4 kp.
18. številka.
Izdanje zet nedeljo lO. februvarija 1895.
(v Trsta, v soboto zvečer dne 0 februvarju 1805)
Tečaj XX.
„EDINOST1
iihajn jm trikrat n* teden t Aocrih !*• danjih *b torkih, ćetrtklh
in aobotah. /jutranje i*.Uuje izhaja ob g. url zjutraj, »cfcriiu pu ob 7. ■ri ffiur. — Obojno izdanje ataue:
na J» lea KiNii . f. —.Ki, i/.TCii A val rijt> f !.*> tri mn»« . . . 3.*' . , , » ,— M pol leta , , » !>.-- , . « -xa v t« t«(n ... 10 — , „ , I«.— N« naroćbe brci priložene naročnine se
no jenlj" tilr. Poaamiuro itevilke no dobinijo v pru-d*jaliiicah tobaka »' Irntn po a nv.-,, iivan 1'ril* po 9 mi. Sobotno voeom« i3 Janjo 9 /r»<u 4 nA„ i trta Trsta S «4.
Oglati »o ra.'ttno po tarifu » petitu-, *&
DK^InTr. t drtholi'BI Ark^'lll tO LI.O^I
prostor, kolikor nM<tk;A	t *r«tia.
!'o«!»'i<i o«mrtn ro In j trnotahrala dr u oi(li(>i itd.«* 'a^miAjo po « ogaditi
t<i l. pUi naj io poAi! h! > •ifGdiiltra ■ ulii'»'jmerm^ »t. 13. Vm- > pit.iio ru!>r* liiti fraiiKorano, k t- n.»fra iko» u i* u* »prej itntjn, Ftokopi<*i *e no »rafaja.
Naruintno, red lunjao, jo m	«pra
joma tii>r<iru4ifro «1 *«. M en« pit-•ol« lilt. 3, II. nadat. (Mp-t* raklattr .ji io pruva poni-ia.
Glasilo slovenskega političnoga društvu za Primorsko.
, V 'iUnf.ll J« «•••.''.
Deželni zbor tržaški.
(IV. neja dne 8. febntvarja 1 Sito.)
Zadnja seja sedanjega zasedanja pokazal« je jasno, da ittH-jaiiska večina našega deželnega zbora ni mstrpua le proti slovenskemu življu naše mestne pokrajine, ampak da hoče imeti in varovati povsod in v vsem .izključno italijanski značty" Trsta in okoliee. Postavila se je zato po robu proti vis. c. kr. vladi, ker ista ni imenovala novim državnim pravdnikom za Trst — Laha!
Kako se je vršila ta pomenljiva seja, razvidno je iz nastopnima poročila.
Predsedoval je deželni glavar tir. Ferd. Pitteri; prisotnih bilo je 33 poslancev. (Oko-ličanski poslanci se seje seveda niso udeležili.)
Najprvo je prijavil gosp. deželni glavar zbornici za nas veselo vest, da presvetli cesar nI potrdil z a k o 11 a o nadzorovanju i o 1, vsprejetega v prejšnjem zasedanju. (Obligatni hrup.) (To so Vam zako-nodajci — niti jeden važnejših zakonov ne more zadobiti cesarskega potrdila. Ured.)
V deželni odbor za revizijo zemljiško-davčnega katastra so se izvolili kot pravi člani post. M a u r o n e r, dr. G a i r i n g e r iu Avgust V a 1 e r i o, kot namestniki pa Vlneeneij S a n c i n iz Skednja, dr. Gustav Kravsenek in Jakob Košuta iz »v. Križa.
Zatem je predlagal post. G a i r i n g e r v imenu deželnega odbora nekoje spremembe na etavbinskem zakonu. Ker pa je poslanec D erla in naglašal, da so potrebne še druge spremembe, razun onih, keje predlaga dež. odbor, viprejet je bil predlog poslednjega, da se vsa predloga vrne deželnemu odboru v proučevanje.
Do tu je šla stvar gladko. A tu so u-pritorili zopet demouutraciio proti vladi. Posl. C a m b o n je namreč interpe-loval vladnega zastopnika, da li je novoimenovani višji državni pravdnik vešč italijanskemu jeziku iu koji razlogi so naveli vlado, da ni izvolila funkcijonarja izmed uradnikov laitnega upravnega obsežja. Iiiterpelant je naglašal, da živimo v dobi neprestanih presenečenj, skrajno žaljivih „ndrodnemu čnt-etvovanju". Vidi se skoro nemogoče, da ta žaljenja (naših pravic" prihajajo jedno za drugim ravno pod tem ministerstvoin sprav-Ijivosti, ki si je postavilo v program, da hoče vladati jasno nepristranostjo, ter je obljubilo, da bode brezpogojuo spoštovalo .posest in narodno last* vseh narodov v drŽavi. (Nič ne bi imeli proti temu, da je g. iiiterpelant hotel vedeti, ali je novi dostojanstvenik vešč 111 d i italijanščini, ali temu moramo oporekati, ako bi hoteli gospoda, da mora biti vsak višji funkcijonar — njili somišljenik. Zakaj pa niso vprašali, ali zna novi višji
PODLISTEK.
Gradiščarjeva Francika.
(Itr. aoTolica).
.Francika, novo knjigo imam, krasno knjigo 1* — sem dejal, ko sem prisopel pu stopnicah k njej.
„Novo ? — To j« lepo! — Ali so ti jo kupili gospod nadučitelj ?"
