fa AVE MARIA
JULY 10th 1920.
štev. (NO.) 14.
LETO (VOL.) Xn.
L . A ZA MEM-
AYE MARIA.
Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St Francis. 1852 W. sand PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Sub«cribtion Price $2.00 a Year.
Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6- 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General.
Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111., under the Act. of March 3, 1879. Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, 1919-
V ZALOGI "AVE MARIA" IMA-
MO SLEDEČE KNJIGE.
f.	MOLITVENIKI:
1 •	__
O sv. deželi, povest .............. 100
Salamonovi rudniki. Roman ...... 100
Peter Rokodelčič, povest...........5°
Povest, And. Gabršček ............ 1.00
Ivan Mizerija, .................... 100
Majdič: Na Sveti Večer vezan ---- 1.25
Turki pred Sv. Tilnom. Povest ---- 1.00
Igralec, roman. .................. 100
Ne v Ameriko. Povest ............ 1.00
Humoreske in Groteske. Ruski narodni humor ...................... 100
Erjavec: Hudo brezno. Roman.....75
Kozaki. Roman .................. 100
Svetobor. Povest ................. 100
Dane: Povesti za mladino ........ i.oo
Četrtek. Roman................. 100
Jurčič: Sosedov sin................ 100
Gruda Umira. Povest ............ 1.00
Maksim Gorki: Povesti............ 100
Spilman: Junaštvo in Zvestoba---- i.oo
Detela: Malo življenje. Povest ---- 1.00
Zabavna knjižica. Povesti ........ 1.00
Večeri ob Lemanu. Povest ........ 1.00
Spilmanove Povesti šestnajst zvezkov po .......................... '50
Na različnih potih. Povest .........50
Jos. Jurčič, Sosedov sin. Povest .. 1.00
Romarica- Povest ................ 1.00
Vojnimir. Povest ..................50
Alešovec: Ljubljanske slike ....... 1.50
Zadnja kmečka vojska. Povest ---- 1.50
Alešovec:Kako sem se jaz likal. Povest. Trije zvezki ................ 2.00
POVESTI:
Fran Erjavec: Izbrani spisi. — Povesti Erjavčeve so znane in splošno priljubljene. Vezan ................ 1.00
Prokop Chocholonšek: Jug, krasni roman, ki prekosi vse druge Colo move romane. Skrajno zanimiv, vez. 100 Spilman: Zadnji dnevi Jeruzalema v dveh zvezkih. "Trikrat sem že preči-tal ta roman, pa bi ga še čital". j* rekel rojak. In to po pravici. Spil-
man je v tem romanu prekosil samega sebe. Oba zvezka .......... 2.25
Sheehan: Kresilo duhov- Kdor pozna duhovitega irskega pisatelja Sheehana, ta ve, da je Kresilo duhov knjiga, katere se človek nikdar ne
naveliča. Vezan ................... 1.00
Bob za mladi zob, vezan- Lepa knjižica za mladino. Pa tudi odraščeni bode našel v nji lepo kratkočasje.. .50 Spisi Andcejčkovega Jožeta, devet
snopičev po .......................35
Dt'ea: Prihajač, je krasen roman, sko/.i in skozi zanimiv in podučen . .75 Martin Krpan, narodna povest. Kdo še ni slišal o Martin Krpanu? Kdo se še ni nasmejal njegovim duhovitim pristno kranjskim šalam? To je sicer izmišljena povest, vendar pisatelj je tu v krasno zaviti obliki povedal bivši avstriji, da bode prišel iz Kranjskega Martin Krpan, ki bode premagal Nemškega in Mažar-skega Brdavsa in osvobodil svoj narod. Še le danes razumemo prav
Martin črpana ....................75
Taras Buljka, zgodovinski roman.
Krasen roman .................... 1.25
Izidor Cankar: S poti! povest. Izidorja Cankarja vsakdo pozna- Njegova duhovitost je znana- Tako duhovita je ta povest, krasen jezik. .. 1.00
Dalje imamo v zalogi manjše povesti
in romane:
Cesar Maks in Meksika.........$ .50
Don Kišot........................ -50
Naša Ančka.......................75
S'ste e Šesto, povest..............75
Kuratorska povest.................75
Zvonar jeva hči, ....................50
Hudo brezno......................75
Na različnih potih..................50
Rešitev o pravem času,.............35
Narodne pripovedke...............35
Gozdarjev sin, .....................75
Ribičev sin........................35
Grofin;a Genovefa................ .35
Najdenček, • .......................35
Narodne pripovedke, ...............50
Jaromil. Povest- ...................35
Erazem Predjamski..................
Ccckvica na skali, ..................35
Hubadove pripovedke..............3s
A. Kalan: Pripovesti,...............35
Pri Vrbčevem Grogi, ..............35
Car in tesar, .......................35
May Erie, .........................35
Na preriji, .........................35
Potovanja v Liliput..........,.... -35
Maksimilijan.................... .25
Zbirka narodnih pripovedk.........35
Mirko Poštenjakovič, ..............35
Strelec. •..........................35
Pasjeglavci. Povest ............... 1.00
Znamenje štirih. Roman........... 1.00
Iz dnevnika mladega Poredneža. Povest ............................. 1.00
Trcnač Zmagovač- Povest......... 1.00
Eno leto med Indijanci. Povest.....50
Meško: Njiva- Povest...............35
RAZNE KNJIGE:
Slov. Hrv. Katoliški shod. Poročilo velikega shoda, ki je bil v resnici rojstvo Jugoslavije. Kdor danes to
poročilo bere, ta vidi, kako so katoliški naši škofje pletli vez med brati Jugoslovani, kako so polagali temelje, na katere so potem postavili
Jugoslavijo....................... 1.50
Prava Kristusova nevesta. Po sv. Alfonzu- Krasna knjiga zlasti za redovnike in redovnice. Da, vsak redovnik bi moral imeti to knjigo.
I. zrezek ..........................75
Osmero Blagcov- Krasna knjiga za
poduk slovenskega naroda......... 1.25
Lurški čudeži, .........................
Več luči. Dr. Mahnič. Krasna knjiga za sedanji čas. Zlasti slov- duhovnikom je. priporočamo ........ 1.50
Kako ti je ime (brošurica)
Sv. Neža, . ..................... -15
Sv. Frančišek, .....................15
Sv. Janez Evangelist...............15
Sv- Katarina, ......................15
Marija Magdalena .................15
Rože Simanska ....................15
Perutninar. Kdor želi gojiti kokoši in znati vse, kar treba za vspešno
rejo kokoši, tu ima knjigo! ........ 1.00
"Vzorov in bojev," katere je pisal Dr. Debevc. Te črtice so sedaj ponatisnjene v posebni knjigi. Jako zabavno............................ I.50
Dr. Jeglič: Starišem! Stariši, preberite to knjigo. Zlata .ie vredna.....50
Dr. Jeglič: Dekletom- ..............50
Dr. Jeglič: Mladeničem. ............50
Angeljček 12 letnikov po.......... 1.25
Živinoreja. Farmarji, krasna knjiga
za Vas- .......................... 1.00
Kraljestvo čebel- Farmarji, čebelarji
to je kniiga za Vas ...............75
Zemljevid Gorenjske...............50
Zgledi bogoljubnih otrok......... 1.00
Slovenske pesmi prevedene v nemščino . • .......................... 1.00
Naša država. Kdor hoče čitati kako pojmujejo Tugoslavijo naši rojaki doma, naj čita to knjižico .........75
Kratka katehetika, navodilo za pod-učevanje otrok v katekizmu. Ker v več župnijah dekleta in fantje oskrbujejo poduk otrok v krščanskem nauku, jim bode ta knjižica dala lepili navodil, kako se mora poduče-vati.
Vzcci in boji- Kdor je čital "Dom in Svet" pred leti, ta se gotovo spominja.
Vzorniki I. sv. obhajila. Podučila knjižica lepih zgledov vzlasti za o-troke, ki se pripravljajo za prvo
sv. obhajilo....................... 1.00
Skrivnost Presv- Rešnjega Telesa, krasna knjiga o presv. Rešnjem Telesu. katero prav toplo priporočamo vsem častilcem Evharistiškega naše-
ga Gospoda ...................... 1.00
Država brez Boga. Krasna razprava, katero naj bi prečital vsak S!o-.
venec .............................35
Knjigovodstvo v dveh zvezkih. — Pravo knjigovodstvo je podlaga vsakega podjetja. Kpliko naših trgovcev ni vspelo edino radi tega,
ker niso znali voditi knjig. ........ 2-00


LETO (VOL.) XII.
JULY 10th 1920
»laročnina za celo leto za Ameriko $2.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00
za Evropo za Evropo
List v obrambo sv. vere med Ame riškimi Slovenci.
Nekoliko prijateljskih besed.
S KRISTUSOM ali proti Kristusu> v ta clva tabora se
deli celi svet in v ta dva tabora smo razdeljeni tudi ameriški Slovenci. V ta dva tabora je razdelil svet že Lucifer. Kristus, Gospod, ie enako pogosto povdarjal to razdelbo. "Kdor ni z menoj, je proti meni."
Do sedaj se je list "Ave Maria" strogo držal tega načela in temu primerno je bilo celo njegovo delovanje. Zato so mu pa nasprotniki tolikrat očitali, da mir kazi med ameriškimi Slovenci, da seje prepir.
Sedaj je pa prišel še rdeči list iz Milwaukee z isto trditvijo. V dolgem uvodniku dokazuje, da smo Slovenci ali verni ali pa proti veri, da so vse trditve o slovenskem socijalizmu, nespamet, da med Slovenci socijalistov niti ni, da so oni, ki pravijo o sebi, da so socijalisti, samo navadni protiverski fanatiki.
Da, "Slovenija" je že večkrat trdila, da mi pretiravamo, sedaj ji je pa le ušla resnica. Je pač res, resnico se more tajiti, popolnoma utajiti ne!
POČITNICEza otro^e so on* se otro®kemu
razumu nekoliko mesecev počitka, da se odpočije, da — rekli bi — prebavi, kar so mu dajali skozi deset mesecev. Počitnice so nujna potreba za mlade možgane.
Počitnice so pa tudi čas, ko mati nekako dobi svoje dete nazaj popolnoma pod svoj materni vpliv. Zato bi pa matere ne smele pozabiti, da se s počitnicami začne njih
šola, da morajo za ta čas sprejeti vso vzgojo v svoje roke, da je to čas, ko mora mati skrbeti za to, da bodo otroci v vsakdanjem življenju vršili to, kar so jih v šoli naučili med letom, da skuša vplivati na značaj otrokov, vzlasti pa na njegovo prostovoljo. Da, za vsako mater so počitnice otrokove najvažnejši čas in dobra mati se tega zaveda.
Toda tu se pa le prepogosto vidi, kako slabe vzgojiteljice so matere. Ne samo, da se otrok ni med počitnicami ničesar novega navadil, ne samo, da se ga ni pokrepilo v tem, kar ga je dobra sestra učiteljica naučila, temveč se je vse, ali skoraj vse to podrlo in uničilo kar se je doseglo med letom v šoli. Največ otrok se pokvari in pohuj-ša ravno med počitnicami. Med šolskim letom so morali otroci vsaki dan k sveti maši. Toda ta vsakdanja šolska maša je imela samo ta namen, otroka naučiti po-gostoma tudi med tednom hoditi k sv. maši. Pridejo počitnice, in na vse to se pozabi! Da otrok pozabi, ni čudno. Toda počitniška učiteljica, — ti mati bi pa na to ne smela pozabiti.
Med šolskim letom so bili otroci navajeni na pogostno, na tedensko sv. obhajilo. Pridejo počitnice — kako težko je dobiti otroke k sv. obhajilu! Zakaj? Mati — učiteljica nima toliko vpliva na otroka, kakor ga ima šolska učiteljica, ali pa nima tolike skrbi za otroka, kakor redovnica, učiteljica.
V šolskem letu so otroci tolikrat čuli, da ne smejo v slabo druščino. Med počitnicami pa mati po cele dneve




ve, kje je otrok, s kom občuje ,kaj počne, samo svojim zastrupljenjem katol. mož, kako daleč se|e njih
r«	rn*7/"1ira1nl ctrni-» Hn if tnl-n nnmpt 7mMa] rein* možem.
nic ne
da doiTJa ne "nagaja InUako dalie.
Mati ne pozabi: med počitnicami si ti mati in učiteljica'.'Pokaži, da imaš vsai toliko skrbi za lastnega otroka^,kakor jo ima tuja oseba, sestra učiteljica v šoli.
