 19.00 21,45 Bar j 2030 22.15 Jurski park. amer, film ! 20.40 00.30 Misssveta2005, ponovitev ! 21.10 polil nala i 2335 01.00 Moške glave, Me tete 1 0030 nan. j 07.20 0130 74 ur. ponovitev 02,30 Nrp^na panorama \ 02.50 i 03.50 2?.?n Sîwpnski niaga?!!! Nori:(nal(rii|i,B/?D 73.10 Cíly folk Tommy, aog.iilni © n9.0n DohroiLiiro. Jnlcitraiivno• ta/v^dnlna oiifisfa 1fí.QÍ) Vabirimkoi^lBdii 1Û.Q5 GdpriâiariiH.pn/inviiRV.Skrb íiior<( pnsial; iwpm 1105 NajspolHnflva 11.10 Pop Dorn, glâsbQiid oilda|3. ptjncviiBv. gosqe: sktipma AVI H.DD VidcQSIrani. r;bvBS(ila 1/.6n Vabinioknglndu 1/.66 Dehls/íkíadíw, kvt; 18J10 Mladi upi. oiroška oddajB I8.4n Reg (Olivine novii:;; mh 0B>Gl3/2kíadíw,kvi/ IB.bíl NmlíiIjskiiHsLpotopisno (iijkiimHniarna uHdaia 191)0 Asova pibanicâ.pDniTvriev 19J3G N3|S|ioi(lnnva 193S Vifitîos [fa ni. obvestila 19.[)0 VabirndkriylRrju 1935 Delelâ/skiadov, kvi/ 20.PD /u|}?ti/vanii^isk 17.10 SP V bfadomispnnUfvIl. pronos 13.40 S^vsfTUi.sknkih.prenœ 15.30 M8çia;infigcprvakQVv nogom BUI 16.00 Košarka nba aciian 16.S5 SPvrokûnuijii(^|,Slovsniia Angola, prenos 18.55 ligapfvak'ivvrdoiriRlu.Celjs Piv. Laška Krililing, osmina (mala, prenos sledi SPvaIp.5ífiuř.,VS[|?).l. vožnja 20.55 S^V3Îp.siïiuC.VSLl2).7. VQ?nja 71.45 EPvpíavatijuvkrarkiíi baisnih. posnetek 77.15 CnrvaniBs.3/9 23.10 Nikoli ob dRSt^Uh 00.10 KQni;eri:6packl^kisr 01i]5 infnkanal NEDEUA, 11. decembra PONEDEUEK, 12» decembra SREDA, 14. decembra 07.30 Tv prodaja 08.00 Na^malisveus.scnia 08.10 BraLaKoRltek.riR.S6nja 08.30 Dmbiíki.ris.SBn|a 08.40 Tn|uriiiter{(.ns. Iilïïi 09.50 ZelonjavCkf. ns. scnia 10.20 AnAH3i:k.i?ob.sunja 10.50 Camlman9l[l^Cin^,Q[r.l^s^r. 11.00 Slunčr^k Oenjarma ns.sBnj? 11^0 Šiilska košarkarska liga 17.30 Diayno/a:miior. (lan. 13.25 Na^a sodnica, nan. 14.70 Hti^f? raigli!din03, dokiim.sa 14.Eđ] Anffnalia.dokLiiiLSSinia 15.70 Pusiohwňfiinfl v divjini, dok. ser. 16.20 Umetna lepcia. 7/7 16.55 74iif.vrpnie 17J10 MisssY3ia2005.linalmi?bDi 19.00 24 lir 20.00 V/i?(iii afi pij^u 20.40 Haf.v;ivo 71.50 Veliki) tviavB.arrtaliloi 73.75 Mas. nso, 00.20 Osupljivo, any. Mm 02.15 74 ur, ponrrvitBV 03.15 Nočna panorama © 09.00 maš, otročka oddaia. pon. 09.4C Vabimo k ogiadu 09.45 NhpovhíI lak^iti angleške premier lige 10.15 Naj spot ilneva 14X10 ViiiinsLrani, otivnsiila 15.50 Vabimo k ogfi^u 15.65 Anglnšk;^ nog orfiti ma Premi pr fi^a. nepftsrt'drii jiranos. Cliplsaa :Wi|jan 1A55 D^^ela zakladov, kvi/ 18.00 Avio§ok,orldaj3;af|ubii!3liB aviomobili7ma 18.30 Najspotiiouva 18.35 DeielaiakJadov.kvi/ 18.40 Mlaili upi. Qircéka odrlajs 19.70 Vidnnslrarif, rjtjvesula 19.50 Vabimo k ogfedu 19.55 (Jalela zakladov, kvi/ 70.00 1418. VIV magasin, regionalni inííiniialivni prograiit 20.75 Kultura, informauvna odri3)a 20.30 /rlai. ndd^ja za razg. )ivl{Knje 21.0Q PrazniCn končen Pihalnega orkestra Hlas. šolu Velenje, piisn. 2145 Ofhlazskladov.kvi/ 21.50 Odprta lenfa ponoviinv 27.60 Vabimo k ogIrTdu 22.55 Naj opoldneva 73.0(1 Vidsiisiranf, obvcsofa SLOVENUA 1 07.30 /iv^av Í19.55 SporiSjíítt 10.75 l/virtn)i 1D.55 Prvakidn^|ine.6/13 11.70 Uzara 11.75 0b;uijadiili3 12.00 ljiidjeinzpnil|a 13.00 Poročila, špori. vr^ne 13.10 PnJij^ovcu/Naiatijn Î4.I5 Tisiegainpegaprjpr^tdneva 14.20 Poldnflvnik 14.75 Clnviíškiíakinr 14.30 Nfideljskooko 14.40 Peuiiiniitslm 14.45 Inki Derrena Qrowna 15.15 Prsdii ICI poželenja 1&35 Oilprio 15.40 ?ivB IfiocritlK 15.50 AnglïiS^niigometnaliffa 1&.00 šjiori na današnji dan IB.IO iismi pomik 16.20 lijrclfa 16.40 nonimanka l/.OO PoroCila. Spon, vrame 17.15 list£yafrrpKi|3|Mipo[dnBV3 Î7.70 iilasbenirivduj 17.35 Panika 17.45 Vabilozadva 18.05 VroCe 16.10 Dru/abna kronika 10.30 ^r?baniBloia 16.40 Hopla, nsanka 16.45 farfi mMioio, nsanka Î9.00 Dnevnik, vrfime.špon 19.75 /rcaln lufina 70110 Speirloma 71.35 5iporma oddaja 22iJ0 Vsi^emigosuVikiGmSňlj 72.55 Poročila. Spori, vrBïoa 23.15 Dunan Ounari, hvigkon&ki (ilrti Ol.tO Dncvmk, vnsmc. špon 01.50 Onevmkmiei^e IV 07.20 iniokanal SLOVENIJA 2 06:^0 Inlukarial n/.00 Ivprudaa 0/.30 Infokana neiin Ivprodaja 06^5 Hribar 09:35 PilialniorktíSiBrVevíB. 1/7 10.10 SFvalp.smuŘ..sijpnrCsfMuk (M), prnnos 1Î.75 SPvsniiiC.skTjkih.píenos 13,10 SPvaín.smuč..supBrCSl (M). vkjiiňi.iivvprtínns 13.40 SPvbiatlonij.§ia(flie[ř^Lp(3sn. 15.10 Sko/iřas 15.75 Košarka nba action 16,55 I iga prvakov v rokom em. povrama tnkma nsmine finala. IvlnnlpBÍliBf GorsnjB. prenos 16.45 fpvplâvari|iivkraikih ba/ďnili. pnsnsu^k 70.25 SHvalp.sínii(^,.Sl Ů,1.vožnja 70.55 SPvalp.smiii,.SHZ|,7.vû?nia 71.45 Pnkvarienadtíkte8/16 2735 Imprompui 77.45 Po sledulí Niirqeva. koprnd. I. 73.35 SPvsmuC.skokih.posnRiBk 00,75 Inlitol 07.30 ívpmdaja 06i]0 Ogi|i'vadni§čiMa,ns. serija OB.IO Ainiiriška pravijtiia 4, ris. [ilm 09.75 VoclovnikovavBsina.rre.sertja 09.50 PEijunakmi.ns.seoja 10.15 Art Aliad. iřobí. sooja 10.40 Čarobna angleščina, izob. ser. 10.50 Dogodivščine Jackfcfâ Ghana 11.15 Power Rangers, mlad. nan. 11.40 bolska košarkarska liga 17.40 Diagnoza: iifiinr. nan. 13,35 finskt? ra/oleihce. rjiAoiii.ser. 14.05 Snsirino ztlravjo. arner. Iiltii 15.55 MisssvBia?005.ponov, 17.55 24 UÍ 16.00 Meia pod ko/olc»oi 19.00 74 ur 20i]0 Miki modre 0^. amcr, lil m 71.45 Sponna scena 72.30 Oth Ijito. amt^r. film 00.40 74 ur 0140 NoCna panorama © PQN.OCDAJÏÏDlNSKFr.ASPORFDA 09D0 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Ml/.ViVmaga/in 10.05 Kuluira.inloniiauvn;^ oddaja 10.10 Športni wrak. 10.30 SpofinigostřrancPintDr Ma športnik invalid leta 7005 in Bn^nb Mi horko, jver^ednik sir. kotfiisijB na /Šlo 11.05 ?upan7vami.Dosi:ma(i. Branko Mi^./upan oÉina Hogaška Sla ima 17.05 Vabimo k ogledu 12.111 Lokalm utrip OravskB doline 13.00 Zdaj. odd. za razgib. 