78 Naši dopisi. Z Dunaja 7. marca. — V državnem zboru se je nadaljevala budgetna obravnava, ki pa memo druzih let prav mlačno teče, do vrha prodira zmeraj le narodni boj in to v prvi vrati boj Cehov in Slovencev zoper Nemce, in poleg tega staro nasprotstvo Rutenov in Poljakov. — Boj Cehov zoper Nemce vrtil se je letos krog vprašanja pražfcega vseučilišča in krog „bitke" pri „Kuhelbad-u", posebno ta zadnja dogodba se je omenjala tolikokrat, da so slednjič poslanci uže pred njo bežali iz zbornice. — O slovenskih narodnih razmerah govoril je pretekli teden obširno dr. Vošnjak; začenši s šolskimi razmerami po Primorskem, Kranjskem in Stajarskem utemeljeval je najobšimejše pravične tožbe zarad sistematičnega ponemčevanja koroških Slovencev* Po vsem pa je sklepal s prav tako odločno kakor zasluženo nezaupnico za naučnega ministra Conrada — Koroški poslanec Moro odgovarjal je drugi dan — pa grozno plitvo in ničevo — ker se rečno tako pedago-gijsko barbarstvo ne da zagovarjati. — Danes ae obravnavajo srednje šole, se ve da brez naučnega ministra Conrada, kakor ves drugi naučni budget. — V odsekih se še poleg tega pridno pretresavajo: obrtnijska? volilna in tarifna postava. — Ko sem spregovoril besedo tarifo, omeniti mi je vendar čudne prikazni o ceni kave. Kavarnarji čakali so komaj sklepa zbornic in poskočili so s črno kavo za 1—2 krajcarja, tako zdaj v srednje-boljših kavarnah velja 17 kraje. Trgovci pa — in to je čudno — prodajajo dane3 kavo ceneje, kakor pred 1. marcem, ko je bil uvožninski davek za 16 gld. zlata pri 100 kilah nižji kot danes. — V trgovskih in narodno gospodarskih krogih zagotovlja se, da se noveji čas toliko več kave pridelava, da se ni bati pomenljivega povikšanja cene za kavo. V Gorici 5. marca. — „To je umevno", da, kdor bo hotel čez sto let pisati zgodovino goriško , kronike preteklega meseca februarija v „Novicah4, ne najde ; *) „konsultirovati" **) bomoral „Soeo" ali kateri drugi list, da zbere potrebnih dat. Za tekoči mesec pa se lahko spet k „Noviškim" izvirkom povrne. In iz teh izvirkov naj najprej zajame to, da potem, ko so bili vsled 3me-sečne zimske suše studenci usahnili, začel jih je pretekli teden spet napajati zdaten dež, katerega so se naši sitni kmetje pa uže naveličali, češ, da zdaj bi bil najugodniši čas za delo. Bog jim ustrezi tem našim sitnežem! Pa kaj se bomo mi menili za-nje in za vreme; druzih studencev potrebuje novi čas, studencev šolske vednosti. Tudi enega tacega nam je odtaknilo te dni si. ministerstvo za uk in bogočastje: potrjeno je gosp. Simon Ruta rj evo „D orno vino znanst vou za Ijud- *) Smo je uže tudi hudo pogrešali in bali se kaj hudega. Ce tako zanesljiv studenec toliko časa ne da svoje navadne vode, bi se skoro mislilo, da bo vsahnil. Da ste nam zdravi! Vred, **) Ne zamerite, g. vrednik, da sem uže spet zabredel v najnovejšo pisavo slovensko, Pis. 79 ske šole. — Potrjeni so tudi za prihodnjo šestletno dobo okrajni šolski nadzorniki za slovenske okraje na Goriškem. Gosp. Franc Vodopivec ostane nadzornik za goriško-okolični in tominski okraj in za slovenske šole okraja gradiščanskega; sežanski okraj je prepustil g. Tomažu Quantschniggu [(sicM, recte Klančniku], učitelju na c. k. deški ljudski šoli v Trstu. Za mestni okraj goriški je vnovič potrjen g. Jož. Culo t, profesor gimnazijski. — Vkapucinarski cerkvi v Gorici je pretekli četrtek (2. t. m.) neznan tat med 4. in 5. uro zvečer oropal podobo Matere božje na stranskem altarji pri vratih; škode je za kakih 150 gold — Novo društvo imamo: ,,S ocieta famigl iare d i canto e drama t i ca" (društvo za petje in dramatiko). — „Slovensko bralno in pod porno društvo v Gorici" je imelo danes (5. dne t. m.) svoj