KAIMiALOW-r^^^^S
mož Chicaške naselbine, predsednik Holy Name društva
razdiralni strup, da je tako pamet zmešal celo" "možem, ki so bili katoliški.
Delegat je prihodnje konvencije, — vprašajte na konvenciji glavni odbor za dokaze proti Schrietlerju. proti Baniču, proti Rev. Zakrajšeku in kar je še mučen-cev našega carizma ali kar jih še bo.
DELEGATOM K. S. K. J:
sv. Štefana, glavni odbornik škofijske jednote Holy krasne besede: "Nob'ena oseba ne sme biti izvoljena
Name društva in okrožni predsednik vseh društev Holy Name našega okrožja — pa je bil suspendiran od urada zastopništva Jednote pri društvu Sv. Štefana in pa na konvencijo ne sme. To sta naredila Sitar in Zalar. Toda zakaj U Kaj ie~naredil Mr. Frank Banič, da se ga je kazn^vate?
V|3gk!o sodišče pove zatožencu, česa se ga dolži in predno g£ obsodi, ga pozove, da se zagovarja.
To zahteva pravičnost in samo pri divjakih je mogoče, da se ta najglavnejša zahteva potepta v blato.
Mr. jfrank Banič, nič ne marajte! Vašega g. župnika offietali z^fatatom. Pa zakaj? Je kaj zakrivil? So mu
so
dokažali krivico? Za K. S. K. J. je naredil več kot vsi oni, ki so-gjtt^obsodiliU kajti kar oni naredijo, za to so dobro plačani*Ta, ali so mu dali vsaj priliko, da bi se zagovarjal? Ne! Nekaj protiverskih fanatikov je to. zahtevalo zato, ker se boje Zakrajšekovega vpliva. In brez pomisleka in brez vesti so udarili po niem.
Če so z Vašim g. župnikom-duhovnikom to naredili, — in sicer možje kakor Zalar, ki pravi, da je celo član društva Najsv. Imena — no, potem se čudite, da so padli po'\as. in Vsi delegatje in odborniki društev, — nič se ne čudite — ako ste navdušeni, in odločni katol. možje — če .vas bode doletelo isto.
Sramotno je tako početje za katol. moža! Sramotno za .vse nas katol. Slovence v Ameriki. Silno žalostno je. Vendar — pomagajte si! To so samo posledice razmer, to samp kaže, kako so naši protiverski boljševiki vspeli s
glavni odbor, ako ne podpira slovenske cerkve. Priporočam, da naj že na prihodnji konvenciji pokličejo na zagovor tiste, zakaj podpirajo drugorodne cerkve, slovenske pa ne".
In ko se bodo ti glavni odborniki zagovarjali in zvra-čali krivdo na g. župnika, priporočamo mi, da naj se da tudi dotičnemu gospodu župniku prilika, da pove svoje
stališče, kajti poznamo, te može, kako se znajo izgovarja ~
Dalje opozarjamo delegate na točko 121. jednotinih pravil: "Član, ki ne podpira župne cerkve, h kateri spada, ali ne pošilja svojih otrok v katoliške šole, se izloči iz Jednote, ako se mu to dokaže".
Ta točka velja za vse člane. Prav posebno bi pa morala veljati za one može, katerim jednota poveri vodstvo cele jednote, to je — glavnim uradnikom. In vendar ali se to vrši? Ne! Delegatje vprašajte vsakega odbornika, predno sme prevzeti svoj urad, ali izpolnjuje to svojo dolžnost. V sedanjem glavnem uradu na pr. vemo za enega vsaj, čegar dvanajstletni sin še niti sv. zakramentov ni opravil. Koliko pohujšanje to za vse člane Jednote v naselbini,.kako zelo trpi jednota na ugledu, ko ljudstvo to vidi in se molče vse to odobrava. Kako ču-jemo katoliške može govoriti, "kaj bom hodil h katoliški jednoti, poglejte kakšni možje spadajo tja."
To je pohujšanje za naselbino. To je pa tudi škoda za Jednoto. Zato naj bi delegatje enkrat za vselej obračunali s takimi-le slučaji.
EN SAM POZDRAV.
Mati Elizabeta.
Beli se cesta, v daljo sega, življenje vre po nji od jutra v noč, hiti v nevzdržnem teku mimo cerkve .. . kdo misli nanj, ki notri ie navzoč?
En sam pozdrav, en sam pogled mu nesi ti, ki razjeda dušo ti bolest, odvzel ti bo bridkost, zacelil rane, srečnejši boš odšel v vrvenje cest.
Minuti dve se zglasi pri Gospodu, nasul bo blagoslova ti v roke; oltarna luč bo dušo ti ogrela, stopila nova radost bo v srce-
Še pozno na večer, ko duh bo kloni pod muko dnevnih križev in težav, zajemal boš moči iz onih hipov, ko nesel si Gospodu en pozdrav.
ČRNI DNEVI V RDEČIH ČASIH.
Po časnikarskih poročilih sestavil K.
(Dalje)
Vpliv Kugelsteina v Krasnaja je rastel od dne do dne. Njegova trgovina je napredovala. Vedno več in več ie imel odjemalcev, posebno, ker je rad dajal na "upanje". Se celo denarno je rad pomagal, ako ga je kdo prosil.Tako je razvadil marsikako gospodinjo, da je kupovala več, kakor je pa zmogla njena blagajna, češ boste že plačali saj rad počakam. Posebno "žejnim" je znal na srce govoriti.
"Kar privošči si ga, saj delaš in trpiš. Kaj pa imaš dobrega na svetu, razun če si privoščiš kak kozarček dobrega, ki ti razveseli srce," je govoril možem.
Seveda so mu sveto verjeli vsi in ga pri tem neznansko hvalili, kako je to izvrsten mož, da ga mu ni e-nakega.
In tako je rastel dolg vaščanom pri Židu, in seveda z dolgom tudi njegov vpliv.
Nekateri, treznejši so se ga pa vendar bali in so ga večkrat vprašali, za račun, da bi poravnali in se ga rešili.
Toda nikdar ni imel časa za račun. Sami dolžniki niso zapisovali koliko so vzeli, vsaj velika Večina niti pisati ni znala.
"Saj nas ne bode goljufal, so si govorili. "Tako pošten mož, pa da bi goljufal."
Da, kadar koli ga je kaka prestrašena gospodinja vprašala za dolg, je bil silno sladak ž njo in ji dal še kak dar in jo tolažil, da bode to "malenkost" že poravnala.
Tako je pokvaril marsikakega gospodarja ali gospodinjo, da se nista zmenila za dolg in prav nič mislila na to, da bode dolg treba enkrat
vendar plačati in da bi žid znal varati in napisati kolikor bi se mu zazdelo.
Kolikor več mu je bil pa kdo dolžan, toliko bolj se ga je bal, toliko bolj mu ie bil udan. Ruska suženjska narava je pa seveda vse to mirno trpela, dasi se ie velikim zdelo, da to ni prav.
Pa ne samo pri meščanih je rastel vpliv žida, temveč tudi pri vladnih uradnikih. Tu je bil pa žid sam sladkor in med. Ko je kak vladni uradnik davkarije, ali mestne uprave prišel k njeiu "na obisk", seveda tam ie na bila prva čaša najboljše "vodke" v dar in morda še druga in če ie bilo treba tudi še tretja. Žid je pač poznal gnjile ruske vladne razmere in znal toraj dobiti v svojO oblast vse "oblastnike." In to se mu je izborno posrečilo.
Kar je pa bilo najhujše za nesrečno mesto je bilo pa naseljevanje Židov v Krasnajo.
Kugelstein ni bil dolgo sam. Kakor mrčes v nesnažni kuhinji so se množili židje. V dobrem letu pa so imeli že cel oddelek mesta. K temu je pripomogel Kugelstein s svojo "ljubeznijo do mužikov", kakor je vedno govoril.
Ko je bil kak dolžnik že toliko dolžan, da je vedel žid, da se mu ne more več izmuzniti iz rok, tedaj ga je pa prijel. In tako je prišlo na "boben," posestvo 'za Jposesit^om, katero je pa vse kupil ali žid Kugelstein, ali pa kak drug žid.
Edino enega je pa srce bolelo, ko je gledal vse to početje — svešte-nik Kpifanij. Mislil in mislil je kako bi se temu odpomoglo.
"Nekaj moram storiti," si je mis-
lil. Svaril je v cerkvi ljudi, svaril jih zasebno, pa je bilo vse zastonj. Niso ga hoteli poslušati. Da, velikim se je zameril, ko jih je opozoril na vse to. Zavrnili so ga osorno in zapustili. Ko je pa videl, da je vse njegovo svarjenje zaman, in ko je videl, da še celo vladni in mestni u-radniki počenjajo enako, odločil se je, da gre po svet k metropolitu v Moskvo, kjer je bil nadškofijski sedež.
Metropolit moskovski je bil tedaj Jaroslav, mož globokega znanja, vendar popolni vladni uradnik. Predno je bil imenovan za nadškofa. je bil vladni komisar v Moskvi. Bogoslovne izobrazbe ni imel veliko. Bil je sicer v Berlinu na vseučilišču, pa se ni veliko pečal z bogoslovjem.
Po svojem prepričanju je bil popoln carski uradnik in velik nemški prijatelj. V Berlinu si je pridobil veliko prijateljev pa tudi veliko ljubezni do Nemčije. In nekateri poznavatelji ondotnih razmer so celo trdili, da je postal nadškof samo po vplivu Nemčije.
Moskovska nadškofija in "mati cerkev" je bila pač središče pravo-slavja — ruski pravoslavni Rim. Ce je bilo to res, da je Nemčija dosegla, da je to mesto zasedel Jaroslav, mož v srcu popoln Nemec, dasi po krvi Slovan, ni nič čudnega. Saj je Nemčija le predobro vedela, da je treba samo škofijske sedeže zasesti z možmi, ki so Nemški prijatelji, pa se bode vse doseglo.
Sveštenik Epifanij je poskusil vse, da bi pridobil vladne uradnike in mestno upravo za se, in da bi preprečil naraščajoči vpliv židovski.
Ko je bilo vse to zaman, zato je prišel v Moskvo in prosil pomoči pri nadškofu.
Natančno mu je pojasnil cel položaj in ga prosil pomoči.
"Dobro, oče Epifanij: Vse bom storil, kar bode mogoče, da se stvar preišče in potem uredi."
S temi besedami ga je odpustil.
In res je-nadškof sporočil vladi o tožbi sveštenika Epifanija. In vlada ie res poslala v Krasnaja, da preišče ondotne razmere.
Kot preiskovalec je pa prišel — žid Goldberg.
"Kugelstein, tožen si pri vladi," ga je nagovoril ta "preiskovalec".
"Tako? Kdo me pa toži?"
"Zaupam ti. Toda ne smeš javno povedati tega — metropolit Ja-roslav!"
"Oba. Zdaj vem vse. Naš "pop" Epifanij čujem dela celi čas proti meni. Najbrže je on šel k nadškofu in ga prosil posredovanja."
"Da! Toliko te opozorim" pravi Goldberg, da veš, da imaš tu nevarnega nasprotnika, da se veš varovati. —
In to je bila vsa preiskava.
Da ie ta "vladni preiskovalec." poročal vladi, da so razmere v Kra-snaii najlepše" in da je vse laž, kar se je poročalo, ie seveda naravno.
Vendar pa je postal žid Kugelstein od onega dne velik nasprotnik Epifanijev.
Zofron je bil suženj Kugelsteinov. Zadolžen je bil tako, da bi ga Kugelstein vsaki dan lahko spodil iz hiše. Zato ni kazalo drugače, kakor mlati se. Počasi se je navadil tega življenja in vedno "pridiganje" Kugel-steinovo o "svobodi," o "proletari-jatu" itd. tudi ni ostalo brez vpliva. Počasi se je navzemal tudi on vseh teh naukov. Hodil je pridno k sejam v Petrograd in pomagal sejati ta nauk po Krasnaja, ki je imel vedno več in več privržencev, tako da so v nekoliko mesecih ustanovili lastno društvo v Krasnaja. Posebno ko se je naselilo še več Židov.
"Krasnaja" je po svoji poziciji kakor nalašč mesto, kjer bode lahko naša najmočnejša trdnjava. Od
tu imamo Moskvo pod svojo oblastjo in deloma tudi Petrograd Železnico med Petrogradom in Moskvo lahko kontroliramo tu v Krasnaja. Zato, brat Kugelstein le krepko naprej. Krasnaja mora biti glavno me-
ŽIVIJO CLEVELAND!