13.30 VidBRSlram. olivesiila 16.50 Vabimo k ogled J 16.55 Anyluška nogometna ft-iniia lioa,nGposrrdni prenos MaodiesierUnited:Everion 16.55 Debela zskladov. kviz 19.00 1418. VTV magazin 19.25 Kulturs. inlomi3iivna oddaja 1930 OBliiiazaklHdnv.kviz 1935 Popcorn, glasbena odreja gostje: skopma AVf 20.25 OeíRía/akíadfív.fcviz 7030 ZiipaniVBfoi. yosndr.MaUi: lssi(^Jui)an obíinsPrin/alje 71.30 Debela zakladov, kvi/ 7135 VidRosuanL obviisula SLOVENUA 1 06.75 Duip (l/.Ofl PoroCila n/.05 Dobro juiro 06.00 IWila 06.05 Dobro jumj 09.00 Poroi^ila 09.05 Izpopotnijlorbe 09.75 Ilisanka 0935 Slovenski vodni krog: Idrijca 10.05 Iisi^ga lepep pnpDidnevH 13.00 Poročila. Špori vremB 13.15 lislifgalëpaçtapopoldneva 14.30 Prvi m drugi 15.00 Poročila, proniei 15.05 Dober dan. Kon^k3 15.10 Morska dogodvSùna.//8 16.05 Rariovťdii Taček 16.25 ;vok,4/10 )?.0D Noviit.špoit.vreme 1/.35 And^imerivcdi, pnljiidno;nan. oddaja 16.25 žrebanje 3x3 16.35 lokomoiivčeklomahn oniaielji. osanka 1B.40 ^ingii, nssnka 19.00 DniiVJiik. vrema, šport 70.00 llii|ŠTíjmD,3/8 70.55 \ím 71.20 Podcíiaportcbfi 22.00 Orimevi. šport, vrem« 77.50 l)onKihoi1/7 00.15 Dnevnik, vreioíi. šport 01,10 Podoba podobB 01.35 Dnfivnikzampjskeiv 07.05 InfokaoHi SLOVENIJA 2 06.30 Inlokansl 06.00 Zabavmmfok^naf )1,00 Ivprodaia 11.30 Diro^iinlokanal 17.70 /abavm mfokaral 17.50 Ivprodaja 1.3,75 S športna oddajn 13.50 Slovenski maga/in 14.15 Improniid 14.70 PosliidehNiirajiiva, kopmduk. Iilfit 15.75 lunsuka 15.55 Sl^alp.smuC..SHMLl. voJnja 17.15 Ivana Orlsanska. 3/3 16.55 SPvalp.sfmitSHM|.7. vožnja 20.0 OsHbnn 7D.30 Resni^jia resničMfBt 21.00 Studio city 22.00 Ariunija, ylas. oddata 7230 Siudsntska 73.00 Ita Runčri 1/^3 odra 00.40 Infokanal 06.50 24 ur.ponovitPv 07.50 Miiakiî 06.40 fvlaisnna poi. nad. 0935 fVoti wmi. nad. 10,25 ÎV prodaja 10.55 Vif? Mama. nad. 1150 Pfwoiena liubezun, nad. 12.45 Športna scena 13.40 Ivprodaja 14.10 IMiLake.pug.udd. 15.00 Prirroiena ljubezen, nad. 16.00 Vila Mania, nad. 17.00 Proti vairu. nad. 17.55 74 ur vrema 16.00 MaiarinapoLr^d. 19.00 74 ur 70.00 Ni^a mala klinika, naa 70.55 liazm^arane gospodinja, nan. 21.45 Rar 22.15 Degunoc, amer, film 0035 NakrafuMna, nan. 01.30 glave, ženske te^m. nari. 07.00 74 ur 03.00 Noi!na panorama © 09.00 Dobro juirainfnnnauvno ra/Rudnina mldaja 10.00 Vabimo k 0{]lsdu 10.05 Praznični korir.'eri PihalnBga orkwuatlasbKnešoltfVHltín).'!, posnetek 10.50 Naispotr^nevê 14.00 Vid^ostrani. obvestila 17.50 Vabimo k ogl«dii 17.55 Dehla zakladov, kvi/ 16.00 Regionalne novice 16.05 Ani}li!ška nogrjnu^tnir Premiftr Ima, neposredni prsiios frfanchesi2rUoiu?d:[v«rion 19.50 De^eld/aklarlov, kvi? 19.40 Naj spot lin^vs 19.45 Vidnostrani. obvflsula 10.50 Vabimo k ogledu 19.55 Debela zakladov, kviz 20.00 ^upaozvami.kontaktna oddaja, u ost: Srečko Meh. župan MQ Veli!rqti 71J)0 Regionalno nuviœ 71.05 Deíala zakladov, kvi/ 21,10 Lokalm utnp Dravske doliiii3. in(imiiauvna odrpHia. [lonovitev 22.00 Naiatr^iktivn^ši dogorel angleške nogomeino hga. r^qjofta/a 22.40 Iz od dite Dobro I i;Uo. iniofmativno ra/vednina oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 2335 Naj spot driBva 23,40 Vidaostram, obvestila SLOVENIJA 1 (16.30 rnnm Û/.DO Ponjôila 0/.D5 Dobrtijuiro 08.00 Pmo^ila 08.05 Onbrojimo 09.00 Pofoi'ila 09ÍI5 Spori 09.35 Zgodbe I/školjke 10.05 /vrjk,4/10 10.35 SoM|3. tv Maribor 11.50 PnJo^ovcuzNatalijo 13.00 Poro tila. Spun, vra me 13.75 Hnbar 14.25 Hisk, 17/15 16.00 Porodila, promet Ibis Mostovi 15.40 Pravljir^joznbku, nsanka 16.05 Ahoia poznal: ja^sifm po/na jesen 16.15 /htkoZaklarlko 1635 Kniig3 mene biÎQ» 17,00 Novrne, šport, vrema 1/.30 Sloviiiiska (Íisini:a. dokom. odd. 18.05 Modro 1835 Sifoonvdei^elirîsbskTedo. risanka 18.40 CarlnnMmirr.nsar^ka 19.00 Oncvnik,vrenie. šfjort 70.00 Prjgovorspredsednikom dri'avadr.JantiZom Dmnvškom 71.00 Praledvarhivskukntigo. doKum.odrlata 22.00 Udmm šport, vreme 22.50 Gradnja AirbusaA380.3/3 23,40 SlovHiskaOistnca. doLodd. 00.15 Dnevnik. vTKiiie, šport 01.10 Pogovorspradstidnikom dr^av^ dr,Jane/om Drnovškom 02.00 Onovnik zamejskn tv 07.25 Itiiokaoal SLOVENIJA 2 0630 Inlokanal 09.00 /abavni infokanal 11.00 Ivprorfajs 1130 Otroški infiÂanal 17.30 /abavm infokanal 13.10 Ivpn3daj3 13.45 OsRhnn 14.15 teiičnartisiiiCnost 14.45 SliTvanski ui;mk< 15.15 Antmiia.nlas.odiiaja 15.50 Smdeniska l(i.70 Sujdiur.ity 1/.7D MfKiovi 17.50 Dsvi.izborizjUtr.prograriis 18.50 Kugy f^oyalDaneeling.2/3 20.00 Frasier. 