„Ne. -« Oče mi je ni hotel dati, ker misli, da sem še tako neumen otrok, da je Kfl bi razumel! — Pa kaj ne, Francika, skupaj jo bova brala in drug drugemu razkladala , morava jo razumeti!"
„A če izvedo o tem tvoj gospod papa !?:t
Nič ne izve. Pri tebi jo skrijem. — Ko pa jo prebereva, povem mu sam vse, da bo vedel, da nisem več tak otrok!"
In potem sva je brala, a s tolikim nav* dnšenjem in s takim veseljem kakor še nobeno drugo knjigo! — Časih sva se držala za roke, težko sva soplu iu zdajci je zapla-
državni pravdnik tudi Slovenki, saj mu bode na novem m.stu istetako služila slovenščina kakor italijanščina?! Op. uied.) Vladni zastopnik je odgovoril na to interpelacijo, da ni zadosti obveščen o stvari. Prosi torej deželnega glavarja, tla se mu dostavi ta interpelacija.
Tej demonstraciji je sledila druga: proti Slovencem in proti duhovščini. Posl. d'A 11 gel i je namreč utemeljeval svojo v našem listu že priobčeno resolucijo, v kateri je rečeno, da je v Trstu razmerno veliko preveč neitalijanske duhovščine, da se širijo slovenske prepovedi in slovensko petje ter da je postopanje škofijske kurijo prek in prek nedobrohotno nasproti italijanskemu meščanstvu. Vse to da je skrajno škodljivo narodnemu pravu in verskim potrebam te mestne pokrajine, Deželni zbor protestuje torej proti nenaroduemu postopanju kurije iu duhovščine ter nalaga dež. odboru, da uporabi vsa postavna sredstva, da se v zadovoljenje opravičenih narodnih in verskih stremljenj premene sedanji odnošaji cerkve in lokalne duhovščine.
V svojem utemeljevanju je d'Angeli navajal številno razmerje prebivalstva po narodnosti na podlagi zadnjega ljudskega štetja ter prišel seveda do zaključka da se Italijanom godi grozna krivica. Pozabil je pa pri tem povedati, kako se je vršilo to ljudsko štetje in pa notoriško in ncutajljivo istino, da se bogosluženje v tržaških c e r k v a h v r š i p o d o b r i h treh d e-1 i h v italijanskem j o z i k n. Pa sij gospoda sami vedo v»u to, ali njim je le (to toga, da bi slovanski jezik popolnoma iztisnili iz tržaikih cerkev in da bi tudi Cerkev upregli v jann svoje polaščevalne politike. G. poslanec d'Augeli reklamuje ognjenimi besedami pravico za vse Italijane, da na tej .italijanski zemlji* morejo slušati besedo božjo v »vojem jeziku. Dobro, ljnbček Angeli, to isto velja tadi za slovenske vernike, kateri tudi hočejo slušati besedi božjo v svojem jeziku, a brez vsacili postranskih pelitiško-naroduih namenov, o čemer pa nismo povsem prepričani o onih „vernikih*, v kojih imenu protestne g. posl. d' Angeli.
G, poročevalec je primerjal na to, kako poetopajo cerkvene oblasti v zgornji okolici, kjer so .Slovenci v večini* in pa kako postopajo v mestu. Dragec, tudi tu se ti je uri* uila mala pomota. V zgornji okolici žive samo Slovenci, v Trstu pa živi poleg lali-janov več tisočev slovenskih vernikov, veliko več, nego nam pravi ljudsko štetje. Cerkvene oblasti vedo to prav dobro, kajti njim niso merodavne številke ljudskega štetja, ampak število vernikov, ki resnično obiskujejo cerkev. Cerkvene oblasti vedo to in po tem si morajo tudi urejati svoje posto-
kala Francika iliteč: .Ti ubogi Zorin!" — jaz pa sein vzdilmil: .Ubožica Dela!" — Brala sva z neko nemirnostjo, n»ko nestrpnostjo, katere nisva občutila niti pri najgroz-nejii povesti o roparjih iu duhovih: bila sva slepa za vso okolico, nisva videla, kako lepo solnce zunaj sije in ne čula, kako veselo pojo ptički na širovejnati lipi tik grajščin-skega mlina.
Nove misli, nove želje so se porodile v najinih dušah, — no niso bile nove, zakaj skrite so bile le v temi in nerazvite ter nejasne ležalo na dnu najinih src , . .
In prečitala sva še mnogo drugega iz „Zvona", — izmaknil sem še nekaj drugih knjig — marsičesa pa nisva razumela ter je takoj pustila. Pri pripovestih pa sva nekaj časa plakala, nekaj časa se smejala; a vender sva bila še vedno vesela in srečna. — A na dolgo. —
V šoli sem postat jako nepazljiv; vedno sem bil razmišljen. Minlil sem pač na
panje v ziuislu jednakopravnosti, ki je vrlino načelo oale katoliško Cerkve. Da prihajajo na škofovski sede/, tržaški navadno Slovani, je res, a na tem niso krive cerkvene obla ti, ampak Italijani sami, ker se nočejo učiti drugih jizikov. .le že tako, spoštovani gospod d' Angeli: slovanski duhovniki morejo ustrezati Slovanom in Italijanom, italijanski pa ne, a pri nameščanju dostojanstvenikov — bodisi cerkvenih ali posvetnih
—	mora biti odločilna lu sposobno« t, ne pa rojstvo. — Poročevalec d' Angeli očita nadalje, da v škofijski konvikt prihajajo učenci iz Kranjske, Češke in Moravske. Gledč na to dejstvo naglašati nam je jednostavno — in to potrjuje tudi .11 Popolo* —, da eo vsi gojenci k o 11 v i k t a iz te škofije tržaške. Dva sta bila res rojena na Kranjskem, a še. ta dva pripadata tej škofiji.