Cleveland je bil pri vsakem narodnem pokretu med prvimi naselbinami, ki se je zavedel svoje narodne, pa tudi svoje katoliške dolžnosti. Nikdar ni kričal. Nikdar se ni pehal za kako prvenstvo, še manje, da bi imel kako nadvlado nad ostalimi naselbinami.
Vendar pa je izšel iz Clevelanda še vsak dober pokret in vsaka dobra akcija.
Tudi sedaj se je pokazal. Saj smo vedeli, da se bode.
Rev. J. Ponikvar in z njim vsi navdušeni katoliški možje so se tudi sedaj odzvali klicu iz domovine za pomoč, klicev naših prvobojevnikov za "Križ častni in svobodu zlatnu" — naših slovenskih Orlov.
Cleveland je ustanovil v Ameriki prvega "Orla".
Cleveland pošilja na shod največ zastopnikov.
Iz Clevelanda bode glavni govornik na orlovskem taboru — Mr. Anton Grdina.
Toraj prva uradna delegacija a-meriških Slovencev v domovino — gre iz Clevelanda. In danes 31. julija se začne velika kampanja ali "drive" za Orle v Clevelandu, katere se bodo udeležila vsa katol. društva, vse cerkve in vsi katoliški
V imenu slovenskih fantov v do-rojaki.
Živijo Cleveland! Tako je prav! movini Vam kličemo: Živijo!
Tako je prav! Danes se pokažimo, če smo res domoljubi in sicer katoliški domoljubi.
Danes naj se pokaže ali je naša ljubezen res ljubezen ali so same besede, je samo hinavščina, je samo častihlepje!
sto osvobojene Rusije, tako je govoril predsednik organizacije, "prijateljev Rusije," iz Petrograda, ko so vstanovili podružnico v Krasnaja.
(Dalje prihodnjič.)
Danes na dan, kdor si res zavedni katoliški Slovenec, ki poznaš potrebo in duh časa.
Zato kličemo Rev. J. Ponikvar-ju, Mr. A. Grdini in vsem delavcem za vzvišeno delo pomoči slov. Orlom trikratni Živijo!
ORLOVSKI SKLAD.
6. izkaz.
M. B. Cannonsburg ........$	3.00
Katarina Berce ........................5-°°
Martin Hebein ..........................1.00
Florijan Pertocy ......_....	1.00
R. Smole ....................................2.00
Lawrenci Baudi ........................1.00
Lucija Berce ............................3.00
Franc Erjavec ..........................2.00
Vincencij Kuhar ..............1.00
A. L. iz Farell, Pa..................1.00
Franc Gabrenja ........................2.00
Društ. Sv. Družine v Willard
Wis..............................................5.00
Ignacij Česnik ..........................1.00
Ludovik Perušek ......................1.00
Franc Murgel ............................0.50
Marij Toleni ............................0.50
Blaž Moličnik........._....	1.00
Frančiška Kužnik ....................0.25
Jakob Rink ................................1.00
Štefan Jeksa ..............................1.00
Neža Kranjc ............................1.00
Rev. J. Požek ............................3.00
Steve Janko .........._....	5.0«
Franc Sajevec ..........................5.00
Marija Gostič ............................1.00
Ivan Kušar ................................5.00
J. Terselič, zbirka ....................10.00
Anton Gregorič ........................5.00
Fr. Ponikvar ..............................1,00
Jos. Slivnik ................................1.00
J. F. iz McKinley ....................1.00
Kata Mavrovič...................1.00
Andrej Glavač ..........................2.00
Franc Starman ..................1.50
Skupaj ...............$75.75
V VICAH — V PEKLU.
Vprašal sem nekega petka popoldne Rev. Trunka. ki ie bil ravno na obisku: "Ti, kakšen evangelij pa je v nedeljo?" — "Zakaj pa vprašaš?" — "Moram vendar začeti malo misliti na pridigo." — On: "Kaj boš mislil! Saj ne veš. ali boš v nedeljo še pridigal ali boš že v ječi."
To ie karakteristkon, najjasnejša označba tistih časov: nihče ni vedel, Slovenec namreč, ali bo čez uro še prost ali že zaprt. Kako smo se počutili pri tem, si lahko vsak misli. Nekako kakor duše v vicah, da ne rečem: v peklu.
Na vsako besedo je bilo treba vestno paziti. Zakaj tudi nad nami so bili ljudje, ki jim je bila slast, ako so videli iti koga v ječo.
Bil je v tistih prvih tednih pri meni zastopnik neke ljubljanske zavarovalnice zaradi podružnice v Blačah ob Baškem jezeru, kjer nam je strela poškodovala zvonik. Ves ie gorel za vojsko. "Saj postanejo naši fantje ljudje šele, kadar oblečejo uniformo," je govoril poln ognja. Kakšni ljudje so postali v vojski — mnogi vsaj — zdaj britko čutimo. Grenek srd je imel v srcu na ljubljanskega odvetnika Dr. Novaka. — Da ie Belgrad naše duševno središče, je govoril v Belgradu. Pa še hodi po Ljubljani, pa še ni zaprt! — Ne poznam g. Dr. Novaka, a globoko žalosten sem bil, ko sem to poslušal. — "Tako Slovenec proti Slovencu! Kaj moremo potem pričakovati od Nemcev?"
Ugovarjal seveda nisem. Petkrat in večkrat ie bilo treba pretehtati vsako besedo, pa še nisi bil siguren,
da te ne bo kda.i britko udarila.
Od vsepovsod smo slišali, deloma brali, kako so vlačili v ječe duhovnike in druge narodnjake. Na Štai er-skem so v Rušah nad Mariborom prijeli kar vse Slovence, gospe, gospodične in gospode, stare in mlade, ki so se pred časom udeležili sokol-ske .veselice. Sokol pa v Avstriji vendar ni bil prepovedan. A tedaj je bil dober vsak vzrok, po pravici in resnici nihče ni vprašal. Matere z dojenčki so metali v ječe; med potjo jim je zdivjana druhal strgala še obleko s prsi! Minoritskega patra Petra Zirovnika, mojega tovariša v dijaških '.'tih, zlato dušo, so med potjo v Ptuj — pri Sv. Vidu pod Ptujem je kaplanoval — in v Gradec malone ubili. Spremljajoči orožniki so vse divjanje, vsa barbarstva mirno gledali; imeli so morda celo nalog, da nesrečnih žrtev ne smejo braniti. Mojega soseda Rev. Gabrona, župnika v Skočidolu ob Beljaku, so obdožili, da je dravski most pod Beljakom kanil spustiti v zrak. Most je v njegovi župniji, na sprehod ie šel proti mostu. Obtožba neumna kakor gornjekoroški nemški kreten — a v ječo z župnikom! — "Najstrašnejša je bila vožnja v Gradec," mi je pravil pozneje. "Na vseh postajah smo dolgo stali, ker so bile postaje polne vojaških transportov. Najgršo psovko mi je vrgel v obraz, kdor me je videl. V Gradcu so me hoteli pred postajo dejansko napasti. Orožnik je bil toli pošten in me je hotel spraviti na voz, da bi me rešil iz množice. Nagovori izvoščeka. Ta me pomeri s pogledom, polnim zaničevanja in srda. "einen verfluchten
Hochveraeter soli ich fahren — pro-kletega veleizdajalca naj peljem?" Pa me oplazi z bičem po glavi in po hrbtu, da mi je v ušesih zašumelr,."
Župnika Svatona ob Vrbskem jezeru so prijeli takoj prve dni vojske. ker je baje — precej časa prej, prosim — rekel v pridigi: "Molimo tudi za Srbe, so tudi naši bratje v Kristusu." Turek ti je lahko brat. brat kitajski kuli, brat ljudožerec na otokih Tihega oceana, a če brata v Kristusu imenuješ Srba, v ječo s teboj! Na golih tleh, na kamenu je spal trpin vso zimo, skoro zblaznel ie. Potem zlato dušo Rev. Meierho-feria, ki so mu naprtili razžaljenje veličanstva. V ječo. Pozneje je služil kot prav navaden vojak — pro-stak na fronti, zdaj pase duše v Vipavski dolini — pod Lahom. Za njim Rev. Kuhačko — svetnika. Na Štajerskem dolgo vrsto mučenikov.
Danes tega, jutri mene", smo si govorili. To je bilo življenje! Ne vice — pekel, pekel! Pekel za one v ječi, pekel za nas, ki smo čakali iste usode.
Listi so noreli od zmagoslavja, nemški pred vsem, a tudi mnogi slovenski. Še sicer pametni ljudje so bili trdno prepričani o naši-zmagi. Rekel sem jeseni 1914 nekemu slovenskemu, vsaj po rodu slovenskemu, duhovniku, redovniku, da Avstrija-Nemčija ne moreta zmagati. S palico in z nogo je udaril ob tla in zakričal: "Bosta zmagali!" Sreča, da mi je bil toliko prijatelj in me ni naznanil. A bolno skelela je človeka zaslepljenost nekaterih naših ljudi.
Strašno je bilo, pod kakim pritiskom smo trpeli od vseh strani.
—	"Zmaga tu, zmaga tam" — tudi kadar smo bili tepeni! — "Zastave na zvonik, slovesno službo božjo, Te Deum!" Morali smo! Od vseh strani nas je opazovalo stotero oči. Kakor da smo norce brili z večnim Bogom!
Procesijo za procesijo smo morali prirejati, naj bi dal ljubi Bog zmago naši pravični stvari. Tudi s "pravičnostjo in svetostjo naše stvari," to je: našega morjenja smo dan za dnem izzivali Boga. Šli smo s procesijo, morali smo iti, pa so rekli nasprotniki, sodrga — o pametnih Nemcih ne govorim, bilo je še dokaj poštenih v mestu — v beljaških predmestjih: "Za zmago Srbov so šli prosit." Nisi naredil procesije, v ječo! Naredil si jo, vsled sovražnih kletev istotako nevarnost, da greš v ječo, dobiš morda kroglo ali vrv.
Roka se je stiskala v pest, srce je krvavelo, ko smo vendar vedeli: "Vse je le zoper Slovane, za uničenje Slovanov. Pa moramo peti Te Deum!" Čestokrat sem mislil na mu-čence prvih stoletij. Kakšni so bili ti, kakšni smo mi. Vse leži v prahu pred državo, najvišji popadajo najprej na kolena in na trebuh.
Sram me je bilo, da dostikrat v oči nisem upal pogledati ljudem.
Bilo je, da bi človek zaklical z a-postolom in s prvimi kristjani mu-čenci: "Maran ata — veni, Domine
—	pridi, Gospod!" Pridi, pomagaj nam. Ali pridi, sodi svet, uniči vso ničvredno svojat, ki se imenuje ustvarjene po podobi božji in otroke božje, pa so bestije, hujše od tigrov in leopardov v rimskih arenah.
Navrh vojna posojila! — "Dajte! Oznanjujte ljudem s prižnice, prigovarjajte jim, navdušujte jih!" ta koerman za fermanom. V tem, hvala Bogu, nismo vsi grešili. Oznaniti smo kajpada morali, a mnogi hladno in oficijelno. V pogovorih med štirimi očmi sem — gotovo tudi drugi — izjavil temu ali onemu bolj zanesljivemu našemu človeku, da bo vse posojilo najbrž izgubljeno, v vodo vrženo. Vedeli smo sicer: za glavo igramo. A s tem podpirati državo, ki nas je tepla s škorpioni.
podaljševati morjenje — ne! Mar-sikak tisočak smo tako rešili ljudem. —
V začetku decembra 1910 sem o-pazil, z neprijetnim presenečenjem, da prihajajo vsa moja .pisma odprta. Zadnje s štampiljo "K, k. Lan-desregierung, Klagenfurt" in s pod-^ pisi -dveh poslujočih uradnikov. Tudi od uredništva "Mira" so me čez nekaj dni opozorili in posvarili, naj bom oprezen, ker vso mojo pošto v CeloVfcu pregledajo. A sem že vedel. Pošteno je bilo vsaj to, da so mi s pečatom in s podpisi pokazali, kaj
Škapulirska Mati Božja.
delajo. Ostudnejše je, če vršijo kake "oblasti' 'tako delo tajno, česar se brž še v svobodni Jugoslaviji niso vsi odvadili.
Potrpel sem malone do božiča. Ob božiču sem dobival vsako leto precej pošte. Moril me je srd zaradi nezaupanja vlade — vedel sem, da me je gotovo kdo spet denunciral in o-črnil — in ker je pošta tako zao^tar jala; celo vsak cenik, vsak račun,, ki sem jih dobival v odprtih ^alepih, so šli v Celovec.
