Pisma dveh slovenskih učiteljev. Na Zelenem polji na Kresni dan 1864. Dragi moj Tugoslave! V svojem poslednjem listu pravis, da bi ti jaz naj bolje vstregel, ko bi ti povedal, da je tvoja plača za toliko in toliko goldinarjev zboljsana i. t. d. Vidiš, ljubi inoj, kaj takega povedati ne inorem, še manj pa storiti; še celo gospodje, ki so te v službo postavili, tpga mpni nič, tebi nič ne niorejo storiti. Ali dve reči ti pa vpndar ponudim, da jih nekoliko premišljujes. 1. Iz rok svojih prednikov si hvaležno prejel svoj pervi poklic, ko si se odločil za ta stan; vediti si že mogel, kakošne dobrote te čakajo pri učiteljstvu; tedaj nikar prehudo ne vdeluj nad svojo plačo, sicer sam sebe po lici biješ. Boljše službe tudi nikar ne zavidaj svojemu sosedu na Krivopolji, temuč vsakemu vse dobro privošči, in obračaj svoj plajsč po vetru, potem bodeš ložeje terpel in shajal. 2. Pomisli, da v primeri z drugimi opravki pri raznih stanovih učiteljska služba tu pa tam se vendar ni tako slabo plačana. Ali so mar nfžji vradniki kaj bolje plačani? z višjimi vradniki in višjo duhovsčino se pa učitelj nikakor primerjati ne more. Ko je Bog človeka stvaril, ozira se na vsaki stan posebej in slehernpmu določi opravila in dobrote njpgovega stana. Kmptu da rodovitno njivo, rokodelcu obilen zaslužek, tprgovcu bogato kupčijo, učenemu modro glavo in čast, vojsčaku slavno ime, svečeniku spoštovanje Ijudstva in oltar, od ktprega bode živel. Ko vsi hvaležno odidejo, pride še učitplj k stvarniku, ter milo prosi: ,,Uobrotljivi stvarnik! vsem si delil obilne in bogate darove, na me si pa gotovo pozabil!" ,,Oj, Ijubi moj učiteljček, zavprne ga Gospod, nikakor ne inisli tako! ti bodeš živel pri drugih stanovih, kajti brez tebe ne bodo nikdar mogli dobro shajati. Vstvaril sem Ijudem povsod tprde glave, da jih bodeš mečil, in napravil spni že tako na svetu, da jevsakdelavec svojpga plačila vreden. Tedaj, kamorkoli te bodo poklicali, skerbeli bodo že za te, da ne boš terpel pomanjkanja, ako bodeš lp spolnoval svoje dolžnosti. Bolje ko bodo Ijudje izobraženi, bolje bodo čislali tvoje težavno delo in bolj te spoštovali. Izročil sem te tudi svoji nevesti, keršanski cerkvi; ona naj tedaj skprbi za te in (i pomaga pri tvojpun težavnem delu". In kar je tačas gospod Bog učitelju prerokoval, se se tudi dan danes spolnuje. Ako ne, pa reci, nioj Tugoslave! Učenika, kterega iniajo Ijudje radi, gotovo ne puste dolgo, da bi se mu slabo godilo ; na vrat, na nos pa se tudi ne morejo vse reči' poravnati , ako kje še ni vse po godu. Sole so pri nas na Slovpnskem še premalo navadne; učitplj mora tedaj skerbeti, da se ljudje s šolo vedno bolj spoprijaznijo, poteui bodo tudi bolj skerbeli za učiteija in ga spoštovali. Tako, nioj dragi Tugoslave, nisem ti sicer plače zboljšal, le nekoliko orehov sem ti dal, da jih zgrizi, pa varuj, da si zob ne zlomiš, ker to bi mi bilo zelo žal, ker veš, da sem neprenehoina ves tvoj resnični Svetoslav.