15/24 20.75 (iiiteški trgovcc, gledal. Celje 2230 Po^ivlje(iju.franc.b!ilg.hlm 00.30 Nalmiji 01.15 Iniokanal 'V 06.50 24 ur. poiir)vi;ev 07.50 RidiLakř 08.40 Matenoa pol nad. 0935 Prou vetrn. nad. 10.75 Ivprodaja 10.55 Vila Manja. nad. 11.50 PrerDiemfjuiiezan.nad. 1Z45 Diagnnza umor. nao. 13.40 ivjtroiteja 14.10 Hntki[akR.pog.ndfl. 15.00 PrerD|en»ljubt^/mi.nad. 16.00 Vila Manja, nad 17.00 Proù vRtni. nad. 17.55 74 ur vremK 18.00 Maiennapoinad. 19.00 24 Lir 70.00 PrevBnano 20.55 KíwnHiiLnan. 21.45 Bar 72.15 MaščBvamu, amer. Iiioi 00ÍI5 Na krajii ztoa. nsn. 01.0D Muškc glavK. Rimske te/ave. ran. 0130 24 lir. ponovi 07,30 Nočna panorama 09J10 Dobrojulro. atlormauvoo razvedrilna oddtii» 10,00 Vabimo k ogladu 10.05 /lipan z vami. pogovor v sUidiu, DosC Sreâo Mah. řupan MOVi?len[e 11.05 Najspoidnj^va 14110 Vide os tram. obvestila 17.50 Vabimokogkidu 17.55 De2e]a zakladov, kviz 18.00 TVíiétrukuiaiMatemauka. kontaktna svetovalna oik^ata 18.40 D&^ïla zakladov 18,45 Videonovice/a f}kilm m nagkjšnu 1930 Obrstila. VIda(fitr;)iii 19.50 Vabimo k ogla du 19.55 Duřela zsklàdov. kviz 20.00 1419.VrVmaga^in.řBgjQnajni mfomrativni program 20.75 Koltura. in f ormativna oi kiafs 70.30 Spwint lorek, špofina inínmiaiívna odilaja 70.50 Sportntgosi.kontaktnaoddsja 50 let Smučarsko skakainBga kltJba V[^un[C 71.25 Dtíala zakladov, kviz 7130 Asova Qibanica. informativna oddaja. 3. IVmrpza 22.00 Iusmodon>3,inlorm.odd3ja 2230 Izoildaj^Dobroiut/o 23.20 Vabimokogkidu 73.25 Najspntdncva 23,30 Vide osira 01.0 buss lila SLOVENUA 1 06.30 OdmRV! OAOO IVoCila 07.05 Dobroiuiro 08.00 PtfoCilH 08.05 Dobroiuiro 09.00 Pnro^ila 09.05 Ali mapo/iušijazsem pozna jesen 09.10 Risanka 09.70 CRrink, 46/57 09.35 /[alko/skladko 09.55 Knjii]3 mene boga 10.2D Mrtfiv sli řiv plunei''./nan. oddaja 11.15 Spsidoiii3 13.00 Poroi^jla, šporL vreme 13.15 Nnkajminutzarioma&iglasho 1335 l|ud|3 in zemlja 143Q Prvaki rlivjine. 6/13 15.00 l^nro6la, promet 15,05 Musmvi 15.40 Fračn dot. 11/23 16.05 Pod klobukom 16.40 SkJpin^it. 18/26 17.00 Noviua. Sport, vromfi 1730 /vami 18.7D Jitisuka 18.40 ZrsbaiflfiAstra 16.45 Rioko.nsanka 19.no Dneviuk.vreme.špoit 20.00 Nuveriiiicnpsr.fram. belg. film 7130 Kratki film 72,00 Odm(fv], kultura, šport, vmms 77.55 Switomsvet 00.10 Dnevnik, vreme, šport 01.0S Z vaoii. ponovitev 01.55 Dnevmk zamejske IV 02.70 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Inínk3nai 09.00 Zabavni mfokanal 11.00 Ivprodaja 1130 Otroški infrtoaf 17.30 /abavni infokanal 14.05 Iv|)rodaja 14.40 (vropskintagazm 15.20 Frasier. 15/74 15.45 Nikuli tjl) desetih 16.45 Doberrian.Kûro5ka 17.70 Musifjvi 17,50 Dčtvi.izbori/juiranicga rrograma 18.55 NewYork london,?// 20.00 leiosôizlPka. romsb simioiiični orkestar 21.50 tkspenrneni oťmškj film 23.45 Slovanska lazzscena 0030 Dbfeka. ruski koprodiiki^tski film 02.05 Iniokanal A/—5 00,50 74 lir. ponovitflv 07,50 Ri^laki; 08.40 Maten na pa L nad, 0935 Proti verni. nad. 10.25 ívj)rodaj3 10.55 Vila Marija, nad. 11.50 Pren]j8na ijubo/en. nad 1245 Prevarjfloo 13.40 Ivprodaja 11.10 Ikki Laki^ pog. oddaja 15Í10 Preroiena ijubirz^n. nad. 16.00 Viia Manja, nad. 17,00 Proii vetru nad 17.55 ?4ur.vrBmn 16.00 Matlán na pot. nad. 19.00 74 ur 20.00 Sestnnapomoft.amer.liloi 71.45 Rar 27,15 DoktorDoliilie^amer.filiïi 23.50 Na kraju/točina. nan. 00.45 Mo^ks glave, ^^skc težavo, nnn. 01.15 74 ur. ponovileva 02.15 Noi^M a panorama 09.00 Dobrr^juiro. inlnrmaijvno- ra/vednlna odriaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Športni torek, inforotativna oddaja. ponoviiL>v 1D.76 Spoitni gosi pogovor 50 lat Smučarsko skakalnega kluba Veienfe 11.00 Najspotdnfiva 14.00 Vidr^osirani. obvftstila 17.50 Vabimo k oglerlu 17.65 Dtî^fila/akfadov, kviz 18.00 Cas/a nas, mladinska oddaja, 3. rVmreia 16.40 RtfgloiiciIne novir.e 18,45 lu smo doma. inlormativna oddaja 19.15 DMzakl3dov,kvi7 19.20 Vidtrostram. obvestila 19.50 VahimekogiBdu 19.55 Delala zakladov, kvi/ 20.00 Pop uim. glaslmna kontaktna oddaja 20.50 Rtrgionalnc noviire 70.55 Diiisla zakladov, kviz 21.00 Odprta loma. kornaktna oddaja,3. IVmreza, PRlHODf^DSl PRIPADA POGUMNIM:17.12.l99n:-Dan. kojo prvič zadišalo po slov^ns^ vo|ski' 22.00 Iz odiiaja Dobro ]uim 77.b0 Vabimo kogiBdii 72.55 Nai spol dneva 73.00 Videostraiii. obvtistila PRIREDITVE (T.FToroskon Kdaj - kje ■ kaj Oven od 21*3* de 20*4» Èopravsi tega ne boste lelelj. boste motali v naslednjih dneii prenašati l|udi, ki vam grsdû kispkû ra zivca. Nikar na mislite, da bo hitro minilo. V ^^ ^ Ne bo, tudi raio, ker vi ne bosie in ne bosie mogli n^ii razlogov za boijšepoCutjein dob^o V0l|0. Veliko boste rasnišljali o ^r^n^boíi, ki S3 {ih zeliie v svqam àvijenju. Ni jih malo in kar na već podmíjíh si jih želite. Giohokc vsebi se zaveda», da so vse to bolj fel|e kot pa izvedljive ležirve. Vprald' jtase raie, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo vvašem žjvlienjo. In tud), kaj lahko spre* menite sami, kaj pa le odvisno od drugih. Bik ed 21.4. de 21.5. Vsem težavam pri ú^u boste težko