Sedem in pišem deŽ4'hie.mu pred-
sedniku g. baronu Fries-Skenetu. Raztolmačim mu ves položaj in njega neprijetnosti in ga opozorim, da jc prav moja korespondenca najboljša apologija zame, najboljši dokaz moje nedolžnosti: o politiki v pismih ne-besedice, kaj šele kaj nevarnega. Večinoma le v slovstvu in povsem brezpomembne zasebne zadeve.
Čez malo dni pride pismo. G. deželni predsednik mi prijazno naznanja, da se je o zadevi 'natančno poučil in je vse potrebno ukrenil. Zgled bi lahko bil ta nemški gospod marsikateremu Slovencu: komaj sede na malo višji stolček, se že zavije v olimpsko nedostopnost — za svet in za nebesa ne dobiš odgovora od njega!
Res je kontrola takoj ponehala.
Upal sem, da je s tem, ker so vendar videli na najvišjem mestu v deželi, da o politiki v obče z nikomer ne dopisujem, najhujša nevarnost odstranjena. Bila je, dokler ni posegla vmes neposredno surova nemško-militaristična sila.
(Dalje prihodnjič.)
Francija se zaveda, da je zašla. Pahnila je katoliško cerkev iz svoje vlade, pretrgala je vse zveze z Vatikanom. Pregnala vse redove, poza-prla vse samostane, pokradla vse cerkveno premoženje, oziroma narodovo premoženje. Zbrano v verske namene. Po komaj 25 letih Francija vidi, kako velikansko napako je naredila in kako usodepolna bi bila lahko za njo ta napaka. Ko bi svetovna vojska ne prišla v času, ko je prišla, temveč še nekoliko desetletij pozneje. Tako so pa katoličani priskočili vladi na pomoč v skrajni sili in rešili domovino. Katoličan Foch je rešii vojsko in državo.
Sedaj se je vsa Francija obrnila nazaj h cerkvi in prav kar se pogajajo z Vatikanom, da se obnovi zvt-za med sv. Stolico in Francijo.

"AVE MARIA
223
Pridite, Molimo Ga!
REV. J. PLAZNIK.


EZUS v najsvetejšem zakramentu je zagovornik onih, ki ga obiskujejo. 1 Mi moramo obiskovati svojega Gospoda v evharistiji, ker je reven, ker je postal jetnik za nas. ker ga žali brezbrižnost, nehvaležnost, zaničevanje in izdajstvo mnogih kristjanov.
Premišljujmo še nadaljne vzroke, kateri naj nas navajajo, da obiskujemo zveličarja v najsvetejšem zakramentu, saj bo v korist našim dušam. Duša se kaj rada moti v stvareh, ki se tikajo njenega zveličanja. Boriti se mora s številnimi in močnimi sovražniki; zato rabi pomočnika. Duša je le slabotna in nagnjena k slabemu. Rabi dobrega zdravnika, da ji obveže rane in jih ozdravi. Večkrat je žalostna in zapuščena; zato rabi prijatelja, kateremu zaupa in mu potoži, syoje nadloge.
Krščanska duša, če rada obiskuješ Jezusa v najsvetejšem zakramentu, ti bo Jezus goreč zagovornik in pomočnik, dober zdravnik, najboljši tolažnik in tovariš.
Sveti Pavel imenuje Jezusa našega zagovornika. Sveti Janez nam govori: "Otročiči moji, to vam govorim, da ne grešite. Če pa kdo greši; imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega. "Ta zagovornik je v nebesih pri svojemu očetu ter vedno skrbi za naše zve-ličanje. Njemu daruje zasluženje svojega trpljenja in smrti, kaže mu nil po svojem vstajenju, da jih ve-svoje rane. Ta znamenja si je ohra-
dno kaže svojemu očetuj da z njimi prosi odpuščanja in usmiljenja.
Četudi je Kristus šel v nebesa, je ostal pri nas v evharistiji. Sveti a-postol pravi, da Kristus "vedno živi, da posreduje za nas." Jezus je resnično naš zagovornik in branitelj v najsvetejšem zakramentu. Svojo službo opravlja, da moli za nas pri Očetu ter s tem, da daje dobre nasvete in navdihuje one, kateri ga obiskujejo.
Uradi različnih odvetnikov so ve-
v
dno polni ljudij, ki iščejo njihove pomoči. Ali ima naš Zveličar uradne ure za sprejem? Ali stoje njegovi angelji pri vratih in nas zavračajo, kakor lakaji pri gospodi? Ničesar takega! V skrivnostnem stanovanju v tabernakelnu je Jezus vedno pričujoč pripravljen nas poslušati. Podaj se toraj k temu zagovorniku in vprašaj ga za svet.
Tvoja duša morda nima miru zaradi svetnih poslov; ti se pa brigaš za vse, le za dušo ne. Poslušaj, kaj ti pravi Gospod: "Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo privrženo. Marta, Marta, skrbna si in veliko si prizadevaš, pa le eno je potrebno. Kaj pa pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi ?"
Tvojo dušo mučijo skušnjave, strasti in hudobni duh te sili, h grehu, Približaj se Jezusu v sveti ho-stiji. Z eno besedo bo pomiril tvoje strasti in pognal tvojega sovražnika v beg. "Jaz sem, ne boj se! O, ti maloverni, zakaj si dvomil? Molite in čujte, da ne padete v skušnjavo. Duh je voljan, meso pa slabo."
Nesrečni mladi deklici, katero jo
obsedel hudobni duh, je rekel "Špo-^ vednik. naj zmoli tri ocenase pred svetim Rešnjim Telesom. Ko je to storila, je hudobni duh rekel: "Pro-klet naj bo oni, ki ti je velel to storiti."
Če si velik grešnik, pridi se posvetovat z zagovornikom v tabernaklju. Posnemaj evangeljsko grešnico, podaj se hitro k svojemu Gospodu, vrzi se k njegovim nogam, umivaj jih s svojimi solzami, spovej se svojih grehov in prosi odpuščanja.
Če
je tvoje žalovanje pravo, ti bo rekel, kakor Magdaleni: "Tvoji, grehi so ti odpuščeni." Pojdi, izkaži se duhovnu, to se pravi, spovej se,- kakor kmalu mogoče.
Krščanska duša, s kom se lažje posvetuješ o zveličanju svoje duše, kakor z evharističnim Bogom. Dobro pozna tvojo revščino in ti hoče pomagati. Ali ni vsemogočen pri svojem očetu? Zakaj se obotavljaš, da ne izročiš svoje dušne zadeve takoj v njegove roke?
Zato pogosto obiskuj zagovornika v tabernakelnu. Vselej si dobrodošel. Poslušal bo naše prošnje in nas poslal domov z besedami: "Jaz sem, ne boj se. Ne bom te pozabil v nevarnosti. Zadevo tvojega zveličanja bom vzel v svoje roke! Ne boj se. Ker si me tako lepo obiskal v zakramentu moje ljubezni, ti bom varno pribežališče ob smrtni uri." 1 Pred nekaj leti je umrla mala deklica, LudOvika po imenu. Ko je bila še zdrava, je čula, da prebiva 'Je- 1 zus v cerkvi, da ga gredo ljudje lahko obiskat in celo prejmejo v svoje srce pri svetemu obhajilu, takega, kakor je v nebesih. Ludovika je:več-krat vprašala mater, kaj se mora reči Jezusu, ko se pride k njemu.,in jo prosila, naj jo zjutraj zgodaj ppr
kliče, da bo videla, kako gredo ljudje k svetemu obhajilu. Ko je bila bolna in v postelji, si je še bolj želela Jezusa. Vedno je spraševala, ke-daj ga bo smela sprejeti v svoje srce. "Ni res mama, da bom tedaj oblekla belo obleko, ne zavoljo mene ali ljudi, ampak zavoljo Jezusa?" S kakim veseljem je gotovo Bog gledal v nedolžno dušo, ki si ga je tako želela že na tem pustem in mrzlem svetu in ni skoraj na ničesar drugega mislila, kakor kako bi trpela iz ljubezni do njega.
Uboga Ludovika je vidno hirala. Ni sicer mogla prikriti, da je veliko trpela, vendar se ni pritoževala. Če jo je kdo pomiloval, je rekla:
"Saj rada trpim in hočem trpeti; naš ljubi Zveličar je še več trpel."
Zdravnik ni razumel njene bolezni in ji je končno nasvetoval, naj se preseli v drugačno podnebje. Četudi je bila zelo bolna, se je veselila, da bo v onem kraju, kamor bo šla, lahko delala šopke in vence za Marijo, kakor jih je delala, ko je bila še zdrava.
K0 je dospela na svoj novi prostor, je bil zrak preoster in bolezen je postajala hujša. Vsi so kmalu sprevideli, da ne bo več ozdravila. Ker je imela zelo razvit razum, so ji dovolili, da je prejela sveto poslednje olje. Nato je zaspala. Ko se je prebudila, je prosila, naj pošljejo po duhovnika. Na vprašanje, kaj hoče z duhovnikom, je odgovorila: "Svojega ljubega Zveličarja hočem.
Poslali so po duhovnika. Ta se je čudil in vprašal deklico, kaj hoče. Otrok je sklenil roke in rekel: "Oh, prosim, prinesite mi Jezuščka." Da, gotovo, "je rekel duhovnik." Ali hočeš sliko malega Jezuščka, ali izrezanega iz papirja ali pod steklom ?" Ludovika ga začudeno gleda in pra vi:
"Ne, ne; prosim vas, da mi prinesete Jezuščka iz cerkve, kjer prebiva v tabernakelnu v sveti hostiji, ki je prišel za nas na svet. toliko trpel in umrl na križu za naše zveličanje. Njega mi prinesite in nikar me ne
pustite umreti, dokler ga ne prej-mem." Duhovnik se ni mogel ustavljati tej otroški prošnji. Izprašal je otroka in odločil: "Tega otroka moramo obhajati. Tako dobro zna vse in razume, kakor bi bila veliko starejša." Deklica je opravila spoved in res prejela Zveličarja. Kako veselje za Ludoviko! V svojem veselju je pozabila vse svoje trpljenje. Kmalu po svetem obhajilu je veselo vzkliknila: "Sedaj pa naj pride, kar hoče, ničesar se ne bojim." Isto noč
OZALIJIN angel varh je letel proti nebesom. S seboj je nesel veliko košaro, napolnjeno do roba. Nesel je težko in pot je bila dolga.
"Kaj te teži brat?" ga je nagovoril tovariš, ki je stal na straži ob nebeški poti.
"Kaj neseš tako težko?"
"Neseni tisoč češčenamarij."
"Kako lepo!" je vzkliknil drugi. "Mislil bi, da bodo same zletele v nebesih na perotih veselja k naši nebeški kraljici. Zakaj so tako težke? V kakšen namen so darovane?"
Rozalijin angel varh je povesil glavo. "Rozalija hoče imeti lepo, novo, svilnato obleko."
"O," je vzdihnil tovariš presenečeno. "Ali je za to toliko molila?" Angelu se je zdelo to tako veliko, kakor če bi kdo izmed nas plačal tisoč dolarjev za malo iglo. "Ali je molila vdana v božjo voljo?"
Angel varh je žalostno zmajal z glavo.
Tovariš ni rekel ničesar več: Sedaj je zvedel, zakaj je breme tako težko.
Med tem, ko sta ta dva govorila, je šlo mimo nju veliko število
je nastal silen vihar. Deklica je rekla strežnici: Če se bojite, le blizu mene pridite, tukaj se vam ne more ničesar zgoditi. Ljubega Jezusa i-mam pri sebi in ničesar se ne bojim. "Ker je bilo njeno trpljenje veliko, je včasih zastokala, pa vselej pristavila: Saj rada trpim. Ljubi Jezus, ki je pri meni, je veliko več trpel."
Deset dni potem je Ludovika umrla.
nebeških duhov, veselih obrazov; nosili so lepe molitvene vence, spletene iz zahval po svetem obhajilu, drugi zopet iz lepih rož radovoljne-ga prenašanja trpljenja in bolečin. Kako lep duh je prihajal od njih! Nekateri so nosili bele in zlate lilije — molitve pobožnih nun. Kmalu se je začula sladka nebeška godba; prišla jim je naproti truma nebeških igralcev in spremljali so z največjim veseljem nekega božjega poslanca, ki ie nosil v povzdignjenih rokah nekaj, kar se je svetilo, kakor zlato in je dišalo, kakor mazilo v alabastrovi puščici. Bilo je popolno kesanje. — Angelji so zapeli zahvalno pesem in vsi drugi prinašalci so odstopili in dali prednost temu angelu, ker taka molitev najhitrejše pride v nebesa.
Nato je Rozalijin angel varh nadaljeval svojo trudapolno pot. Dolgo časa se ni vrnil. Čuvaj na potu je opazil, da se joka.