prvi občni zbor. — „Hotel pension" je z velikimi črkami pisano na ba ron Fornientinovem poslopji poleg ceste proti Soškemu mostu. Cesar ni mogla napraviti akcijonarska družba goriško-tržaška, napravil je hišni gospodar sam s pomočjo dveh drugih špekulantov, katerih eden se je pa uže spet umaknil. Te dni je prišla tje stanovat grofinja Kaunitz, roj. Thun-Hohenstein, z družino. — Tudi še neke druge goste bomo imeli vprihodnje v Gorici. Društvo za podporo bolehnih duhovnikov av-strijskih in nemških, ki je pošiljalo do sedaj svoje ude in podpirance v Meran sklenilo je napraviti si podružnico v Gorici. Pokrovitelj društvu je cesarjevič Rudolf. — Bazar za uboge je te dni odprt v dvorani društva „Concordia" na Travniku. — Dolgo nisem nič sporočil o našem preblagem gosp. vitezu S eh ne idu. Dobro se počuti, hvala Bogu; neutrudljivo pisari in bere; za Slovence mu krepko bije srce. Dne 20. februarja je šel z družino ogledat Videm , kamor se iz Gorice po železnici pride v eni uri. Bog mu zdravje utrdi!*) Z Gorice 5. marca. — Naj pričnem z vremenom. Zimo smo imeli letos tako lepo, da se SOletni starci take ne spominjajo; oni prorokujejo tudi prav dobro letino. Bog vsliši njih željo! Ozimna žita so po vsem Goriškem prav dobro obraščena, sadno drevje bode prav obilno cvetelo, trtni les ima tudi pravo barvo , namreč cimetovo, katera da upanje na dobro trgatev. — Sploh so naši pridni kmetovalci letošnjo zimo toliko lepega dela po nogradih naredili, da gotovo v poprejšnjih 5 letih ne toliko. — Na naši c. k. pošti smo dobili nov napis v sami blaženi laščini in nemščini. Za našega poštnega opravitelja ni v Avstriji nobene ravnopravnosti , on je namreč od A bučo v doma ter tudi spada k , fakcijozni" opoziciji. Jaz bi goriškim Slovencem priporočal, da bi poslali do kmetijskega ininister-stva prošnjo, da bi ono tega do šlic o podučilo, da ima goriška dežela dve tretjini Slovencev, kateri so tudi ljudje in zahtevajo tako postopanje kakor z Lahi in Nemci. Dne 10. t. m. se bode oddajalo po dražbi zidanje novega poslopja za deželno kmetijsko šolo v Gorici v znesku 33.517 gold. 49 kr. Pa kaj mislite, da je si. deželni odbor tudi kaj po slovenskih Časnikih razglasil to reč? Prav nič! On misli, da Slovenec ne sme prevzeti tega dela, čeravno plača dve tretjini deželnih doklad. Naše podvzetnike pa prosimo, da se 10. dne t. m. potrudijo na dražbo, ker, ako more Lah prevzeti , zamore tudi Slovenec, da bodo vsaj naši pridni in urni delavci kaj zaslužili; ker, ako prevzame Lah, bodo gotovo delalci iz same blažene Italije. Poročila o delovanji deželnega odbora za leto 1880. v slovenskem jeziku še dozdaj tudi nismo sprejeli, čeravno je uže *) To je tudi naša najsrčnejša želja in zelo nas veseli ta novica. Vred. drugi pred vratmi. — Od kar je naša kmetijska šola ločena po enakopravnosti, prav dobro napreduje, in ž njo so naši posestniki tudi prav zadovoljni, kar se uže iz tega razvidi, da je letos učencev 42, gotovo lepo število za malo goriško deželico. V kratkem več, ako vam drago. *) Gojzan. Iz Krke 5. marca. {Opomin urarjem.) Znano je, da na ure, sosebno turnske, mnogo vpliva vreme, največ pa veter. Zdaj je ura prehitra, zdaj prekasna, malokdaj dva dni prav gre. Mnogo takih ur se pri nas na Kranjskem izdeluje, in vse imajo enake napake. V Gradcu ne gradu, kmalu nad mestom, je stolp, v katerem je ura, ki ima na vse štiri strani kazalce (cagarje), gotovo čez 2 sežnja velike, in vendar je veter ne moti, nahilo (pendel) velik, kakor pri navadnih sobnih urah, je v stekleni omarici na zidu; tudi tega veter ne moti. Ura pa je težka, da težje še nisem videl. — Namen tem vrsticam ni, na drobno to uro popisovati, hotel sem samo naše urarje