Kaj čuda — vsklika d' Angeli — ako taki duhovniki, došli doli z gora, ki io prinesli soboj običaje sicer dobrega ali okornega ljudstva in ki ne poznajo ni naših od-uošajev ui našega jezika, ako taki duhovniki ostanejo tuji italijanskemu ljudstvu in brez one blagodfjtie povzdige, katero morejo podiliti jedino le znanost, vzgoja in poznavanje potreb človeških !!
No, no! Mar misli gospod d'Augeli, da se slovanski duhovniki vzgajajo v kakem gozdu med d vjaki ? Mar se ne vzgajajo po istih predpisih kakor italijanski duhovniki ?
Potem, ko je gospod poročevalec tako lepo prispodebil slovenske duhovnike italijanskim. znpel nam je tisto lepo pesem o panslavizmu slovenskih duhovnikov, ki vladajo v naših cerkvah iu ki prepevajo in molijo v takem jeziku, kojega k večem razumejo kmolje in dekle.
Bravo ! Tak je liberalizem naše gospode, ki bi hoteli odrekati tolažbo sv. vere vsem onim, ki ne nosijo — glatje-rokavic!!
Se voda je gospod poročevalec povedal nadalje, da se propovednica zlorablja v po-litiške namene in da se s prižnice doli napoveduj« vojska italijanskemu jeziku in gospodstvu. O tej trditvi bi lahko molčali, ker dobri mož ni navel nijednega konkretnega slučaja. Vendar pa moramo povedati, da, kjer duhovnik nastopa proti italijansko-židov-ski stranski — iu ue proti italijanski narodnosti — dela to izven cerkve kot d r ž a v 1 j a n in pod varstvom avstrijske ustave in po isli pravici, kojo zahtevajo gospoda /.a najobskurnejšo osebo, ako je na njihovi strani.
Slednjič je dal gospod poročevalec po nosu tudi slavni vladi, katera v vseli strokah javnega življenja povspešuje neko pleme. tki ni našo" in ki nima 11 i k a k i h p r a-v i c v tej mestni pokrajini. — < H10,
one osebe, katerih zanimivo usodo sem čital prejšnji večer s Franci ko: mislil sem, kdaj doživim sam kaj takega ter želel, da bi kdaj še o meni spisal kdo tako lepo povest. Tedaj sem namreč še veroval, da so vse povesti resnica, da ho osebe v njih n-s tako živele in tako trpele! —
V povesti o meni pa hi morala biti tudi Francika ; njo bi moral ljubiti še kdo drug,
—	stariši bi mi jo odrekli, ko bi jo prišel snubit, — prisilili bi jo, da se zaroči z ne-ljubljenim, grdim, surovim človekom, a Francika bi skočita nato v tisti tolmun poleg grajščimke žage iz obupa, jaz pa bi šel v samostan ter hodil molit kol bled, s«li menih v ostri kuti na njeno mogilo . . .
Tako sem sanjaril; oče pa mi je tiste dni prisodil parkrat .ostri zapor ob suhem kruhu in Todi,* —
Ej, da bi bil vedel vzrok moje raztre-senosti! —
Postajal sein pa bolj in bolj zamišljen,
počasi, le počasi, dobri, a prevroči mož! O tem, da-li ima slovensko pleme kako pravico, niste kompetentni roditi vi, v to imam > nek > drugo instancijo,— avstrijska osnovne z a k o n e.
Naglasivši konečno, da hoče škofijska kurija r a z n a r a v i t i 11 & r o d 11 i z 11 a č a j cerkev, priporočil je svojo resolucijo slavnemu /.boru, kateri jo je tudi vsprejel — soglasno in b r o z d e b a t e. Kdor bi mogel povedati, kje so bili v istem trenotku naši slavni .konservativci", dobi od nas groi v nagrado.
Ni treba praviti, da je po vsprejetju te resolucije tudi galeri ja storila svojo „pa-trijotiško* in židovsko liberalno dolžnost po • v oje! Saj ima dovelj „šole*!
S tem je bil završen .zanimivi" dol vs p o red a te seje.
Na to so vsprejel i še dvoje resolucij v tem smislu 1. da se državne železnice popolne z gradnjo proge Divača-K a z d r t o-L o k a in se tako doseže direktna zveza Trsta z Rudolfovo železnico \ Si. da se podaljša Rudolfova železnica na sever če/. Karavanko na zapad pa č /. Ture; :3. to resolucijo naj predloži d ■.. dni odbor obema zbornicama.
Slednjič so viprejeii predlog deželnega odbora, s katerim pripoznava zbor potrebo gradnje justične palače v Trstu, ter so naložili deželnemu odboru, naj uroči g. minister-ukeiuu predsedniku peticijo v tem zinislu.
Odgovor.
Vzlic viemu .izključno - italijanskemu" značaju mesta tržaškega izhaja pri nas vendarle tudi neinšk dnevnik — „Triester Zeitnng" mu pravijo.