Doli na zemlji sta se pogovarjala Rozalijin oče in mati.
"Ne vem, kaj bi storila, kako naj kupim Rozaliji tisto svilnato obleko," je rekla mati. "Veliko več stane, kakor se navadno plača za obleko. Če ji pa ne kupim obleke, bo zbolela same žalosti. Ravno v tisti dobi je, ko dekle največ stane."
Oče je seveda odvrnil: "Ravno dosti je stara, da se nauči, da se člo-
Kadar Rozalija moli.
Rev. J. Plaznik.
veku ne spolnijo vse želje."
"Toliko je molila," je pripomnila mati. "Včeraj je molila cel dan in še jesti ni imela časa. Danes je kar bolna."
Oče je imel seveda svoje pomisleke. "Njena želja ni pravična. Vsaka nepravična želja se strogo kaznuje."
Rozalija je še enkrat začela moliti tisoč češčenamarij.
"Nikar, draga moja," je prigovarjala mati. "Glej, stara mati mi je dala šestdeset dolarjev za božič; s temi ti bom kupila obleko."
"O, mama, mama!" je ihtela Rozalija ter objela mater. "Toda," je rekla tiho, zelo tiho, "stara mati vam je dala ta denar za kak pobolj-šek."
"Bolj me bo veselilo, če bom tebe videla srečno." In Rozalija je dobila svilnato obleko.
Srečna pa ni bila nikoli prav v novi obleki: kadar je videla mater trudno in bledo, ji je postalo težko pri srcu.
Prihodnjo zimo je mati podlegla hudi bolezni, katera ji je odprla pot v nebo.
Zdravnikovo mnenje je bilo tako: "Nobene moči ni imela v sebi, da bi se vprla bolezni. Delo in slaba hrana sta jo vničila.
Ta obsodba je Rozalijo vrezala v srce, kakor meč.
"Ne pozabi," je rekel njen angel varh zelo osorno (angel varh mora biti včasih tudi osoren), "ne pozabi, da si prejela, za kar si prosila. Svojo moč in čas celega dneva si porabila, da si molila za ničvredno stvar. Po svoji volji si prosila; sedaj pa imaš, za kar si prosila."
II.
Pri domači župni cerkvi se bo vršil bazar. Med dobitki je bil tudi lep avtomobil. Kako lepo bi bilo, če bi ga njen oče dobil. Kako lepo bi se vozila okrog] Zdelo se ji je, da ga mora dobiti. Živela je napol v sanjah. Da oče gotovejše dobi avtomobil, je opravljala devetdnevni-ce, molila rožne vence, hodila po-
poldne v cerkev in prejemala svete zakramente v ta namen. Tisti dan, predno so bili dobitki izžrebani, je preživela od jutra do večera na kolenih.
Angel varh ji je nekaj šepetal.
"Toda, to ni mala stvar," je odgovarjala Rozalija. "Saj ne prosim več za nizkotne stvari. Avtomobil je imenitna reč na svetu. Poleg tega bo pa tudi v olajšavo mojemu očetu."
Angel je še nadalje šepetal.
"Ne," je odgovarjala Rozalija. "To ni ničemurnost ali želja po modernih udobnostih. Pa, četudi bi bilo kaj takega vmes, nam bo vseeno dobro služil."
Angel varh je še vedno šepetal.
"Saj pravim zgodi se tvoja volja," je odgovarjala Rozalija.
Angel je vedel, da je namreč, na koncu hitro nekaj zamrmrala, kakor bi upala, da se ne bo zgodilo. Rekla je pa le, četudi v naglici. Res je hotela služiti Bogu, četudi na lahek način. Premolila je cel dan. Večinoma je bilo samo prazno miganje z ustnicami, vendar je pa bilo tudi nekaj lepih molitvic vmes.
Avtomobil je dobil neki tujec. Uboga Rozalija!
III.
Rozalija ni več molila. Nehala je hoditi v cerkev in prejemati zakramente. Zgubo avtomobila si je preveč gnala k srcu in cela prihodnjost se ji je zdela temna. Na obrazu so se ji pokazale globoke poteze in znamenja nezadovoljnosti. Postala je podoba zdražljivosti.
Njen angel varh ni počival. Cel čas je njena mati v nebesih molila za njo. Bog sam je vedno skrbno čuval nad njo in ni jo izbrisal iz imenika onih. katere ljubi.
V mestu, kjer je Rozalija živela, je bila neka njena nekdanja sošola-rica za nuno. Angel je Rozaliji šepetal: "Pojdi v samostan pogledat Heleno."
"Ne bom," je odgovarjala Rozalija. "Niti ene stopinje ne storim."
Njen angel varh jo je nekoč pri-
peljal prav na ono cesto, kjer stoji samostan. "Sedaj pa samo gori po stopnicah idi in pozvoni," jo je nagovarjal.
"Helene pa že ne obiščem v tej stari obleki," se je zgovarjala. Predno se je še dobro zavedla, jo je že augelj skoro vlekel po stopnicah in jo prisilil, da je pozvonila. Morala ie. sama ni vedela zakaj.
Pretekla so že leta, odkar je bila zadnjič v samostanu in tajen mir ie čudovito vplival na njo. Častita mati ie prišla k njej in se z njo pogovarjala.
"Kako se godi moji prijateljici, sestri Frančiški," je naposled vprašala Rozalija. "Ali je zdrava, ali jo lahko vidim?"
"Zdrava je," pravi mati; "tudi vesela je. Mislim, da je najveselej-ša oseba, kar sem jih kedaj poznala. Vse smo tega prepričanja, da je sestra Frančiška pravi blagoslov za samostan."
Čudno je gledala Rozalijo in Rozalija ie vedela, da ii bo mati še kaj več povedala.
"Ali pa veste, da je popolnoma oslepela?"
Kratek vzdih je prikipel iz Roza-lijinih prs in obledela je.
"Sestrina posebna milost je bila, da se je vselej popolnoma vdala v voljo božjo. Nikoli se ni pritožila nad svojo nesrečo. Mislim, da ni stvari, katere bi sestra ne sprejela vdana v voljo božjo, ker Bog ve, zakaj pripusti nesreče, da nas vodi v srečno večnost. Sedaj grem po sestro Frančiško!"
Rozalija je imela solzne oči, ko je prednica pripeljala mlado nuno. Rozalija ie mislila, da ie obraz sestre Frančiške podoben obrazu take o-sebe, katera gleda Boga.
Govorila je tako veselo. Sestra in mati so se tako šalili, kakor dva srečna otroka. O slepoti ni spregovorila niti besede. Ko je Rozalija odhajala, je prosila Frančiško, naj moli za njo. Tedaj je-rekla sestra; "Takoj grem v cerkev molit za tebe. Rozalija!"
Rozalija je komaj videla svojo pot, ko je odhajala, tako so ji silile
ZDRAVNIKOV ŠKAPULIR.
Rev. J. Plaznik.
solze v oči. Njen angel varh je mislil, da bo prav, če ji svetuje, da gresta v cerkev, mimo katere sta ravnokar šla.
V cerkvi je bilo izpostavljeno pre-sveto Rešnje Telo in tu se ji je odkrilo nekaj čisto novega.
Tedaj ji je zašepetal angel varh: "Sedaj moli za kaj velikega."
Rozalija je pričela: "Oče, vzemi iz mojega srca to veliko nezadovoljnost."
"Naprej," govori angel. "Prosi še za kaj večjega!"
"Daj, da se bom v vseh rečeh podvrgla tvoji volji. Naj se vedno zgodi tvoja volja, ne moja."
"Le naprej," šepeta angel. "Nikoli se ne boj prositi za največje dobrote !"
"Odpusti moj upor proti tebi," prosi Rozalija s solznimi očmi. "Obžalujem vse svoje grehe in napake, ker sem z njimi tebe žalila, o moj Rog, ki si vreden vse moje ljubezni. O, sveta Mati Rožja, prosi Ga, naj mi odpusti in pomaga, da Ga nikoli več ne razžalim."
"Sedaj ga pa prosi za največjo milost, kar si jih moreš misliti," nadaljuje angel varuh.
"O moj Gospod in moj Rog, daj meni ubogi in nevredni grešnici vse milosti, katere potrebujem. Daj, da Te prav spoznam in Ti tako služim, da Te bom nekoč gledala vekomaj!"
Rozalijin angel varh je veselo zle-tel v nebo. Spremljala ga je množica veselih duhov, ki so prepevali samega veselja. Na povzdignjenih rokah ie nesel rožo od katere se je širil prijeten duh, obdano od kame-nov ki so je svetili v lučki, kakoršne ne vidimo na zemlji.
Gori gori je šel s svojim darom. Rog, ki je uslišal Rozalijino molitev, predno je bila popolnoma izrečena, je vlil v njeno srce bogastva svoje milosti, dal ji je vživati nebeško sladkost, vsled katere sedaj lahko vedno razločuje velike stvari od malih.
V zdravnikovi predsobi nas je čakalo več oseb. Malo pozno je prihi-tel zdravnik od svoiih obiskov in se začel takoj živo razgovarjati z bolniki. Sosed me malo dregne s komolcem in pravi:
"Kako čudno stvar ima zdravnik za vratom."
Pogledal sem, toda, ker ne vidim dobro, nisem ničesar čudnega opazil. Drugi so videli boljše; kmalu so se začeli spogledovati in prikrito smejati. Gotovo je bilo nekaj napačnega na njegovi opravi .
"Kaka čudna ovratnica," je zašepetal moi sosed na desni.
Med tem časom sem opazil, kaj je bilo; zato sem rekel: "Saj ni ovratnica, ampak škapulir."
"Škapulir!"
"Da, tak, kakoršnega so nosile naše matere."
Vsi so opazili škapulir. Tudi zdravnik je opazil, da se nekaj godi, zato je vprašal, kaj je. Prijel sem se za vrat in rekel: "Tisto, kar imate okrog vratu."
Zdravnik se ozre na desno ramo in opazi svoj rujavi škapulir.
"Hvala lepa," je rekel in spravil škapulir pod obleko.
Prihodnji teden sva bila sama v zdravnikovi sprejemni sobi.
"Kaj ne, da ste se čudili, ko ste o-pazili moj škapulir?"
"Nosim ga," je nadaljeval zdravnik, od onega dne. ko sem prejel prvo sv. obhajilo. Svoji materi sem moral obljubiti tisti dan, da ga ne bom nikoli odložil in taka obljuba je sveta. Zgodilo pa se je še nekaj posebnega pred več leti, kar me je vtrdilo, da nisem obljube nikoli prelomil.
Ko sem hodil še v šolo. smo morali pridno študirati, bolj, kakor sedaj. Mej pripravljanjem za skušnje ob koncu tretjega leta, sem prečul toliko noči, da sem zbolel. Poslali so me na deželo k stricu, da si okrepim zdravje. Svetovali so mi, naj jaham vsak dan eno uro. Nisem pa bil izurjen jahač. Na srečo je bila stri-
čeva kobila'tako pohlevna, da bi jo bil jahal vsak otrok. Ko je žival nekoč malo zbolela, mi je rekel hlapec :
'Danes pa ne boste mogli jahati; mladi konj je preživ za vas." .
To me je zbodlo, ker se mi je zdelo, da se hoče hlapec norčevati; zato sem rekel:
"Zakaj bi pa jaz ne mogel jahati konja, katerega jaha moj bratranec vsak dan; sai je celo leto mlajši od mene. Ali mora človek biti član jahalnega kluba, da lahko jaše po ravni cesti. Mlad konj je ravno tako dober, kakor kobila."
Hlapec ga je osedlal, jaz sem eaja-hal. Vse je šio dobro kakih dvajset minut. Hlapec me je samo strašil, sem mislil. Konjiček ie ravno tako pohleven, kakor kobila.
Ko sem tako premišljeval, skoči skozi ograjo kmet s palico v roki. Konj se je splašil; obrnil se je in stekel proti domu, slučajno sem ga šc zbodel z ostrogami. Žival ni samo tekla, ampak besno dirjala.
Upal sem, da se bo vstavila, ko pride do hleva. Na nesrečo so bila vrata odprta. Vrata so bila nizka, da so konji komaj vun in noter hodili z upognjeno glavo. Proti tem vratom me je nesel konj v polnem diru. Že sem pričakoval, da se mi bo glava razbila. Vlegel sem se tako nizko, kakor mogoče in priporočil svojo dušo Rogu.
Konj se je ves tresel in. penil, ko je prišel v hlev; tu se je vstavil. Hlapec ie prihitel in me dvignil s sedla. Suknja, telovnik in celo spodnja obleka je bila strgana raz mene, moj škapulir pa je bil nedotaknjen in jaz še opraskan nisem bil.