kljubovali, vam bo zmanjkovalo mti Ni dvakrat za reb. da bo zaostanek vsá dan veqi. a kaj. ko si ne boste znali pomagali. bo vam padla krona iz glave, i^e boste z8pro> sili za pomoć in prznali. da ste precenjevali svo)e sposobnosti. Pazite le, da tega ne poveste komu. ki bi znal to uporabjb pioG vam m v lastno ko-nst. Da vsi Ijudie niso vredni vašega zanimanje, pa tako dobro veste. PredobtD. Izkušnje so bile le doslej marsikdaj k/ute. Zato pe imate toliko bolj tolo kořo. Partner bo pozoren m ]|u-be£ kot že dolgo ne. In to iskreno. DveKk« ed 22.5 de 21.6. V leh dneh boste naredili nskaj, t^a kar ste se pripravljali resntfno do(go. Čeprav so va^ bližnji slutili, da vam bo enkrat čisto vsega dovolj in da se bo to mično zgodilo, se bodo sedaj Čudiii. Imeli boste Mu-tek, da za pomemben in n^riljubljen življenjski korak celo obtožujejo. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili ssvojo slabo ve$ijo, bo sicer vsak don boljše. A ne bo phšlo čez noč. Staro boste pustli za sabo. novo pana zdčetku §e ne bo lepo. Konec koncev le novo leto ludi čas za ot^aCunes starim in načrte za novo. Zato vztrajajte n^začrtani poti. Rak ed 22.6. de 22^^ Dogodki prateklih tednov se bodo vlekli za vami. Kar ne boste se znali sprostiti. Ceptdv 9 boste to silno želeli. I^ali bostenapakena m v sebi, celo očitali in se zato počutili vsak dai slabše. K^, ko bi si končno pnznali, da sta vredni ljubezni m da vam tega nihče nebo pokazď, če » ne boste imeli radi rudi sami? Da ves imajo, včasih dvomile, a v naslednjih dneh vam bodo dokazali, da je tako. Pokažite jim, koliko vam pomenijo. Več kot stokrat se van bodo vaše delo m d^enja povrnila že kmalu. Će bo pomagalo, se potolažite s kakšnim pregrešnim nakupcin. lev ed 23,7> de 22.8. ■ N Na zunaj bos« še napr^ kazali zadovoljen obraz, a uso. ki vas dobro pi> ©znajo. t»do vedeli, da z vašo notianiostjo nekaj m vretkj. In ras vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnaju, ne boste upali nič povedan. Predvsem zato, ker se boste balf, da preorate. N/tirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Prifateljica bo tista, ki vam bo vlila mo6 za pr^i korak, potem pa bo ^o že la^e. Neka pomembna ponovna odločitev bo padla, če bosts kaj rgldi ali ne. Tok dogođ;ov je namreč tako močan, do pravega vpliva ne boste imeli. Izkazalo pasebo, da fe bilo to zelo dobro. Devica ed 23.8. de 22.». N Nekaj napomih dni je ze vami. Z mislimi ste brodili po preteklosti, pred- fvsem po dogodkih, ki so vas prizadeli. Še n^j dni ne boste v taksni kondiciji kot ste vajeni. Odrezavi in tečni znate biti, leredko fudi veseli. Tokrat vam prav nihče ne bo zamahi. Vs^akor pa poskrbite, da to ne bo traialoin trajala ^j veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svofi bližini. Načrti za prihodnost, ki jih bosta s partnerjem delala v prihodnjih dneh, ne bodo obmdili Želenih sadov, če na bosta v željah zelo realna. Parme to zna, vas pa rado zanese med sanjače. i ^ Tehtnica ed 23.0. de 22.10. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat delili pa jO boste le z najbližjimi. Oa ]e življenje res lepo, boste spoznali danes. Dogodek bo prav poseb^. zato nebo nič čudno. Počutje bo še nekaj dm odlično, karraz-ganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto za-dovol[en i vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo. Sicer pa vas predobra pozna, da bi kaj pridigal. Pri delu vas bodo pohvalili, v denarnici pa se še ne bo kmalu poznalo. Škerpllon ed 23.10. de 22.11. % Polni boste želja, da bi jih spravili vživljenje. pa bodo dnevi čisto pre-f^ kratki. Saj se bostetega zavedali, a sanjali bostenaprej. In upali, da se mjlP^ bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin, Aše ^ttjÇ prej vas, še pred božično-novoletnimi prazniki, čaka spoznanje, da se vam nekatere stvari v vašem življenju rušijo kot hišica iz kan Zelo verjetno jO, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razoč^nje in potem celo žalost. Bii^i^ se nekega srečanja. Pa na tu tako hudo. Strelec ed 23.11. de 21.12. N Na delovnem mestu vas čaka neprijetne sprememba. Vanjo boste, hi> češ ali nočeš, vpleteni tudi vi sami. Precej stvari se bo zelo spremenilo. ^ N^oiiko lažje vam bo. ker boste vse to pričakovali, zato ne boste mogli mč pomagati. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako. kot je prev. Četudi morda ne bo šlo z^o na hitro. Na čustvenem področjuboajala tabla praznina, nafinančnem prav tako. Še n^bojj zadovoljni boste z zdravjem. Medlem, ko se bodo vsi okoli vas pritoževali, se boste vi počutili vsak den bolje. Tudi virusi vam ne bodo znali do žrvega. Keiereg ed 22.12, de 20.1. ^ Sami ste hoteli, sedaj pa imate. Uspelo vam je resnično naedio piavo ^^ zmedo \i svojega vsakdanjika. Će si človek postavi visoke olje, drugače tudi bíd ne more. Vaši pa so sedaj že kar visoko leteči. In sedaj se boste V samega sebe, tudi na glas. V resnici pa vas bo ^^^^^ vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdravje. Kaj, ko b( tudi vi raje malo popustili m s