Ne mislimo se spuščati v globokoumna razpravljanja o potrebi ali uepotrebi tega lista, kajti zadošča nam dejstvo, da je liit ravnokar zavrnil že XL1V. tečaj svojega življenja. To bi kazalo, da j« list potreben, če ravno ne širši javnosti, pa ožjim krogom. In res godijo uh ravno najneumiiejši ljudje, da ima ta list intimne zveze z imenitnimi krogi, od katerih mu ob posebnih slučajih prihajajo inspiracije, telesna hrana pa redno. Pri takih okoluogtih je seveda lahko umevno, da list more ne le izhajati vsaki dan, ampak da .izhaja* tudi razmarno dobro.
V živi zavesti o imenitni, prisojeni mu nalogi, ne oglaša se rad in pogosto v zboru glasnobesednih mu tovarišev o naših vsakdanjih razmerah in razmericab, politiških praskah in narodnih prepirih. Navzel se jo nekega ledenouirzlega ponosa, kaleii mu ne dopušia, da bi se navadno spuščal v kontroverze o jezikovni ravnopravnosti vseh dr-
otožeu ; lica so mi bledela in hodil sem okoli kakor megla brez vetra.
Prve srčne rane! — Ne vem, kako čutijo drugi, a že kot nespameten otrok bi! sem strašno občutljiv, iu afekti so naprav-Ijali i na mojo zunanjost že tedaj velikanski utis; bil sem ali prav razposajeno, divje vesel ali pa žalosten iu pobit kot bi hotel vsak hip izdalmiti „nesrečno* avojo dušo !
Ljubil sem Franciko z vsemi prezgodaj razvitimi čutili svojega srca in svojeg 1 telesa. Trpel sem pa veliko ob neharmoniji mej svojo dušo iu svojim telesom!
Vedno sein bil tik nje, stiskal jej ročice, gledal jej v rujavi očesci, božal njen 'osli obrazak ter bil ljubosumen in hud na v«a-kega tovariša, s katerim je spregovorila prijazno besedico . . .
Dobro se še spominjam, da meje zgrabila jedenkrat v šoli tolika želja gledali njen obrazek, da sem navlašč drezuil tovariša ui«d rebra, da je zakričal, samo da sem mo-
žavljanov, «> poli tisk ili pravah, o ustavni *vol>odi ir.l itd. Nekako od zgoraj doli in prezirljivo gl«da na ilriue svoje tovariše, ki se dan za dnevom kregajo in pehajo za take — malenkosti.
Ali ravno v tem ledenomrzlem ponosu in v toni prezirljiv««! izogibanju vsake-danjemn lmipn in vrišču tiri veljava naše /IViesterice*: redkokedaj se oglasi, ali kadar >e oglasi, terlnf že vemo, da bo jo imenitni povodi pri čemer pa ne treba ravno, da bi mislili na zadrego — doveli in prisili do govorjenja.
In ob takih im Miitnih slučajih vzbuja naša „Triester Zeitung" kolikor toliko senzacije — sicer ne ravno s tem, kar je povedala, ampak veliko bolj z dejstvom, da se j" spi >b oglasila. Take trenotk« v življenju našega nemškega lista smatrajo mnogi in razsodni ijudje vsikdar simptomačnimi — kut zanesljivo znamenje, da se j« nekaj pokvaril mehanizem na uri našega javnega življenja ter da ne deluje redno.
Važnost naše „Triester Zeitung" ni torej toliko stvarne nego simptomatične nravi. Kajti, ko s - oglasi ona, nas ne zanimiva toliko to, kar je rekla, ampak zanimiva nas veliko bolj vprašanje: zakaj se je oglasila?!
Tako je bilo tudi, ko je „Triester Zei-tung" pod konec minulega leta prijavila tisti glasoviti svoj „dobro mišljen nasvet" — »Kin Vorschlag zur (ilite*, s katerim je va-bila nas primorske Slovane — Hrvate in Slovence, to je naglasila še posebno —, naj na kateri koli način objavimo svoj program, obsazajoč vse konkretne želje, o k a t e r i h menimo, da so opravičen e.
V prvi hip bi bila kmalu ogiela tudi nas toplota besedij, kakoršnih zare« nismo vajeni pri ledenomrzli nravi nemškega lista tržaškega; ali liki mrzel curek ohladilo nas je drugo vprašanje: Kaj in kje je povod tej toploti ?? Ob tem vprašanji — ki se nam j ; mililo neizprosno — se j« ohladila temperatura tudi v našem srcu, da smo jeli misliti in razglabljati in da smo slednjič prišli do zaključka, da ne izvira iz pristne dobrohotnosti ta v predalih „Triesterice" nenavadno topli ton. In skoro sramovali imo se sami pred seboj, da smo bili toliko najivni, tla smo mogli verojeti le za jeden sam hip, kar je nemogoče in neverojetno; da bi bilo namreč še danes ljudij, živečih med nami, ki po 3 desetletjih ustavnih in politiških borb, po tolikih izjavah v to poklicanih čini-Uljev, po neštetih resolucijah in govorih v parlamentu in izven parlamenta, iz kratka: po tolikih sijajnih manifestacijah narodne volje ne bi vedeli i n poznali konkretnih ž e 1 j A primorski h S 1 o v a n o v.