Moj stric in bratranec ter vsi va-ščani so rekli, da sem. bil čudežno rešen. Še sedaj sem tega prepričanja, da sem bil rešen po Materi Božji, ker nosim njeno znamenje.
Velikokrat pridem v dotiko z bolniki,ki imajo nalezljive bolezni. Škapulir mi vselej pomaga.
Zato ga ljubim.


TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ.
Piše Rev. J. C. Smoley.

IX. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
I11 ko se je Gospod približal Jeruzalemu in videl mesto, se je razjokal- —
Luk. 19, 41.
Tako nam pripoveduje današnji evangelij. Čudna reč! Ko je bil pa Gospod nekoliko dni pozneje bičan in s trnjem kronan, ni jokal. Ko je nesoč težki križ, srečal ves razbit jokajoče jeruzalemske žene, ni jokal. Ko je v smrtnih bolečihan umiral in se oziral na svojo Mater pod križem, ni jokal. Ko se je pa približal Jeruzalemu in videl mesto, se je razjokal nad njim. Zakaj pač? Kristus nam da odgovor na to sam. "Ko bi bilo poznalo vsaj v tvoj dan, kaj je tebi k pokoju!" vzkliknil je Kristus. Jeruzalem tega ni hotel spoznati. Prišel je njim. da bi jih storil srečne, da bi jih pripeljal k večni sreči — Jeruzalemčani so se 11111 posmehovali. Mesto da bi mu bili hvaležni, so ga preganjali in mu pripravljali križ. Zato je jokal nad njim. Obrnimo pa misel k sebi samim. Ni li vsakdo izmed nas tak Jeruzalem, katerega kliče Kristus k sebi? Poslušamo li Njegov glas? Ko bi Kristus danes stopil z neba tu v našo sredo, tudi nam bi klical žalostne besede: "O sin moj, hči moja, ko bi hotela spoznati, kaj je tebi v pokoj! Kolikokrat sem te klical k sebi po glasu vesti, pridigarja, spovednika, a nisi hotel slišati!"
Kaj pa je vzrok, da so ljudje tako zakrknjeni, ko nas vendar tako lju-beznjivo kliče k sebi: "Pridite k meni vsi, ki sle obloženi, in jaz vas občvrstim"? Kaj je vzrok zakrknjenosti? Sta dva vzroka: Slabo življenje in napuh — prav kakor je to bilo v Jeruzalemu.
O tej dvojni zakrknjenosti hoče-
mo premišljevati; danes o slabem ž(ivljenj|i; za |prihodnjo ;nedeljo o napuhu.
Slabo življenje je prvi vzrok, da nočejo slišati Gospodovega glasu. Ko bi ga hoteli slišati, bi morali slišati Njegov glas, a tega nočejo. Ko je o velikonočnih praznikih vprašal Pilat judovsko množico, komu naj da prostost, Barabu ali Jezusu, tedaj je vsa množica kričala: "Daj nam Barabo — a Jezusa križaj!" Tudi mi se moramo odločiti, koga si hočemo ozbrati: Barabo ali Jezusa, grešno ali krepostno življenje. Žalibog svet tudi danes kriči: Daj nam Barabo, a Jezusa križaj! Dragi moji, ni to grozno? Premislimo, zakaj se mnogim grešno življenje tako dopade? Je le jeden sam vzrok: Krepostno življenje se jim zdi prestrogo. A se jako goljufajo. Ravno tu veljajo besede Gospodove: "Ko bi poznal, kaj je tebi v pokoj!" Greh ne vede k pokoju, ne vede k radostim, in če se nam tudi zdi, da je radost, je ta radost jako kratka, radost, kateri je primešan strup, ki nas zastrupi časno in večno. Zato pa najdemo v krepostnem življenju pokoj. Ni srečnejšega človeka na svetu, kakor kdor ima čisto, mirno vest in je pobožen! Spominjajte se sv. Avguština. Tekal je od veselja do veselja, od zabave do zabave, vdan je bil vsem strastem, in kaj pravi on? "O moj Bog, človeško srce nima pokoja, dokler ne počiva v Tebi!" Poglejte na Marijo Magdaleno! Ko je našla Gospoda, ko so ji bili odpuščeni grehi, kaka radost je napolnila njeno srce. Tu je šele videla, kaj ji je bilo v pokoj!
Brezverci se posmehujejo pobožnim ljudem, če hodijo v cerkev, če prejemajo pogosto zakramente, češ kaj le ima od tega! Veselja, radosti,
pokoja, ki ga ima kristjan po spovedi, ne razumejo, je skrit pred njihovimi, a pokoja, ki ga doseže kristjan po sv. spovedi, bi ta ne dal za nikako ceno.
Spoznajte danes i vi, kaj vam je v pokoj! Ne dajte se zvabiti s slabim življenjem, da bi opustili svojega Gospoda; poslušajte Njegov glas, ko vas kliče k Sebi in našli boste svojim dušam pokoj — časni in večni. Amen.
X. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Gospod, zahvalim Te, da nisem tak kakor drugi ljudje ... ali kakor ta cestninar. — Luk. 18. 11.
Jako poučen dogodek nam pripoveduje evangelij. Dva moža sta prišla v tempelj, da bi molila; jeden farizej, drugi cestninar. Toda njuna molitev ni imela istega vspeha, fa-rizejeva molitev se Bogu ni dopad-Ia, cestninar pa je šel očiščen iz templja. Ni li to čudno! Farizej, poštenjak, da mu ni para po njegovih besedah ; cestninar pa tak grešnik, da je molil: "Bog, bodi milostljiv meni grešniku!" Farizeja Bog ni u-slišal radi njegovega napuha, odpustil pa je grehe cestninarju vsled njegove ponižnosti. "Začetek vsakega greha je napuh," pravi modri Si-rah, in napuh je vzrok, da mnogi nočejo poslušati glasu Gospodovega.
Kolikokrat vidite ljudi, ki se štejejo med "izobražence," a za vero se ne brigajo, verskih dolžnosti ne spolnjujejo. Kaj je temu vzrok? Vzrok je napuh, in sicer napuh, v veri, napuh v upanju in napuh v ljubezni.
1. Napuh v veri. Spomnite se, kako se je godilo Gospodu, ko je v
Jeruzalemu učil. Navadno ljudstvo je verovalo, hodilo za njim, prenašalo glad in žejo v puščayi- In "izobraženci", pismarji in farizeji? "Kaj dobrega more li priti iz Naza-reta"?, so vpili. Iz napuha niso hoteli verovati v Njegove čudeže, zato je jokal Kristus nad njimi. Tudi dandanes je napuh mnogim vzrok, da ne verujejo. Nočejo skloniti svojega razuma pred razumom Božjim; nočejo pripoznati Kristusa za svojega Gospoda in Sodnika. Ravnajo kakor faraon : "Kdo je Gospod, da bi poslušal njegov glas? Jaz ga ne poznam!" — toda kmalu je spoznal in občutil Njegovo šibo in kazen.
2.	Napuh v upanju. — Vpijejo, da ničesar ne potrebujejo od Boga, imajo vsega dovolj, ni jim treba Boga prositi vsakdanjega kruha. Kako se goljufajo ti! Nimajo li zdravja, sile, premoženja od Boga? Bil je delavec, ki se je bahal s svojo močjo in kazal na svoje roke: "Te so moj bog, na naterega se zanašam ;" Boga v nebesih ne potrebujem in od Njega ničesar ne pričakujem; kar si s svojimi zdravimi rokami pridelam, to imam." Ni bil še večer, ko mu je stroj stri roki, in tu je spoznal, da so zdravi udje tudi dar Božji.
Bil je bogataš, ki se je norčeval iz ljudi, ko so hodili k kiižu molit. "Ne potrebujem Boga in od Njega ničesar ne zahtevam; imam vsega dovolj, in gladu ne bom umrl!" Ni bilo dolgo, da je umrl vsled lakote; dobil je želodčni krč in je dobesedno gladu umrl. Kako je v svoji bolezni obžaloval svoje bogokletne besede!
3.	Napuh v ljubezni. "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" A mnogi svojega bližnjega poznati nočejo . . . napuh v ljubezni! Povzdigujejo se nad njim, kakor farizej nad cestninarjem! Ni so li taki ljud-dje obžalovanja vredni? Kakor bi ne bil Bog Oče nas vseh, kakor bi naš bližnji ne imel nesmrtne duše, kakor jo imamo mi!
"V tem bodo vsi spoznali, da
ste Moji učenci, da se ljubite med seboj," je rekel Gospod. Kdor se nad svojim bližnjim povišuje, ta nima ljubezni, ta ni učenec Gospodov, ta ne posluša Njegovega glasu, 011 bo, kakor pravi Gospod, "ponižan".
Varujte se napuha v veri, upanju in ljubezni. Napuh je vzrok, zakaj
se tako mnogi odtegujejo Gospodu, napuh je vzrok večnega njihovega pogubljenja. Zato pa bodimo ponižni v veri, upanju in ljubezni in spolnile se bodo nad nami besede, današnjega sv. evangelija: "Kdor se ponižuje, bo povišan." Amen.


POIZVEDOVALNI KOTIČEK,
Vprašanje: V eni vaših zadnjih številk sem čital v "Poizvedovalnem kotičku" odgovor na vprašanje neke ženske iz Brooklyna, ki ni pravilno poročena. Vaš odgovor me je silno razveselil. Velik revež sem. Tudi jaz sem skoraj v podobnih težavah.
Prišel sem sem prav mlad. Bil sem na stanovanje pri nekih Nemcih, ki niso bili katoliški. Angleško sem se kmalu navadil. Začela sva se rada imeti z ženo mojega "bording bosa" Sram me je danes tega. Vendar rad bi umiril mojo pekočo vest in drugim mladim za izgled to pišem- Ušla sva nek večer. Oba sva bila mlada. Komaj 20 let stara. Prišla sva v mesto L. kjer naju ie poročil episkopal-ski duhovnik, kamor je ona spadala. Tega je že 23 let. Imam že odraščene sinove. Več let nisem hodil v nobeno cerkev. Nazadnje me je žena spravila, da sem začel hoditi v njeno- Pa se mi ni dopadlo, pustil sem vse skupaj. Vest me je dostikrat pekla in srce me je bolelo. Pa si nisem vedel pomagati. Otroci moji so seveda vsi materine vere- Najstarejši fant je prišel pa lani novembra meseca iz Francoskega- Kako se začudim, ko najdem pri njem rožni venec in katol. mašno knjižico. Prebledel sem-"Kaj pa ie to?" vpraša mati. In sin nama ie začel pripovedovati, kako je bil tam med katol. fanti in da je tam našel dobrega priiajelja v duhovniku Kolumbovih vitezev, ki so ga pripravili do tega. da ie danes katoličan. Mati ni nič rekla, prav ji pa ni bilo. Mene je pa to tako pretreslo, ko je moj sin — spreobrnjenec — meni odpadlemu katoličanu razlagal "svojo" katoliško vero, kako je lepa, kako dobre kat- fante je srečal, kako lepo je v katol. cerkvi, da se mi je začelo srce tajati. Moral sem iti ven in sem se zjokal. Sklenil sem, da popravim svojo napako. Vprašanje je samo, kako? Poizvedel sem, da ie pravi mož moje žene umrl že pred 6 Jeti. Ravno sem premišljal, kaj in kako bi začel, ko dobim po čudnem slučaju v roke list "Ave Maria" in čital sem dotično vprašanje in odgovor. "Kakor bi mi Bog poslal svoje navodilo" sem si mislil in danes Vam še jaz pišem. Tudi sem govoril s svojo ženo, ki je odločno odrekla, da bi se hotela dati še enkrat poročiti-Nc živiva namreč prav srečno in zelo
trpim pred njo. Ozmerjala me je in tri dni kričala nad menoj radi tega. Bojim se tudi, da bi fant ne izvedel, ker bi me bilo sram pred njim. Vsaki mesec gre k sv. obhajilu in je tako goreč katoličan. da me ie v resnici sram pred njim, ko se spomnim svojih mladih let. — Jaz mislim, kaj ne, da za me velja ista postava kakor za 0110 žensko -iz Brooklyna. Ali ne? — Skesani grešnik. St. Louis. Mo.