priznali, da ste pretiravali. Zddnji čas je tudi, da se odločite, kje boste silvestrovďi. Prijatelji vas ne bodo več dolgo čakali. Vednar ed 21.1. de 10.2. ^^^^^ f^čno sevam bo izpolnilo velika želja, ki ste jo. čeprav nezavedno, že J nekaj časa tlačili v podzsvesi Ne le, da boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan boljše. To, da ne boste več čakali na boljše čase m da si boste znali vzeb prosu čas -N ✓ tudi, če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako n^večji korak naprej. Oa ga ne pouebujete vedno ob sebi, tako le veste, dolgo pa tudi nezdržite brez njega, pa čeprav boste ravno v teb dneh nenj jezni ko hudič. Ker bo fmel slabo vest, bo sladek kot čokolada. In to še nekaj naslednjih dni. Ribi od 20.2. do 20.3. Ugotovili boste, da vas obkroža zelo malo ljudi, ki jim resnično lahko zaupate. Nikar ne rttslite, da ste vi popolni. Včasih namreč s svojim molkom izpedete zelo vzvišeni, pa to ne drži. Tokrat vas bo razočaral dober znanec; presenetil, zelo pozitivno, pa dober pnlatelj. Ki bo že kmalu dokazal, da je več kot vieden zaupanja. Pomemben projekt, ki bo končan v prihodnjih dneh. bo več kot uspešen. Še sami boste presenečeni nad knt>-kami. ki bodo tokrat izrazito pozitivne. To vam bo pomenilo veliko več kot denar, ki bo sledil. Partner bo tudi navdušen, pokazal pa tega ne bo. Saj veste, kakšen je. Četrtek, 8. decembra 16.00 Ljudske univerza Velenje Predsiavitev študija na daljavo 17QQ-1S0D Interspar Velenje Lutkcvna predstava: Bombončid, organizirali bodo tudi ustvarjalno delevnico za otroke; Pišemo pismo boaćku in izdelujemo voščilnice t9.0Q Knjigarna Kulturnica Predstavitev literarne revije Po etiko n in branje poezije 19,go Restavracija podJakcemVelenje (nov razstavno-prodajni salon Gorenja) Svečana prireditev ob 6(Hetnici Smučarsko skakalr»ega Muba Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Javni nastop Pihalcev Glasbene šole Velenje Petek, 9. decembra 16.00 Pročelje Mladinskega centra Velenje Odprtje razstave: IVIC Plata 18.00 Knjižnica Velenje Coot knjiga Leroux Gastort: Fantom iz cpere 19.00 Galerija Mladinskega centra Odprt[e razstave likovnih del Sale Savel j 19.1 g Knjižnica Velenje - preddverje Predstavitev zgoščertke Kitarski duo: Monika in Boris Štih 19.30 Rdeča dvorana Velenje Tekmal.bSRL ŽfiK Velenje : ŽRK Sava Kranj 21.DO Mladinski center Velenje Odprtje razstave: Videûtapeta 21.00 Mladinski center Velenje Fat Balls tour Koncert: Multiball, Leaf vs. Fat Sobota, 10. decembra B OO -12.0Q Cankarjeva ulica. Velenja Bolšp sejem Iniorm. In prijava: 03/896 18 60. tic@velenje.si 1D.GQ Center Nova, prireditvena dvorana Plesna pravljica Plesni teater Velenje Peter Rozman: Lovec Jago Pikin abonma in izvon 19.30 Hotel Paka Velenje Gledališka predstava GOML gledališče Ljubljana Fadil Hadič: Državni lopov, komedija Zeleni abonma in imn ^Ç,PQ MladInski center Velenje Klubski večer Nedelja, 11. decembra 10 QQ Velenjski grad Babica pripoveduje Babica Mira Čretnik bo pripovedovala dolinsko bajko in pravljico, sledila bo praznična muzejska ustvarjalnica za otroke Ponedeljek, 12. decembra 10.00-17.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje 3 7.0 [j Mlad insk t center Vei en je Delavnica na temo s amo po d oba 17.00 >19 00 Interspar Velenje Lutkovna predstava: Kužek in muca. organizirali bodo tudi ustvarjalno delavnico za otroke* Ustvarjanje sladkih obeskov 19 30 Hotel Paka Velenje Gledališka predstava Mestno gledališče Ptuj RokViličmk:Pavlek. tragikomedija Beli abonma in izven Torek, 13. decembra 11.00 Galetijs Velenje Odprtje razstave in predavanje Uroša Winbergorja 16.00 - Ifi on Ljudska univerza Velenje Pre ds tavi te v pr ogram a usposabljanja NPK voznik / voznica 1700 Knjižnica Velenie. otroški oddelek Praznični košek Decembrsko ustvarjanje v knjiřnici 1700 Mladinski center Velenje Izdelava nakita s Ksenijo 1700^19 00 Interspar Velenje Lutkcvna predstava: Kam pa kam kozliček, organizirali bodo tudi ustvarjalno delavnico za otroke: Izdelovanje boSčkove kape in nogavice 1700 Galerija Velenje Odprtje razstave ilustracij Igorja Cvetka Ob odprtju bo nastopila mlajša otroška folklorna skupina Kresničke iz OŠ Gustava Šiliha 18^0 Mladinski center Velenje Magično gledališče - film 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave jaslic V kulturnem programu bodo sodelovala Podkrajska dekleta. Razstava jaslic bo na ogled do 6. januarja 2006. 