—   77   —
Novičar iz Krajnskiga.
Iz Ljubljane. Župana imamo. Presvitli cesar so izvoljenima župana g. dr. Burgerja 11. dan t. m. po-terdili. — Dva večera zaporedama so se v gledišu pretekli teden slovenske pesmi pele, med nekterimi so nektere tako dopadle, da so se mogle ponavljati. Peli so jih tabart pervi gledišni pevoigravci in pevoigravke, med kterimi so se pevec „Popo*tnika,a pevka pesmi „Moje jutro," pevec mične pesmice „Pod oknam,"in pevka pesmi 55Kje dom je moj" nar bolje obnesli. Zal nam je bilo, da si je naš rojak, dobro znani pevec g*. Š. „Zapušeno" izvolil, ki je za petje v gledišu brez vse cene. — Ker se je g. Mihael Ambrož opravil-stvu v c. k. deželni komisii za odvezo zemljiš odpovedal, bo 20. maja t. 1. dopoldne pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani nova volitev po predpisu 3. oktobra 1849.— V zboru Ljublj. kupčijske in obert-nijske zbornice 4. t. m. je bil med druzimi rečmi tudi dopis c. k. ministerstva kupčije prebran, kterimu so bili priloženi nasveti g. dr. II ah na, c. k. namestiv-niga konsula v Jarini, kako bi se tudi iz Krajnskiga kupčija s železnino, zlasti s podkovami, podkvcnhni žeblji i. t. d. v severno in južno Albanijo (na Turškim) osnovala. Sklenjeno je bilo, te nasvete rudarijam v Železnike, Kropo, Krajnsko goro i. t. d. v pre-vdark poslati. — Ponoči od pondelka na torek je pobegnilo 6 vojakov, arestantov iz jetnišnice na gradu; posteljne koče in rijuhe so nek skup zvezali in se po njih iz svojiga staniša po zidu spustili. Dva nista de-lječ prišla, ker so ju že poleg pokorivne delavnišnice vjeli.
Iz Dolenskiga 8. aprila. Leta 1848, ko so se ljudem šole priporočevale, se je med drugim tudi v misel vzelo, de bodo zdaj šole veči važnost imele, ker se bo moglo po cesarski postavi tudi v kanclijah slovensko pisati slovenskim kmetam. Zlo radi so starši svojim decam v šolo hoditi privolili, ker so mislili, do bo branje in pisanje slovenskiga posebno potrebno vsa-cimu kmetovavcu. Alj žali Bog! zdaj se že sliši tu in tam glas: Ko bi se moj otrok nemško naučil, bi ga dal v šolo, ker pa le vse slovensko v šoli imajo, naj pa raji doma ostane; saj se ne nauči, de bi še en ce-geljc, iz kanclije poslan, prebral; slovensko brati ga pa doma naučim.u In tako se šola zanemari. Nesrečna nemškutarija! ki je že toliko nezreliga sadu rodila in zadostno uči, de za slovenskiga kmeta ne velja si ž njo glave ubijati, ker je čas dveh let prekratek za kmečkiga otroka, si nemšino tako prisvojiti, de bi jo govoriti in pisati znal, ker vidimo, de se še odrašenim
-   78   _
in omikanim ljudem kader nemško govore, če so se tudi 16 let v šolah nemščine učili, dostikrat spodtika. Poslušajte! kaj pri zanemarjenih slovenskih šolah nemšku-tarija premore! Ni dolgo, kar smo to le povabilo v roke dobili:
„Sr. HochwoUgeboren, dem Herrn, Herrn u. S. w. Bessisser das Hrschft N. — Richtar und Burgarmaister, erkliirt, De v četertek, tuje ta 6. tejga Mejsca prideta v Kralevz za meje vgenit in Melnike postavit Jest mislim ob anih devetih al desetih bomo že tam. O. am 3. Marž 1851.                           Gehorsamster Fr. G."
To je sad naših šol, de se v njih noben jezik ne nauči! Pa čudno je, de še zvedeni in učeni gospodje ne nehajo od prida tako osnovanih ljudskih šol vun in vun trobiti!   Strašna slepota!  —