Vemo sicer, da se oni krogi, katerih me-nenja in n a m ene zastopati je „Trieste-riei« velika čast, niso nikdar posebno zanimali za gmotne, da ne govorimo o kulturnih potrebah in politiških pravicah Hrvatov in ■Slovencev; vemo sicer, da s« jim — njim, ki stoje višje gori nad nami — vidijo naš« vsakdanje potrebe tako neizrečeno majhne iu smešne — a vendar si moramo misliti, da jih razžaliino, ako jim ne prisodimo toliko raza-movne moči v induktivnem ž m idu, pripomočjo katere so mor-d i pogoditi Že davno, kaj h>-rc»i», kuj želimo in kaj zahtevamo mi Hrvatje in Slovnici Pri m o, skc, i ji tudi to jim ni moglo biti neznano, da je to, kar zahtevamo, nte*
ral iti klečat k ofietovej mizi, pred katero je bila prva deklieju klop, konci katere je i-e lela moja Francika. Sedaj sem jej zrl lahko celo uro v ljubeznivi obrazek, skrivaj jej po-mežikoval ter se tmsmelioval.
Francika je instinktivno vedela, zakaj sem tako razinišljen in zakaj sem tudi drez-nil onega tovariša; — odgovarjala mi je skrivaj z najljubkejšimi posmehi, a pazila je vendar-le na vsako očetovo besedico, —
Moj ISog, ženske so uganke, katerih ne razreši nihče na sveti, naj s« porodi do sod-njega dne še milijone iu milijone pesnikovi Mož, gospodar stvarstva, močan, odločen, samozavesten zgubi v svojej zaljubljenosti vsako razsodnost, mirnost, zataji svojo moč, da je pohleven kot jagnje, izgubi svojo samozavest, da je trepeiajoč suženj. A ženska, ta uezna, odvisna stvaiin, kaže se bas v ljubezni premišljeno, mirno, odločno, kot močnejši del ljubečega človeštva!
(Dalje pri h.)
meljeno v onih, dan na dan toliko citiranih ustavnih zakonih, na katerih sloni \se naie politiško življenj«, kakor so morali vedeti istotako, da se želje in zahteve Slovanov Primorike dajo uresničiti do skrajnih posledic, ne da bi našim drugorodnim sodežtdanoin pri tem pal raz glavo ni jeden sam las.
Vse to so morali vedeti in — to je trdna nsša vera — tudi vedo oni krogi, ki pokUdajo v „Tritsterico", ne svoje menenje, ampak svoje namen« — In vendar uas povprašujejo božanstveno nedolžno in najivno, da bi jim človek skoro moral pasti okolo vratu solzami veselja v očeh: Povejte vendar enkrat, kaj hočete in želite pravo za pravo!!!
Med nepoznanci je tako vprašanje razumljivo in opravičeno, ali med ljudmi, ki se poznajo že dolgo, je ne moremo smatrati resnim.
In zato se moramo povrniti k svoji prejšnji trditvi, da članek ,Ein Vorschlag zur Gtite*, prijavljen v „Triesterici* z dn« 18. decembra minolega leta, ni napravil ni najmanjega ntisa na nas po svoji vsebini in po .svoji le navidezni tendenciji, pač pa se nam je videl kof važen simptom ati znamenje na politiškem obzorju Primorske — znamenje namreč, da so imenitni krogi vznemirjeni, ker je že takrat nekaj viselo v zraku, kar je dišalo po resni krizi in kritičnih časih. Istri krogi pa so tu li vedeli, da se kriza more poroditi le iz dejstva, da so se dosedaj na n e o p u s t I j I v način preziral« želje in zahteve Slovencev in Hrvatov, torej večine prebivalstva v pokrajini In ravno ta slutnja, da se namreč bliža nekaj neusečnega, potisnila je pero v ono roko, ki je napisala v »Triester Zeitung* večkrat omenjeni poziv do Slovanov, naj vendar enkrat konkretujejo svoje želje. N« torej ne p o zna nje želja in zahtev Slovencev in Hrvatov, ampak mučna zavest, da so ne te obča poznana želje zanemarjale do »eda} tia neoptulljiv način in da tdko žaljivo preziranje mora slednjič vzbuditi iz mrtvila tudi one, ki trpč Škodo na tem, le ta zavest je bila povod nenavadni in Slovanom prijatni besedi v „Triasterici'!!!
Po takem ne more u i kdo zahtevati od nas — najmanje pa oni krogi, katerih vpliv aega d« uredništva »Triesterice" —, da bi tu zopet meritorno razpravljali o naših zahtevah ter da bi z«pet in zopet konkretovali želje, ki so itak obče znane in ki se dajo uresničiti brez težav — pri dobri volji.
Ali če že želč gospoda, ponudimo jim tudi mi kratek in jako jednostaven nasvet.
Do krize je res prišlo, do resne krize — prišlo je do krize, ker je moralo priti, ker tako nismo mogli naprej. V Trstu, Poreču in Gorici so morali Slovenci oziroma Hrvatje poseči po skrajnem parlamentarnem sredstvu, ki je pri rokah. In kaj to pomeuja, ako se ve6ina prebivalstva odreka sodelovanju prijavni upravi, ako je jela zdvajati vsled nežnosti h razmer, to mora biti jasno vsakomur, iu mora biti v prvi vrsti jasno onim krogom, ki stoje za „Trieaterico*. Dosledno preziranje želja slovanskega prebivalstva, nasilstva, s kojimi deželnozborske večine v Trsut, Poreču in Gorici proganjajo isto prebivalstvo, to golo odrekanje pravice do najprimitivnejše mlrodue ekzistencije je moralo dovesti našo odnošaje do one nasprot-nosti, ki izključuj« vsako vspešno delovanje za javni blagor in ki zastruplja vse čutstvo-vanje v srcih onih različnotodnih sodežela-nov, koje je Bog postavil v to pokrajino, da žive v bratski ljubavi iu medsebojni ljubezni. Naš politiški in ndrodni vzduh je zastrupljen, a strup — mori!! V takem vzduhn ne moremo živeti in ne moremo vspevati; nam treba čistega zraka.