1900 Knjigarna Kultu rnica Predstavi te v knjige ifigenijd ZagoriČflik Simono vi č: Navzven-navznoter Sreda, 14. decembra 1700-19 00 Interspar Velenje Lutkovna predstava: Vila čira čara, organizirali bodo ludi ustvarjalno delavnico za otroke: Naredimo praznično smrečico 1_L0J3 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice n.OO Knjižnica Velenje Špeline ure pravljic Frika (R. Kerslen) in Zimski prijatelji {C. Butler] I g.QO Univerza za III. življenjsko obdobje Izdelava nakita iz fimo mase 19.00 Galerija Velenje koncert Ljubezen v pesmi in poeziji, vok. skupine Anima Vita 19.19 Knjižnica Velenje - preddverje Aforizmi za vsako noč Predstavitev knjige erotičnih aiorizmov Milana Fridauerja in odprtje razstave karikatur AJjane Primožič $osfan| Četrtek, 8. decembra 17:00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura z Metko Pivk 19:00 Kulturni domŠoštanj KUD Ravna se predstavi Sobota, 10. decembra 6:00 Telovadnica DŠŠoštanj Šoštanj To polica II : Mislinja (3. državna odbojkarska liga) 18:00 TelovadnicaOŠSoitanj-podr 19:00 Topolšica Kajuh Šoštanj : Meaoa (3 državna odboj, liga za ženske) Športna dvorana Soltanj Šoštanj Topo Ilica : VegYosz RC Kazincbarcika (mednarodna tekma Inter lige) Nedelja, 11. decembra 15:00 Dsnovna Šola Ravne Slavnostni koncert ob 30-letnici Moškega pevskega zbora Ravne Sreda, 14. decembra 08:00 Občina Šoštanj Za ključni izlet (lahka potj Utrinek z Miklavževega sejma 4. Miklavžev sejem Šmartno ob Paki, 5. decembra -V snežno {>dejo ovita narava v nas vcdnn /novH /huja občutke pra/ničiiih dni. TaHnr) jc bilo ludi ponedeljkovo popoldtîc pri Hisi mladih v Šmarlnem, kjer so učenci smar-škc osnovne šole in tamkajšnjega vrtca pripravili četrti Miklav/ev sejem po vrsti. Bil je prijeten in dobro obiskan. Stojnice so vabile k nakupu unikatnih izdelkov, ki so jih izdelali otroci in učenci pod vodstvom nicnlor-jev, Rtísiiicno so se potrudili. 1/delali so od hišnih copat, igračk do drobnih okraskov, novoletnih voščilnic, adveninih venckov. Učenci soje so s prodajo izdelkov in srečk na ^cjmu zasluzili 400 tisoč tolarjev, v teh dneh pa na srili prodajajo se ostalo izdelke, ki so jih izdelali za lo prih)i^.nosu Izkupiček Miklavževega sejma bodo namenili pomoči potrebnim sošolcem. V/gojitcljice vrtca pa so samcî s prodajo izdelkov zaslužile nekaj več kot 124 tisoč tolarjev, ki jih bodo namenile za dejavnost otrok. /a prijetno razpoložertje na Miklavževem sejmu so poskrbeli pevka Irena Vrckovnik in plesni skupini Maje Bubik. ■ Tp se je # # • od 9. do 15. decembra -9. decembra 1987 je Pankrac Semečnik poslal predsednik občinske konference SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) Velenje; - decembra leta I9S3 so v soslanjski termoelektrarni s 4 milijardami kilovat ni h ur dosegli dotedanjo rekordno proizvodnjo električne energije; prebivalci Šaleške doline pa so morali deccmbra tega leta kljub največji slovenski teroioeleklrarni, njeni rekordni prt v izvr^dnji in s tem p odpr«>dflje zalo;! Pohitite v prrxiaini studio (lOrcnje Koi^lnicc v ^t^ianjti) Ciorcnj« Kopiljuce ' PriniotsLi 6h • M^^^oicmf • rd: 0} 40 Zaupali ste nam doma - zdaj Je na vrsti še svet. KD Prvi Izbor, vzajenDni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! Pntvfli MnM)4nNb m MsUrni om » UfMStrmn. orutM nwcmMe. a.ae. L Juei^««' w tKf^fjtn rmd 4ti9vnkn Cmbti na i«IJo MM^* tfrvfiW AB rvuAinlli leCUN (n »n i^Ath domAtf^il» (Mruwr^iiv kl MV«*'!^ »dsloftM «QM lior*v(i«yn icnvftfqt vgi|«iíin«qi HUCI. VpBwawKi InflPpaPt»«* pannir^taat^^M i%*ipWAlh>tr«AMvww«Rd «rouMl. lUvftWffrofiiUo&'ftJ W» pere0e »iiiai. ic swta m vofVik HO lAVMtmM« C«l»r>in euU 20«, Npift I» nS« u vftopg« itroikt wl ofereCMa vpMtmJu, ki ostmjo wwnrwuitgi. Akcila mi» Uk^Ue u rtt^sttljtf U » ill betfo prvM pristptlîi k prifilom uyrtvQeeii mé^MM «klada H 201Hi tfo 30. U. 2001 Nagradna križanka Garant G^R^Nr Pohištvena Industrija d. d. Polzela Tel.: 037037 130.70 37 131 Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno! VEUKA NOVOUTNA AKCIJSKA PRODAJA POHISTVA od 5. docembra 2005 do 10. januarja 2006 Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob. otroških in mladinskih sob. predsob, omare v različnih barvah, lisovno pohištvo, kuhinje. računalniške in pisalne mize. OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE! Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do IS.urs sob od 8. do 12. ure Informacije na tel.: 03/ 70 37 130 03/70 37 131 E-mail: info@garant.si Internet: viww.garantsi POHIŠTVO GARANT-POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Maš čas, d. o. o.. Kidrii^eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Garant«, najkasneje do ponedeljka, 13. decembra. Izžrebali bomo dve nagradi: 2x dekorativno ogledalo za spalmce 06-233 v barvi oreh. CfTRTEKJ.decembro: 16.00 Gobn) jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročita; B.45Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Sk) veni je; 7.30 Poroi^ila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.00 Zanimivosti in vetfete-vdnje: 9.30 Poročila: Rekrescijskl nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; t5.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila: 18.00 Kvazi kvfz:19.00 Na svidenje. PEIEK. 9. decembra: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 P0(0i!ild; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 PcKOiSila; 9.IX) Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroiSila; 16.00 Kdai. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10. deeo odmeri nadomestila Davčni urad Velcr^e uporabi podatke, ki mu jih posreduje Urad za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje. Z vašo pomočjo želimo te podatke posodobiti in se tako izogniti pomotam in neprijetnostim. Na podili Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so zavezanci za plačilo nadomestila vsi neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe alt dela stavbe (lastniki oziroma imetniki pravice razpolaganja, torej najemniki stanovanj ali poslovnih prostorov, imetniki stanovanj ali poslovnih prostorov, imetniÛ stanovanjske pravice in podobno). V skladu s 5. odstavkom 5. člena zgoraj navedenega odloka so zavezanci Uradu za gospodarska javne aiužbe Mestne občine Velenje dolžni prijaviti zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče In vse spremembe v 30 dneh po tem. ko postanejo neposredni uporabniki. Cc ste v letu 2005 opravili promet z nepremičninami in se je zaradi tega spremenil lastnik oziroma imetnik pravice razpolagalna, vas prosimo, da v roku 8 dni posrednjete vse potrebne podatke iz sklenjene kupoprod^e pogodbe o novem lastniku oziroma neposrednem uporabniku stavbnega zemljišča. Ce tega ne boste storili, boste v evidenci Urada za gospodarske javne službe MO Velenje še vedno vodeni kot lastnik oziroma neposredni uporabnik in boste prejeli odločbo o odmeri nadomestila. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 89100 30. moD.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOHJMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA HA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 241IROKEVKO ZAHVALA Ob i/.gubi ljubega mo/j. occia in dedija VALENTINA JUROVIČA 8.2. 1938-24. JI. 2005 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice TopoIšica. Premogovniku Velenje. gosptJdu ^.upniku za opravljen obred. Pogrebni službi Tišina, vsem dobrim prijaieljem in sosedom lervsem, ki boste posuli ob njegovem grobu in mu prižgali svečko. Xalujovi: zena Jetka, hćeri Ružica in Boiica z družinama ter sin Franjo i, r ZAHVALA 25- novembra nas je zjpusiil na§ dra^ mož, aia in si ari aia FRANC HOLZKNECHT roj. 30. 6. 1934 Vsem, ki sic ga imeli radi. vscm, ki ste ga obiskovali in ga nisie po/abili. vsem. ki ste mu izkazali spoštovanje ob slovesu, In vsem. ki sie nam izrekli sožajje ter nudib pomoO. se iskreno zahvaljujemii. Njegovi: žena Mici, otrovi Ma/jan, řranja in Tinii a z iirutinanii Izbiramo naj osebnost Sodelujte s predlogi -Vsak teden žrebamo nagrade - Vsi, ki boste poslali kupone, sodelujete tudi na zaključnem žrebanju Leio je naakmg in v našem urediiiiiivu smo spet začeli s iradi-ciiînalno akcija I/BIRAMO NAJ OSEBNOST. i.eiosnji i/bor je podoben lanskemu. Naj osebnosi izbirale bralci Našega Casa in poslušalci Radia Velenje. Izbiramo tr)rej osebiiosi, ki se vam zdi. da si ta naslov zaslu/i in je s svojim delom ali Življenjem ludi lokalno vpela vprostorobčin Velenje. Šoštanj in Šoiarino ob Paki. V Na^em času bomo do konca leta objavliali kupone, s katerimi bo sle Vàhko glasovali, glasove pa zbiramo tudi na Radiu Velenje. in sicer vsak dan nb 15.55 do 16.00 na telefonsko sievilko 03 Na lestvico naj osebnosti ste uvrstili: Sebastjan Sovič, prijaven športnik* rokometa! (eden najboljših športnikov), velilu borec, vodja ekipe Romano Praprotnik, predsednica društva diabetikov Velenje {maksimalno predana delu v društvu; prijazna in pripravljena nesebično pomagati) Kof el Drago Seme, kulturnik (če bi bilo takšnih več, bi bilo lepše: duhovno bogat človek' odlicro predstavlja lik dedka Mraza) Matjaž Rogel, poštar v Šmartnem ob Paki (vesten, marljiv, vedno r>asmejan| Sonja Levak Hozjanr ginekologinja (žeto sposobna ginekologinja ki s< vzame čas za paciema. je prijama, dobra svetovalka) Andrej Holer, simpatičen IV vodiltelj. povezovalec in kulturni detav» {zabaven, priljubljen) Jovan Sfupar, zdravnik (zdravnik? dušo in srcem, zelo predan svojemu poklicu) Miian Mafko, veterinar, (velik strokovnjak, pa vendar preprost in prijazen č k) vek) Vsak poslani kupon (ludi lisli. ki bodo /e i/irebani) bo na koncu ponovna udeležen I)a velikem hcbu na silvesir-ski /abavi na iliovem irgu. Takrat bomo srečnemu dobitniku podarili gospodinjski aparat, ki ga je v nagradni «ilad namenilo (loreiije, in še \eř kol dvajset lepil) nagrad. 897 5003 in 03 897 5004 1er med 9. in 10. uro na SMS 031 26 26 26. Med vsemi, ki boslc sodelovali pri izboru, bomo nekatere srečneže tedensko nagradili. Vsi pa boste sodelovali tudi v zaključnem /rebanju, na katerem vsako leto podelimo lepe nagrade. Od današnje številke dalje odpadajo z lestvice po trije kandidati, ki so prejeli najmanj vasiJi glasov. Vrstni red na leslvici smo oblikovali na osnovi števila vaših glasov. LipoSlevali bomo vse liste glasove na kuponu šte^lka 5, ki hodo v naše urednièiv<ï prispeli do torka, 13. decembra, (rlasujte Med tistimi, ki boste glawv vali na kuponu številka 5, bomo izžrebali dvanajst na^ grad naših pokroviteljev ledna: Hralnica [,on • l-kral pohodne palice. 