Odgovor. — Prijatelj, vas slučaj je ves drugačen in zelo zavit. Vaš slučaj in oni ženske iz Brooklyna sta popolnoma nekaj drugega. Vendar je pa tudi tukaj način, da se da urediti sedaj, ko ie žena prosta. Težava bode le v privoljenju od strani žene. Tukaj pri vas se na prvo privoljenje ne morete sklicevati, ker to veste, da ni moglo veljati, ker je bil šc njen mož živ- Treba je na vsak način novega privoljenja tudi od strani žene. Kako ga dobiti, bode stvar modrost duhovnika, do katerega se boste obrnili v zadevi, če je tudi žena nekoliko bolj čme-rikava. — Kakor vam bodo tam povedali je tu še drug zakonski zadržek, za katerega boste morali dobiti od škofa spregled, pa to Vam bodo vse v župni-šču povedali, ker bi tu vzelo preveč prostora razlagati celo stvar. — Svetujem Vam samo. da to storite brez odlašanja in popravite napako mladih dni. Zakonske težave vzemite pa za pokoro.
Vprašanje: Ko ste imeli tu sv. misijon, ste nam blagoslovili križke s popolnim odpustkom za zadnjo uro. Dala sem blagosloviti enega- Toda umrl mi je mož in ko ie umiral, ga je imel v roki in ga poljuboval. Ali je še blagoslovljen s tem popolnim odpustkom? M. V. — Eveleth, Minil.
Odgovor: Ne več! Morate ga dati vnovič blagosloviti.
Vprašanje: Sem v škapulirski bratovščini in sem do sedaj vedno nosil škapulir. Čul sem pa, da so neki prišla nova določila, da ni treba več, škapulirja, da se lahko mesto njega nosi navadna svetinja. Je to res. — Fant. Chicago, III.
Odgovor: Da! Potrjena je mesto tega posebna svetinja, takozvana škapulir-ska. Na eni strani je podoba presv. Srca Jezusovega na drugi pa Marijinega. — Vendar mora biti blagoslovljena v ta namen.
MODERNE FRAZE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
vo uživanje prav ceniti, ki daje človeškemu srcu oni mir, ki ga Gospod imenuje "svoj" mir. Kar je Kristus kot ustanovitelj cerkve lahko rekel o sebi, namreč: "Ako ne verujete mojim besedam, verujete mojim delom," to lahko reče cerkev o svojem socijalnem, karitativnem in etičnem delovanju — kratko o svojem delovanju, da b izacelila rane našega časa —, ko lahko pokaže na svojo zgodovino kot fundamentalno pričo skozi 2zoo let. Na to spričevalo opozarja Montesquienu, ko pravi: "Ču-dno! Ista cerkev, ki navidezno nima druge naloge, kakor da skrbi za srečo v večnosti, ustanavlja i srečo v tem življenju." (Esprit des lois, zv. 24, st. 3.) Mi bi ne prišli do konca, ko bi hoteli našteti vsa ogromna dela cerkve na poljih civilizacije in humanitete, sedanjost nam kaže vse dovolj jasno. Od vzhoda pa do zapada je povsod jedna in ista pridiga, jedno in isto stremljenje, jedno in isto delovanje cerkve, namreč da hi ljudstvo pripeljala na pot kreposti in čednosti; in "pot čednosti", pravi Kant, "je rešitev vprašanja." In kako je s sadovi delovanja cerkve? Ni nam treba čitatelja opozarjati na število svetnikov, ampak poglejmo v sedanjost, in jedno stvar lahko pribijemo, namreč da po državah, kjer vlada živa katoliška vera, ni ugodnega polja za socijalno demokracijo in druge slične elemente. Najlepši dokazi za to so nam Renske province v Nemčiji, Westfalska, Belgija, v manjšem oziru in naša ljuba slovenska domovina.
Ako pa "zmagoslavni civilizacijski sistem katolicisma" (Cortes)," ki je od prvih časov krščanstva uveljavil pravo vseh ljudi do pravičnosti, sočustva in svobode" (A, Dumas), ni vsepovsod in vedno obrodil zaželjenega sadu, treba pa pomisliti, da cerkev ni nikako PRISILNO sredstvo Božje, s katerim naj bi se svet poboljšal, kakor so n. pr. prisilne delavnice, ampak da je le edi-
V. POGLAVJE. Rane našega časa.
vreči, treba nam dokazati samo dvoje: 1. da ima katoliška cerkev sredstva in zmožnosti, da zaceli rane našega časa, in da 2. ni njena krivda, ako tu in tam nima vspeha.
Iz verskega stališča ni potreba nikakega razmotrivanja, da je cerkev poklicana, da ima zmožnosti, da popelje človeštvo k zveličanju; ona ima k temu poklic; zakaj Bog ji je ukazal: "Učite vse narode spol-novati vse, kar sem vam ukazal"; ona ima zmožnosti za to; zakladi večnih resnic, zakramenti in druge milosti so izročene cerkvi, kakor ji je dana od Gospoda pomoč sv. Duha. Cerkev ima "besede večnega življenja," ki nas uče, svet in njego-
Cerkev ni zmožna, da bi zacelila rane našega časa, trdijo naši nasprotniki. Kljub temu, da taka trditev nikakor ni resnična, vendar jo slišimo le prepogosto iz ust izobraženca kakor preprostega človeka. Kot "dokaz" navajajo, da so socijal-ne in nravne razmere v popolnoma katoliških državah ravno tako slabe da morda še slabše — kakor n. pr. v Franciji — , kakor po državah, kjer se za vero v javnem življenju le malo brigajo, kjer je vera postranska stvar.
Tako očitanje se da kaj lahko o-
no od človeka odvisno, če se hoče po dobrih naukih cerkve s prosto in dobro voljo ravnati. Zato so prepevali že angelji ob rojstvu Odreše-nika nad jaslimi:"Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Pomisliti je treba, da je nebroj ljudi, ki nimajo te dobre volje, ki pa imajo svetno moč v rokah ali so io imeli, ki so cerkev ovirali v izvrševanju njenega delovanja, ki niso pregledali nikakega sredstva, da bi dobro seme, katero je cerkev vsejala, uničili. Tako ie bilo v Franciji, tako je bilo za časa kulturnega boja v
Franciji, in tako se nam kaže i v slovenski domovini. Toda očitati cerkvi, da ni zmožna celiti rane našega časa, ako tu in tam ne obrodi sadu njeno delo, je krivično; tako očitanje zaslužijo njeni nasprotniki, ki ovirajo cerkev v njenem delovanju. Vsak, ki resnično želi, da bi se zboljšale razmere na svetu, naj bi si zapomnil besede laškega državnika Balbo-ta: "Kar ovira katoliško vero, ovira napredek, ovira civilizacija." (De la destruction du pou-voir temporel des Papes. II.)
(Dalje prihodnjič.)
in vpliv, ki ga je napravila na mene. Nobene hlinjene pobožnosti ni bilo v njih. Veseli so, radi se smejejo .in jako razumni so. Sicer pa so resni in vtrjeni v veri, edini in zaupni. Sicer vem, odkod dobivajo svojo moč. Dobijo jo od Boga po Marijini priprošnji.
"Naravna pot do sreče," morda rečeš.
Da, čisto naravna. Ne stane denarja in zelo malo časa. Plačilo sledi vsakemu trudu in posledica je to, kar je edino velike vrednosti, srečna družina.
Morda se oglasiš: "To je vse prav za tega farmarja. Vsakdo pa ne more tako živeti, posebno ljudje v mestu ne. Ne morejo se tako zbrati, kakor farmarji. Človek se preveč moti v mestu."
Nikdo nas ne moti. da bi se ne se-šli vsak dan pri mizi. Vsi pridejo skupaj, da spe nekaj ur pod domačo streho. Naj bo razstrešenost še tolika, vsi pridejo skupaj k jedi in spat. Zakaj bi se ne združili za nekaj minut v molitvi?
Če se lahko združijo za eno uro pri jedi in sedem ur za spanje, zakaj bi se ne mogli združiti za deset minut za molitev? Izurjen papagaj bi rekel: "Ker nočejo."
John in Joe imata deset minut časa, da iščeta ovratnico. Mary in Annie imate deset minut časa, da polove vse lase in jih pritrdite. Oče išče del časopisa deset minut, mati pa še dalje stoji pri plotu. Deset minut za molitev, ni mogoče, ni treba, o tem govoriti.
Dobro! Ne bom o tem govoril. Hočem govoriti o eni minuti skupne molitve, molitve pred in po jedi. Ko pridejo skupaj, da opravijo sveto, neizogibno dolžnost, da jedo, ali se oče prekriža in moli?
Po jedi, ali se vsi dvignejo zahvalijo Boga za dobrote?
Štiri stene ne drže družine skupaj, niti jed trikrat na dan. Ne samo ob kruhu živi družina, ampak ob blagoslovu božjem.
Kakšen blagoslov naj pride na družino, ki se niti za eno minuto na dan ne priporoči Bogu?
Ni treba govoriti o tem.
Rev. J.
ILA je mala postaja v farmarski vasi, kamor sem šel spovedovat za velikonoč. Bilo je mrzlo in veter ie tulil po planjavi. Vesel sem bil, ko sem prišel v bližnjo far-marjevo hišo k ognjišču. Lepo so me sprejeli in kmalu sem se počutil, kakor star družinski prijatelj. Pet otrok ie bilo doma; bili so stari od deset do dvajset let. Vsak je imel svoje opravilo in vsi so se trudili, da sem pozabil, da je kje mraz in veter.
Dolgo smo se pogovarjali. Nisem se mogel načuditi njihovi razumnosti. Tudi so se kaj lepo razumeli; vsak je opravljal svoje delo in eden je pomagal drugemu. Nikoli ni bilo treba govoriti o vremenu.
Bilo je že pozno, ko je rekel gospodar :
"Gospod, ali boste vi nocoj naprej molili?"
Opazil sem, da ima rožni venec v roki.
"Gotovo," sem rekel in vzel rožni venec iz žepa. "Kedaj začnemo?"
"Kar takoj, prosim."
Vsi smo pokleknili. Vsakdo je i-mel rožni venec v rokah. Skupno smo ga zmolili.
Pobožnost, s katero so ga molili je napravila molitev lepšo kakor se
Plaznik.
mi je zdela kedaj poprej.
"To je molitev," sem rekel večkrat sam pri sebi. Skoro me je bilo sram, kako včasih sam molim. Ko je bila molitev skončana, je rekel farmar:
"Hvala lepa, gospod. V čast si štejemo, da je molil duhovnik rožni venec naprej pri nas."
"Hvala vam," sem rekel, "za vaš lep zgled. Upam. da bom tudi jaz večkrat deležen vaše molitve. Gotov sem, da je taka molitev uslišana.
"Res, Bog je bil zelo dober z nami," je rekel gospodar. Vsak večer ga zahvaljujemo z rožnim vencem."
"Bil je čas," je nadaljeval, ko je bil rožni venec edina služba božja pri nas. Duhovnika ni bilo na daleč okrog. Sveto mašo smo imeli zelo redkokedaj. Moj oče ni opustil rožnega venca noben večer. Moja mati nas je vsak dan učila katekizma. Ko je prišel duhovnik k nam, se je zelo čudil, ker smo tako dobro znali katekizem. Rožni venec nam je storil toliko dobrega, da sem sklenil, da ga bo moja družina molila vsak večer. Da smo verske resnice boljše razumeli, brali smo vedno tudi katoliške časopise. Če bodo ti dečki in dekleta vsaj nekoliko tega, kar upam, se l>o rožni venec vedno molil v hiši in tudi drugačnih listov ne bo nikdo našel, kakor katoliških."
Večkrat sem mislil na to družino
Svetli žarki iz zgodovine katoliške cerkve.
Piše Rev. Smoley.
Besede mičejo, zgledi vlečejo.
Ta splošni, za posameznika in ve-soljstvo veljavni pregovor skušnje in modrosti, je posebno velike važnosti za našo sveto vero. Iz njene zgodovine, iz tisočero in tisočero zgledov njenih plemenitih zastopnikov črpamo lahko obilico sile in moči v svoje izpopolnjevanje. Ako čutimo in opažamo pri vseh dogodkih te zgodovine brez izjeme--
pri malih, kakor velikih —, od prvega početka krščanstva pa do današnjega dne, neprestano trpečo, čutečo, varujočo roko Božjega U-stanovnika; ako vidimo, kako je prišla cerkev iz milijonov in milijonov bojev, napadov in vsakovrstnega preganjanja kot zmagovalka; ako vidimo pri njenih članih kreposti in čednosti v najkrasnejšem cvetu, potem je naša navdušenost toliko večja. Naša ljubezen do cerkve v hrepenenju in želji se razvna-me, da bi tudi i mi bili ali postali vredni sinovi te velike, od Boga varovane Matere, te največje dobrot-nice človeškega rodu.