Glejte torej, da očistite po n&rodui nestrpnosti in sineiui domišljavosti izvestnih hegemonov okužeui vzduh v Trstu, Poreču in v Gorici! Sredstvo za to ni novo, a jako jednostavno je in je imate pri rokah — mi vsaj ne vemo druzega: dokažite z dejanj i, da smo v s i jednaki pred avstrijskimi z a k o n i, d a temelj avstrijske države ne p o z n a g o s p o d o v a In i h n a rodo v na jedni i n podrejenih na drugi strani, da t e o r i j a o s u p e r i j o r n i h in inferijomih narodih znači zločinstvo proti živi je uski ni pogojem te skupne naše domovine — iz kratka
izvedite ustanovna določila do skrajnih p o s I e d i c — in konec bode nesrečni krizi v deželi Primorski !
Želeli ste, da vam prijavimo svoje želje — evo vam odgovor! Mi v resnici ne vemo drugačnega odgovora na »dobro mišljeni nasvet" ljube naš« nemške tovarišice.
Politiške vesti.
Deželni zbori. V dež. zboru Oeškem je pričela včeraj razprava o predlogu radi osuiitja drugega okrajnega sodišča v Wekels-dorfu. Pred deželno hišo «e je zbrala velika množica ljudij, koj« je razgnala policija. V razpravi je cesarski namestnik dokazoval potrebo tega sodišča. Mladočeški poslanci so se najodločneje uprli tej predlogi, dokazujč, da je oinutje drugega sodišča v Wekelsdorfu nezakonito. Danes se je nadaljevala razprava.
V zadnjem izdanju smo že povedali, da je deželni zbor tirolski po dolgih razpravah slednjič vendar-le vsprejel po vladi predloženi brambovski zakon. Ali vlada je morala privoliti v razne koncesije. Te bi bile: da smejo v pokritje potrebnega števila podčastnikov pridržati tr«tje leto v službi le tretji del letnega kontingenta; da s« doba vaj v orožju more znižati od 24 na 16 tednov in letni kontingent novincev te j« znižal ed 733 na 413 mož, torej za 310 mož. To so vsakako zdatn« olajšave, kater« je dosegel deželni zbor tirolski, a še tako spremenjeno predlogo je vsprejel le težkim srcem. A kar ho dosegli Tirofci, dosegli so le po svoji dosledni in neizprosni opoziciji. Vsakako bi bilo dobro, da bi izvestni drugi poslanci šli v šolo h konservativnim Tirolcem, kako s« dela opozicija.
Panslavizeni na vseh koncih in krajih. Kvangeliški senijorat v Turč sv. Martinu se je obrnil do Njegevega Veličanstva s pritožbo proti določilom sinodalnega zakona, s katerim je madjarska geometrija tako razdelila cerkvena okrožja, da imajo Madjari v vseh kon ventili veČino, s čemer je žaljena avtonomija evangeliške cerkve Ome-nivši to pritožbo pravi neki inadjarski list, da p a n si a vi z em v evangeliški cerkvi fie vedno ne miruje. Torej tudi to je panslavi-zem, ako se lojalni podaniki pritožujejo pri svojem vladarju proti krivicam. O ti nesrečni „panslavizem", koliko krivice moraš pokrivati se svojimi Širokimi krili!
Antiaeniitsk kandidat na Dunaju. Za dopolnilno volitev v državni zb«r za dunajski okraj „Laudstrasse" postavili so anti-semitje kot kandidata mestntga svetovalca Leopolda S t e i n e r j a. Mestni okraj Land-strasse je bil dosedaj zastepan vedno po nemških liberalcih ; ako torej sedaj zmagajo antisemitje — in nadejajo se za gotovo, da zmagajo — značilo bode to hud udarec za neinško-liberalno kapitalistično stranko.
Baron Chlumetzky o koaliciji. Te dnije govoril v Brnu predsednik posl. zbornice, baron Chlumetzky o koaliciji. Kot bister mož ki ve, kje čevelj žuli nemško-libe-ralno stranko, je bil seveda poln hvale o sedanjem zistemu ter se j« izjavil, da je koalicija neobhodno potrebna. Da bolj utrdi a v oje menenje rekel je, da dandanes nima noben parlament v Evropi močne večine, ampak povsodi se morajo družiti sorodne si stranke.
To res velja, gospod baron! Hvalevredno je, ako se družijo sorodne si stranke v delo za obče dobro. Ali velja pa to za našo avstrijsko koalicijo ? No, tega ne verujete niti vi sami. Sorodne si stranke lahko delujejo skupno in vspešno, tudi če ee njihovi programi ne vjemajo do zadnje pi-čice, ali pri nas so se združile stranke, ki si ue le niso sorodne, ampak katprih načela in temeljna naziranja so si naravnost dijametralno nasprotna — združile so se, ne da koristijo dobri stvaii, ampak da preprečijo dobro: da preprečijo razširjenje volilne pravice na tisoče in tisoče koristnih in lojalnih državljanov.
Vaša analogija šepa torej na vseh nogah, gospod baron.