2-kral kopalna brisača; Mura - .Vkral darilni bon v vrednsoii 5000 tolaijev; Trendnct: 3-kral darila WV/W. Prodajalna.com in Prodajalna in ski-servis Elan Vcleiîje. Šálek 7: 3-dnj/jnskc dsřnike Hlan. torej za tistega, za katerega menite. da si zasluži la laskavi naslov. Naj osebnost leta 2005 5 I Nagrajenci prejšnjego tedna: Glasujem za: ObTB2h)2ítev: Moj naslov: Pakrovilclja loto zoom: 3 foioaparaíc Kiidak z halcrijo in fil-motn prejmejo: Sonja So po I še k, Kardeljev trg 2. 3320 Velenje; ljudmilaTamše, Ilrastovec 50,3320 Velenje in Erna Verzolak. I'0-iiova 8.3320 Velenje; Pokrovitelja Mc Donalds: trikrat po šest kuponov za meni po izbiri prejmejo: Milena Koren. C/aberke 283, 3325 Šoštanj; Mira Špital, Gaberke 294. 3325 Šoštanj in C\-ela Knavs, Šercerjeva 2, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo poirdila prejeli po pošt K Elan v Velenju znova z vami - na novi lokaciji Prodajalna in ski servis Elan Velenje, Salek 7, gsm: o7o/ 701701 PRODHJHLHH UJUJUi Neverjetna ponudba računalniške of^'eme! Prenosniki že od 159.900.00 .com 03 5867 057 fv^i ir^r^ 3o°/o popusta III I I ^ na vse artikle do EVROPSKA HISA MODE 10. decembra center NOVA Velenje ^ ^/o plašči / moški in ženski / pretekle sezone POTOVANJE DOLGO SO UET U on : LON I d.d./ Kranj LOMOVA mota ponudba ZA HLADNE DNI ' nižje obrestna mere osebnih kreditov in 50 % niřji stroški odobritve, * novim komitentom podorimo stroik» vodenja računa za eno leto. POSLOVNA ENOTA VELENJE Trg mladpvti T«l.: 03/ 89 74 100 www.lon.*i Velenje v praznični preobleki Letos še več lučk, lepša novoletna jelka in še več dogodkov na Titovem trgu - Ledena dežela odprta od 16. decembra dalje Bojana Špegot Velenje - Skoraj leden dni /.c sloji na l iioveni irgu najlepše ni> volelno drevo, kar smo jih v mesiu videli v ;cadnjih leiiii. Prava srebrnolislna jelka, ki jo je iiieslu in vsem nam podarila družina Ja-îunikar iz Ulice braiov Mravlja-kov v Velenju. Postavili pa so jo, kol že nekaj iet doslej, krajani Senlilja. To pa je bil le uvud v začele k veseleg» decembra, ki je nekaj dogodkov pospravil pod sirelio, velik dilo. MO Velenje jc namreč /družila številne organizalorje priredi-lev, skupaj s podjetjem Bin pa zadnjih 14 dni letoštijega leia pripravljajo res kopico dogodkov. Skupaj več kol 100. v ponedeljek je mesio dobilo praznično podobo ludi v večernem času. Župan Srečko Meh je na rilovem irgu uro za tem. ko je nauj prišel Miklavž, prižgal praznično razsvetljava. Ob tej priložnosti so se predstavili člani Savinjskega irobilnega kvarteta. Ob tej priložnosil so prvič predstavili « / Preden so zagoreie praznične tučij so zaigrali Čiani Savinjskega trobiinega kvarteta. tudi novoletne voščilnice, ki jih je i/dala Meslna občina Velenje. Natisnili so iri zmagovalne voščilnice natečaja, ki ga je MO Velenje lansko leio razpisala skupaj z Muzejem Velenje. Na natečaju so izbrali motive, ki so jih usivarili Kkmen Kuhar iz Vrica Lučka, Vid Kovač i/ OS Mihe Piniarja Toleda ler Tamada Tutić iz OŠ Ixios bodo iz proračuna MO Velenje za okrasitev mesta nameniii 8 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so uspeli dokupili precej novili hjčt» obnovili pa so ludi siare ? a loge. Zalo je leios v soju prazničuili luči zažjrelo ^e več mesta. Nm jc okrasitev na Tomšičevi ccsiu parkirišče ?a iržnico v centru mcsla in v okolici mesine lekarne, več je tudi okraskov na Šaleški cesti mimo ceriiralnega otroškega igrišča ... Mesto, vključno z novoielno jelko, je lotos res lepo. Karla Desiovnika Kajuha. Natečaj, razstavo in i^bor voščilnic občina in muzej pripravljala ludi letos. tako da bo gotovo tudi prodajna akcija poslala tradicionalna. Voščllnicc so do konca decembra naprodaj v TlC-u in na Velenjskem gradu. Del sredstev od vsake prodane voščilnice bo MO Velenje prispevala za novoletni t^brok, ki iia za brezdomce in socialno ogrožene prebivalce pripravlja Rdeči križ Velenje. Ledena dežela bo pravljična v čeiriek. 15. decembra, bo v Velenje tudi uradno prišej dedek Mra/- Prihod in sprejem pripravljajo na Medobčinski zve/i prijateljev mladine Velenje, pričakali ga bomo na TiUïveii Lrgu. Dan kasneje. v petek, 16, decembra, pa se bo trg spremenil v pravljično deželo. Pmjeki, ki so ga poimenovali Ledena dežela, pripravlja MO Velenje skupaj s podjetjem Bin iz Veleuia. Na trgu se bo v resnično praznični deželi do konca meseca zvrstilo več kol 100 nastopov plesnih, glasbenih in lutkovnih i;ku-pln, poskrbljeno bo u oirosk(^ zabavo, priredili bomo praznični sejem in tekmovanje v kuhanju golaža. I.edeno deželo bo obiskala Pika Nogavička in skupaj z otroki izdelovala snežake ter ledcno-snežne skulpture, ves čas bo mogoče drsali na mobilnem drsališču iz unîetnih mas ler uživati v prazničnih dobrotah. Ob vikendih bo mogoče drsati do polnoči, saj bodo oi^anizirali disko na drsališču ... Prvi, torej tHvoritveni koncert, bo izvedla skupina Nude. 30. decembra pa bo na trgu nastopil Petar G raso. December in leto 2005 bomo v Velenju zaključili s silvosirova-njem na prostem. Silvestrovanje bo z nastopom popestrila Nuša Derenda. tudi letos pa to prireditev skupaj pripravljamo Meslna občina Velenje. Naš čas in R