na to uro opozoriti; morebiti bi utegnil kdo si to uro ogledati in po nji nove delati. Saj v Gradec po železnici ni daleč. Iz Kotredeža litijskega okraja. — Pri novi občinski volitvi je bil za župana izvoljen gospodar Jože Dolinšek iz Cebinja, za svetovalca pa gospodarja Andrej Dolinšek iz Zavine in France Drnovšek iz Potoške vasi. Iz Dolenjevasi pod Ribnico — Pri letošnji volitvi srenjskega starešinstva je bil pri nas zopet voljen za župana posestnik in gostilničar Gregor Mrhar, za svetovalca pa gospodar Janez Kromer, Jože Pauser, poštni opravnik v Dolenji vasi, Jože Turna v Maserji in Jože Mrhar iz Dolenjevasi na novo. Iz LeskOVCa. — Pri novi občinski volitvi Brno dobili za župana gospodarja Antona Dremeljna, za svetovalca pa posestnika Jurja Kastelica iz Sela in Jožeta BrČona iz Leskovca. Iz Hotederšic litijskega okraja. — Oni mesec smo imeli občinske volitve in izvoljen je bil gospodar in lesni trgovec Matevž Gruden od tod za župana, gospodarji Janez Petkovšek, France Albreht in Andrej Cuk, vsi iz Hotederšic, pa za svetovalce. Z Radolce. — Dne 15. februarja je bila pri nas volitev občinskega starešinstva, pri kateri je bil na mesto dosedanjega župana gospoda grofa Thurna za župana voljen gospod France S. Hudovernik, trgovec tu, za prvega svetovalca, čegar mesto je bilo s tem spraz-njeno, pa lekarničar Aleš Roblek. Iz Ljubljane. — Ljubljana je mirna, še za politične prepire v državnem zboru se ne briga posebno. Govori naših poslancev na Dunaji so bili pač dobri, to je res, ali ministerstvo ima tudi dva ušesa; kar eno sliši, lahko skoz drugo preleti. Zato smo se tistih dolgočasnih razprav, ki se na Dunaji vsako leto ponavljajo, res uže naveličali. Kaj novega, gospoda, drugač gremo spat! Ministerstvo pač obeta, ali ne da nam nič, in skoro se nam je bati, da bomo ob golem upanji — zmrznili. — In to ni čuda, kajti, kakor se vladni ljudje birokratične zagrizenosti obnašajo, je uže prav neverjetno. Slišali smo namreč iz prav zanesljivih ust, da je deželni šolski nadzornik Pir k ar v „švicarski hiši" onega tedna en dan v družbi več ljudi (med njimi je bil g. Mabr) o Slovencih eno rekel in celć povdaril, češ, naj le slišijo, — katere tu nočemo zapisati, ki pa bi bila, če bi bil kak živahen narodnjak blizo, mu morda kaj druzega nesla, nego golo zaničevanje. Kdaj neki se bomo znebili tega Pirka rja! Ali je ta mož res prismoljen?! Nevolja zoper tega Človeka se ne sliši le v Ljubljani, ampak tudi iz dežele od vseh *) Prosimo! Pozdrav ! Vred. 80 krajev. Če take nadloge ne morejo odpraviti naši poslanci, naj pa pridejo raj domu. Nemški „Schulverein" se razprostira po vsi deželi, učitelji se podkupujejo z Judeževimi groši, katere Dežman deli, in če bi hoteli pisati vse, kar zvemo o brezznaČajnih, lačnih in nezmožnih kruhoborskih učiteljih, ki se le ziniraj na Pir-karja zanašajo, bi to dalo več strani. Kaj pomaga potlej nam vse prizadevanje, če pa Pirkar še zmiraj prav košato na svojem stolu sedi in v „švicarski hiši" prav nalašč tako grdo o Slovencih govori, kakor mi ne maramo zapisati! Ni čuda potem, če se za Judeževe groše nemškega „šulferajna" oglašajo lačni ali žejni učitelji! — To smo nalašč nekoliko režje zapisali, z nado, da bo morda prečastiti naš deželni predsednik, čegar blago čutje poznamo, usmilil se nas in naših slovenskih otrok, če namreč on pri ministerstvu več premore, kakor govori naših poslancev. Ako šola tako naprej gre, moramo Slovenci misliti le to , da smo odmenjeni za ponemče-vanje, in skoro si bo želel vsak Slovenec, da ne dobi otrok, ker mu jih sedanje šole morajo potujčiti. Ranjki dr. Bleiweis je rekel: „Če šola ni naša, koliko let smo pa še Slovenci?" Blagi mož je zdaj pod zemljo, a pisalec tega je prepričan, da bi bil naš oče ob vsi svoji mirnosti in hladni krvi vendar na tem mestu o tej zadevi zapisal še kaj veliko hujega, ker ga je ta reč zmiraj bolela. — (Odbor gospej za najpravo obleke revnim učenkam in učencem tukajšnjih sol) izreka si. vodstvu kranjske hranilnice za velikodušni dar 200 gold. najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani 1. dne marca 1882. — {„Učiteljski Tovariš") kaže štev. 5. t. 1. v so-stavku „Novice pa dr. Janez Bleiweis" str. 69 naukov sedem, katere je „otec Slov. Naroda" uže 1. 