Gospod baron Ohlumetzky je sicer milostno priznal, da treba izvesti volilno pre-osnovo, ali tako, da ostane nedotaknjeno zastopstvo interesov. Seveda je to tisto „kun-štno" načelo: Operi mi kožuh, a nikar ga ne zmoči pri tem. Raznim stanovom in kor-poracijam naj se ohranijo neopravičene svoboščine iu prednosti, drugo pa naj se pre-
osnnje kakor drago. Mi pa smo zares radovedni, kako hoče go>ip. baron o'praviti kričeče krive, ne da bi se jih dotaknil, Liberalizem nemške gospode je zares velik, dokler ne »koduje lastni koži.
V poslanski zbornici Ogerski je izjavil pravosodni minister, da smatra kot jedno svojih glavnih zadač izvedenje zakona o civilni poroki. Seveda: kaj bi sicer rekli .liberalni* Žido-Madjari ? ! Kaj dč to, da je volitev v Čakovcu dokazala na jasen način, da ljudstvo ni najmanje zavzeto za liberalno cerkveno politiko!! Ali, ali: ko bi se pa množile take zmage, kakor je bila ona v Oakovcu ? Potem bi postala stvar jako r«sna.
Papež iu republika. Listi pripovedu jejo o nekem pogovoru, koji je imel Lev XIII. se s«cijalnim demokratom Viger d'Ato-nom. Papež se je baje zrazil o tej priliki : »Silna opozicija sjcijalnih demokratov v Franciji iu Ne ;čiji daje vedno več misliti, vendar je nje delo prazno, ker jej nedostjye vera v Boga. Republika je vsega spoštovanja vredna državna oblika in kraj vseh nje zmot ljubim francosko rupubliko bolj nego se misli. Zakaj ne bi bila republika verna t Ljudij lioteti vladati brez ver«, to so prazne sanje. Stranka socijalistov je mlada in ima to prednost, da nima pogreškov starih strank na svojem računu, ali nedostaje jej discipline in vspeh mora izostati, ker je brez vere.
Volitve v Italiji. Volitve v poslansko komoro italijansko se bodo vršile najbrže meseca maja.
Različne vesti.
Umrl j« pri sv. Ivanu danes zjutraj ob 4 uri v cvetju mladeniške dobe nadobudni mladenič AIojzijVatovec,sin posestnika Josipa Vatovca in nečak deželnega poslanca Ivana Marije Vatovca. Rodoljubni rodbini izrekamo svoje iskreno sožalje.
Novi vlijl državni pravilnik v Tritu. Tišjim državnim pravdiiikoin v Trstu je ime-noval cesar dosedanjega predsednika okrožnemu sodišču v Celju, G e r t s c h e r j a. To imenovanje je morda presenetilo marsikoga, kajti ni baš navada, da ki priha ali na taka ▼ažna mesta možje iz drugih kronovin. Nam pa ne prihaja na misel, da bi ti razbijali glavo o tem, kakor nas tudi na vznemirja ni najmanje glas, da novi višji državni pravdnik ni poseben politiški pi jatelj narodu slovenskemu. Mi imamo o takih prilikah pred očmi le uradnika in se ni najmanje ne brigamo za njega zasebno mišljenje. Vse to, kar zahtevam« in želimo mi od novega visokega dostojanstvenika, je razumno že samo ob sebi pri pravem cesarskem uradniku: objektiven bčdi! Tudi v jezikovnem pogledu ■i ne ž«limo nikakega posebnega povspeše-vanja, ampak zahtevamo 1« to, k a r j e i s -raženo že v državnih temeljnih zakonih in v kazensko sodnem redu!! To si želimo — ne le v svojo ko-ris', ampak tudi na korist zanesljivega pravosodja. In nimamo vzroka dvomiti, da ne bi višji državni pravdnik popolnoma odgovarjal važnemu mestu, na katero je poklican.
Biskup Strosimayer, ta veliki mecen jugoslovanski dopolnil je dne 4. t. m. svoj« 8u. leto. Hrvatski narod slavil je radostuim in hvaležnim srcem ta pomembni dan svojega dobrotnika. V Djakovn priredil je tZbor duhovne mladeži* v biskupskem dvoru primerno slavnost, pri kateri je bogoslovec A. Cifrič govoril o Strossmayerjevem delovanju in o njegovih zaslugah. Udeležniki slavnosti priredili so jubilarju veličastno ovacijo. Biskup Strossmayer je popolnoma zdrav in gibčen. — Bog ga ohrani še mnogo l«t hrvatskemu narodu in Jugoslovauom !
Vreme. Po predvčerajšnjem strašnem zimskem viharju nastalo je zopet južno vreme. Sneg in led topi se v megtu kaj naglo v blatno kalužo, vendar pa je dosti ledu še po višje ležečih krajih mesta in po okolici. Mar sikdo je padel tudi včeraj na gladki, opolzli cesti ter se pobil manj ali več izdatuo, kakor je že nanesla sreča v nesreči. Število teh neprestovoljnih padcev je izredno veliko. Tu navajamo le izdatnejše nezgode: 40-letni mlekar Ivan Žiberna i/. Sežane padel je v ulici Giulia in si zlomil levo roko. 24-letni kmet Josip Pregarc iz sv. Jožefa padel je na cesti pri sv. Ani ter si razbil desno koleno. Finančni stražnik Josip Kosovel, B4 let star, stanujoč v ulici del Bosco list. 30 iz-
pahnil ii je o pada levo roko ter se hudo pobil; tak6 tudi 36 letni dninar Anton Regent, stanujoč v uliei del Vel tro hšt. 4. — Na čuden način je ponesrečila 4B-letna mlekarica Marija Stanič iz Bazovica. Ista je zdrsnila v mestu in o padu udarila z licem tak6 silno ob posodo za mleko, da si je popolnoma presekala gornjo ustnico. Vsi ti ponesrečeni in poleg njih še neštevilno drugih prišli so na zdravniško postajo iskat pomoči.