Iz prebogatega gradiva cerkveno-zgodovinskih dogodkov izbrati si hočemo samo najglavnejše, ki naj vplivajo na naše srce in na našega duha: da si okrepimo in utrdimo svojo sveto vero; da dobimo v njih orožje in moč proti našim nasprotnikom; in kar je glavna stvar: da bi nam ti dogodki bili zgled v posnemanje.
1. Jezus Kristus, ustanovnik cerkve.
Kar je za vsako poslopje temelj — podpore, stebri,--to je za človeško družbo njen ustanovitelj: pošteni, bogaboječi stariši n. pr. so temelj dobre, poštene družine.
Krščanstvo ima največjega in naj-plemenitejšega ustanovitelja, Jezusa Kristusa, Sina Vsemogočnega, Jezusa Kristusa, ki je sam Bog in Stvarnik, sam vsemogočen, sam nad vse dobrotljiv, sam neskončno pravičen.
Zlo je vladalo po vesoljnem svetu.
Vera v Boga, strah Božji je skoro povsod izginil. Hrepenenje po moči in oblasti, lakomnost, krivica, vsakovrstne pregrehe so gospodarile po svetu.
Ne samo "izvoljeno ljudstvo" Izraelci, tudi pogani so s hrepenenjem zrli v bodočnost in pričakovali Rešitelja^ ki naj bi jih osvobodil duševnega trpljenja in duševnih muk.
In to hrepenenje človeštva je izpolnil usmiljenj, večni Bog. Ko je videl v svoji Modrosti, da je prišla "polnost časa", ko je prikipela beda, potreba Izraelcev do vrhunca, ko je bilo odvzeto_"žezlo od Jude, tedaj je poslal svojega edinorojene-ga Sina na svet: tisoče in tisoče let težko pričakovanega, v vzvišenih poroštvih napovedanega Mesijo.
Bilo je 1. 754 — ali po drugih zgo-dovinopiscih v 1. 748 ali 741 po ustanovitvi mesta Rima — ko je bilo v Davidovem mestu, Betlehemu, rojeno božje dete. Njegova deviška Mati je bila iz kraljevega rodu Davidovega, in pri po postavi predpisanem obrezovanju je prejelo to dete ime Jezus. Tako je naročil od Boga poslani angelj. V prvih 30 letih svojega življenja je bilo Jezusovo življenje v Nazaretu skromno, tiho, ubožno; skupno s svojo Materjo in svojim rednikom Jožefom je živel in delal v svojem poklicu kot tesar. Pri tem se je pripravljal pred Bogom za svoj nastop v javnosti, ki se je pričel v 30. letu njegove starosti.
Oznanjevalec pokore in prednik Janez Krstnik ga je naznanil svetu; Jezus Kristus se je izkazal v vsem dobrotnika človeškega rodu: učil je, opominjal je, svaril je, delal čudeže, dajal s svojim življenjem najlepši izgled.
Nov duh, je zavel mej ljudstvom po Njegovih naukih. Kmalu po svojem nastopu je ustanovil občino. Mnogo somišljenikov je zbiral okoli sebe. Dvanajst izmed teh je do-
ločil za svoje posebne učence, ki naj bi bili prvi v Njegovi novi občini.
Mnogokrat je s posebnim povdar-kom in jasno govoril o "svojem kraljestvu". S krasnimi, duhovitimi parabolami, n. p. "goršičnem zrnu" ki zraste v drevo; o "kvasu" ki prešine testo, je pojasnjeval in razlagal je svoje bistvo in duha svojega "kraljestva."
Svoji občini ie dal širšo podlago v vesoljnem človeštvu, ji dal skalnato podlago: ustanovil je vedno trajajočo družbo. Priporočil je svojim somišljenikom, naj jo razširjajo po celem sveut, naj izpolnjujejo Njegove zapovedi, naj ustanavljajo bratovska društva, druge cerkve in občine.
Ni pozabil dati svoji verni čredi poglavarja. Peter naj bi čuval nad čredo, on naj bi imel ključe od Njegovega hleva.
In tej svoji družbi je dal posve-čenje v najsvečanejšem trenotku Svojega delovanja — na predvečer Svoje smrti in Svojega trpljenja pri ustanovitvi Najsvetejšega Rešnje-ga Telesa. Tedaj je priporočil še enkrat svojo družbo: ustanovil je daritev "Nove Zaveze" in jo z gin-ljivimi, srce pretresujočimi besedami postavil na mesto daritev stare Zaveze.
In končno je zapečatil svojo novo ustanovitev s bridko smrtjo na lesu križa, in jo potrdil tretji dan s svojim vstajenjem od mrtvih.
2. Cerkev Jezusova in "izvoljeno ljudstvo."
Z nobenim narodom na svetu ni Bog ljubeznjiveje, ni bolj očetovsko Bog ravnal, kakor ravno z Izraelci. Vsak korak, vsako dejanje, vsak načrt Judov se je dovršil pod posebnim varstvom božjim. Naravni in nadnaravni dari, znamenja in čudeži so se vsipali iz Vsemogočne roke na "izvoljeno ljudstvo."
In vendar so bili ti ljubljenci Božji skrajno nehvaležni svojemu Gospodu in Dobrotniku. Nehvaležnost
in upornost v mislih in dejanjih; u-pornost, odpad od vere, preganjanje prerokov in voditeljev ljudstva -— — člen ob členu v dolgi verigi izraelskih zmot. Niti kaznujoča roka božja--lakota--ni mogla odvrniti nestalnega judovskega naroda od njegovih zmot, če tudi je po hudih nezgodah pretakal bridke solze kesanja nad svojim odpadom od Boga.
In Vsemogočni je bil proti Judom vedno usmiljen, prizanesljiv. Odpustil jim je neštetokrat; njegove o-troke je vedno in vedno dvignil iz trpljenja in suženjstva. Ni jim odvzel njihovih predpravic —* — naj bi namreč prevzeli kot izvoljeni na-
Marijin otrok sme veliko upati od Boga.
Velike milosti. Marija deli božje milosti. Marija je čudoviti stolp Davidov, ki nas brani v vseh nevarnostih. Zato lahko prejmemo zveliča-nje 00 njenih rokah. Posebno deli Marija milosti svojim otrokom. Daje jim posebno:
1.)	Moč v težavah. Težave, ki jih moramo prestati, so težke in pogoste. Sveti Avguštin pravi: "Izmed vseh bojev v življenju so boji--za čistost najtežji. Marija deli zmago svojim otrokom v največjih skušnjavah. Sveti Janez Damaščan pravi: "Tvoje ime, Mati Zveličarjeva, je moj ščit, tvoja pomoč moje orožje, tvoja pomoč moj meč." Brezštevilne device so premagale krutega sovražnika s pomočjo nebeške var-hinje.
2.)	Moč v smrtnih težavah. Ob smrtni uri zadnjič in najstrašnejše napade sovražnik našega Zveličarja trepetajoče duše. To bo najhujši boj. Kraljica milosti ne zapusti svojih otrok. Sveta cerkev uči. da Marija pomaga umirajočim. Za to milost prosimo vselej, kadar molimo: Češčena Marija. Sveti Antonin pi-
rod edinega pravega Boga vodstvo narodov; naj bi svetili z lučjo prave vere poganom v edinega, Boga, naj bi gojili v človeštvu hrepenenje v obljubljenega Odrešenika.
In Vsemogočni je poslal sina naravnost k "izvoljenemu ljudstvu". Tri leta je bil med njimi kot resnični, pravi, tako težko pričakovani Mesija; z ognjevitimi besedami je oznanjal svoj nauk; s svojim brezmadežnim življenjem je dokazal, da je poslan od Boga; s svojim blagoslovom in svojimi darovi pokazal jim je svojo ljubezen, s svojimi čudeži je dokazal svoje Božanstvo.
In "izvoljeno ljudstvo"?
(Dalje sledi.)
še: "Vsi sovražniki beže od umirajočega, ko se prikaže nebeška kraljica." Večkrat se ie že zgodilo, da se je Marija vidno prikazala svetim otrokom ob smrtni uri in z njimi go vorila sladke in tolažljive besede. Četudi skoraj ne smemo pričakovati te izredne milosti, vendar nas bo Marija blagoslavljala iz nebeških višav, da bomo zmagali v zadnjem
boiu in se ločili s tega sveta v miru z Bogom.
3.)	Veliko veselje. Sveti Ciril jeruzalemski pravi "Device bodo imele svoj delež z Marijo." Kakšen delež ima Marija? "Marija si je izvolila najboljši del. ki ji ne bo odvzet."
Najboljši del je v nebesih, "nad vse mere je večna slava," lepota, katere "oko ni videlo, uho ne slišalo, niti občutilo človeško srce."
4.)	Za vedno. "Dedščina, ki se ne pokvari, ki ne ovene." "To je obljuba, kar nam je obljubil, večno življenje !"
Ta Marijin delež bo tudi tvoj delež, če živiš kot zvest Marijin o-trok. Dovoljeno ti bo hoditi z Marijo po nebeškem vrtu in gledati Boga, kakoršen je.
Kdo bi si ne želel tega veselja? Zvest Marijin otrok ga bo dosegel. Pravega veselja ni na tem svetu. Zato posnemaj Marijo v njeni čednosti, da se vdeležiš njene slave. Marija pa naj varuje svoje otroke, ki so se zatekli pod njeno materino varstvo in naj jih pripelje v nebeško domovino.
KRASNA MISEU.
Pod tem naslovom smo priobčili pred nekaj tedni krasni članek izpod peresa naše slovenske rodo-ljubkinje Mrs. Bevec iz Cannons-burga, da bi ameriški Slovenci pomagali stari domovini z dobro katoliško propagando, da naj bi ameriški Slovenci naročevali "Ave Maria" in "Edinost" in jo pošiljali vsak v svojo rodno vas.
Ta članek je našel ugodni odmev. Od vseh srani nas vprašujejo rojaki za znižane cene za več izti-sov.
Do sedaj je naročila za župnijo Št. Peter pri Novem mestu je naročila Mrs. Bevec "Ave Maria" po 50 iztisov in "Edinosti" j)o 50 iztisov.
Več naročil pride!
Plačilo Marijinim otrokom.
Rev. J. Plaznik.
125	Mrs. Antonija Požun Johnstown, Pa.
126	Mr. John Aach Mckeesport, Pa.
127	Mrs. Antonija lludales Milwaukee, Wis.
128	Mrs. Maria Ovnik La Salle, 111.
129	Mrs. Barbara Nemanich Johnstown, Pa.
130	Mr. Frank Klink Virginia, Minn.
Telephone: Canal 1614
VSTANOVLJENO 1888
A. M. KAPSA
Slovenccm priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Splošna tonika.
Nihče ne bo oporekal izjave, da je splošno zdravje odvisno največ od pravilne prebave, če je prebava slaba, počasna ali nezadostna, se razvijejo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej biti oprezen in gledati, da je prebava redna.
Severa's Balsam of Life
(Severov Življenski balsam) je za-željena tonika, ki je znana, da deluje najuspešnejše. Ta balzam je splošni stimulant in je dokazal svojo vrednost v zdravljenju nepreba-ve, disj^psije, pomanjkanje teka, navade zabasanja in splošno hirajoče stanje. Cena 85 centov in 4c davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA

< >
< >
< > < >
< > 1 >
Slovenski zobozdravnik
DR. M. JOSIP PLESE
Ordinira od io- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po
dogovoru-	' <
1 <
Specialist in Bridge Work and Gold inlays 248 E. 72nd STREET, NEW YORK CITY.
Za vse Ljudi in za Vse Slučaje
Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOC IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas. za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881.	O. S. Princeton 1381.
ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK
6127 ST. CLAIR AVENUE.
SELZ BROS.
Priporoča vsem slovenskim
duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d.
Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupa zastav in društvenih znakov.
21 Barclay Street, Ney York
Telefon, 5985 Barclay.
FRANCIS D. NEMECEK
FOTOGRAF '
Se priporoča Slovencem
1439 W. 18th St. Chicago, I1L
Telephone: Canal 2534
PROŠNJE IN IZJAVE
Rojakom, kateri želijo dobiti svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko
izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" Pišite za pojasnila na: "EDINOST"
1849 West 22nd. Street,
CHICAGO, ILL.
FRANK SUHADOLNIK
veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima
Veliko zalogo obuval Zanesljiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. »Mr*
B£=

S slabim želodcem ni uspeha!
-

-

Ur. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
Zlata kolajna	__________
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoa-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d.
i 'mama .9.6 Trineijeva Angelika Grenka Tonika
je »ploiiio odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema.
TRINERJEV LINIMENT
San Francisco I9I5
Veliko darilo
"

je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111