1848. dal v imenu slovenskega ljudstva slovenskim državnim poslancem, katere naj bi spolnovali tudi sedaj ne le slovenski, ampak vsi skupaj, na pr.: „Delajte pridno ustavo ... Nikar ne pripustite, da bi se v zboru druge reči kvasile, ki ne segajo v vaše delo. Po nepotrebnih vgovorih Vi čas zapravljate, dežela pa drage denarje in nič ne pride naprej!" — (Hranilnica ljubljanska) je tudi letos, kakor vsako leto, dovolila velik zaesek za javne in dobrodelne namene, posebno šolam in dobrodelnim zavodom. Nepotrebno se nam med drugimi zdi tudi darilo nemškemu gledišču, ki je v takem stanu, da se ljudje k večemu pohujšujejo, in v katerem se narodna društva zasramujejo, kakor se je to zgodilo nedavno naši čitalnici. — (Okrajni sodnik) je postal g. Ivan Nabernik, dozdaj sodnijski adjunkt v Kamniku, in pride v Litijo. Ker je gospod Nabernik vrl narodnjak in jako miren gospod, ga bodo Litijčani gotovo veseli. — (Vabilo k društveni besedi) v nedeljo 12. marca. Program: 1. Nedved — „V ljubem si ostala kraji", zbor. 2. Mendelsohn-Bartholdy „Miru ljubav ne zna", pojete gospa A. Svetkova in gospica P. Namretova. 3. Deklamacija. 4. Gjuro Eisenhut — „San", zbor z ba-riton-solo. (Solo poje g. Pucihar.) 5. Donizetti — „Lucia di Lamermoor" , šesterospev, pojo gospa A. Svetkova, gospica P. Namretova in gospodje Meden, Markič, Stegnar, Valenta. 6. „Pol vina pol vode". — Začetek ob pol 8. uri zvečer. K tej besedi vabi uljudno p. t. društvenike čitalnični odbor. Odbor opozoruje, da imajo vstop k društvenim veselicam izključljivo le društveniki. — (Med konji) v ljubljanski okolici se razširja uže delj časa jako nevarna bolezen, imenovana smoli k a (Pferderaude). Pretečeni mesec je poginilo na tej bolezni samo pri posestnikih na Savi 33 konj, na dolenjski strani pa tudi nad 12 konj. Kmetovalci okolice ljubljanske imajo uže strah priti v Ljubljano, ker se boje, da bi ne nalezli v kakem hlevu njih zdravi konji te nevarne bolezni. Tako poroča „Narod". — (Pirkarjevi učitelji.) Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam poroča, da bi se farani na vso moč radi izne-bili učitelja Krnca, čegar življenje ni ravno izgledno, — pa da vse pritožbe nič ne izdajo. Zdaj so sklenili, če dosedanji koraki nič ne pomagajo, nastopiti drugo pot. — (/Slovensko gledišče.) Polna hiša je najboljši dokaz o predstavi in v nedeljo je bila hiša polna izvzemši — se ve da — nemškutarska gospoda je v zaničevanji vsega slovenskega tako dosledna, da, če bi jo narodnjaki posnemali, bi bilo nemško gledišče še veliko praz-neje, ko je navadno. — Igrali ste se dve igri: „Damo-kljejev meč' — ne ravno mikavna igrica, ki je pa vendar gladko šla — in pa Linhartova, po dr. J. Blei-weisu predelana uže znana domača „Županova Micika"^ katere dolgo uže ni bilo na ljubljanskem odru. Za obširneje poročilo nam danes primanjkuje prostora, zato moremo le toliko omeniti, da so se igralci in igralke dobro sukali po odru in je vse gladko teklo, poslušalci pa so bili po vsem zadovoljni z igrama in igralci , — dokaz, da domača reč mika. — („Brencelj") je te dni prifrčal drugikrat v tem letu in prinesel mnogo mikavnega in zbadljivega blaga.