Čujemo, da namernje g. Elija Treves za jednake slučaje viharja — Bog nas čuvaj! (Ne Trevesa, ampak viharja! Stavec.) — or-ganizovati posebno izurjeno osebje, katero naj bi takoj priskočilo ponesrečenim v pomoč in spremljalo bojazljivce in slabotne ljudi preko nevarnih krajev. To je gotovo vse hvalevredno, a po našem menenju bi bilo mnogo nmestneje, da bi slavni mestni magistrat strogo pazil na to, da se izvršujejo nje gove naredbe. Naj v prvi vrsti sam da osnažiti ulice in ceste snega iu ledu — saj denaija ima za „L e g o', ako ne za drugo — potem pa naj pazi, da zasebniki izčistijo tratoarje. Mestnih stražarjev je dovolj, ki nimajo bogsigazna kuj opravila. Ako stori mestni magistrat tak<3, mogli bodo ljudje hoditi po svojih opravkih, ne da bi si lomili noge in rebra.
Nsjumoitnejia rešitev. Iz dobrega vira doznajemo, da so v Vatikanu tisto grdo ovadbo proti škofu tržaškemu kar lepo položili: nd acta s kratko motivacijo, da že poznajo
—	ovaduhe. Taka rešitev je bila pač naj-umeetnejša.
Za drulbo sv. Cirila in Metoda so darovali : občina Štorje mesto venca na grob svojemu častnemu občanu, dolgoletnemu poslancu in županu 15 gld. — Katarina in Jernej Oelan 5 gld. — Četvorica v gostoljubni hiši Ivana Grudna v Zgoiiiku 5 kron.
—	V veseli družbi na godovni dan Marije Vrtovčeve nabrali 3 gld. 6«) iitč. —- Na predlog Frana Smerdela iz Sežane se j« nabralo na dan sv. Blaža v družbi sežanskih narodnjakov in nekaterih Dutovljaucev J gld 2i/» nvč.
Stalni rodoljub naie slovenske iole pri
sv. Jakobu, ki se vedno zanima za našo mladež in ki o raznih prilikah leto za letom poklada denarne darove na družbeni oltar sv. Cirila in Metoda, je v mi nojem tednu daroval 4 prav lepa razpela za šolske sobe v vrednosti 20 gld. Ta rodoljub je nai vrli Luka S e r a ž i n, posestnik pri sv. Jakobu Njemu se tem potom najsrčnej« zahvaljuj« vse učiteljstvo.
Vodstvo slov. #ole v Trstu.
Za idravnlke. Občina Gradež razpisuje službo občinskega zdravnika. Plača je 1500 gl, poleg tega 150 gld. stanarine na leto. Prošnje do 10. marča t. 1.
Kriza v Gorici. Iz Gorice nam pišejo dne 8. februvarja 1895.: Danes dopoludne ob 11. uri so se zopet zbrali odposlanci slovenskega in italijanskega deželnozborskega kluba, da nadaljitfejo p<gajanja; razpravi je prisustvo val tudi namestnik Rinaldini, kateri je sem navlašč zato prišel. Navzoča sta hila dalje okrajni glavar pb Bonizio in deželni glavar grof Fran Coronini, ter slovenski delegati grof Alfred Coronini, dr Gregor S ii in dr. J. Tonkli; italijanski delegati Pajcr, Venutti in Dottori, Razprava je trajala preko dve uri, a sporazumljeiye se ni doaeglo, ker Lahi žele in bi tudi dobili od vlade podporo 484.000 gld. ia namakanje Tržiške ravani in od te svote bi morala dežela garantirati vladi znesek 161.000 gld. Za vse to pa ponujajo Lahi Slovencem le svoto 50 000 gld. za zgradbo ceste na levem bregu Soče od Kanala do Tolmina. Druge manjše zahteve Slovencev pripozuavajo in bi dovolili Lahi, kakor n. pr. letnih 1000 gld. za sloveti, obrtno nadaljevalno šolo, 5000 gld. za cesto Soča-Trenta in druge manjše svote, kakor je naznanjeno v zadnji štev. .Goriškega Vestnika" in v včer«yšnji štev. .Sloge«. Ustanovitev ioltkega deželnega zaloga odklanjajo Lahi z vso odločnostjo. Misli se, da bo prihodnja seja deželnega zbora naznanjena za v ponedeljek. Ako se js ne udeleže slovenski poslanci, se govori, da bode najprej deželni zbor ra pitičen ali pa se odloži nadaljnje zasedanje na poznejši čas. Situvacija j« še zmiroin nejasna in jako motna, posebno ker se misli, da kani dežtlni glavar o Ipovtduti se. Premembo deželnega volilnika in mestnega statuta goriškega so Lahi pokopali. Glavni vzrok upora slovenskih poslancev je pa iskati r d tsedanji
pmirkriji Tsihor ni * t rani vli de. Slovenci nikakor ne odnehajo.
Zapreke v prometu na južni železnici, nastale vsled slabega vremena, so odstranjene. Tako javlja obratni inšpektorat južne železnice. Vlaki vozijo zopet kakor navadn >. Nezgode ni bilo nikake na južni železnici.
Klub elovenekih biciklietov „Trfaikega Sokola* naznanja, da se prične vežbanje za začetnike, kakor hitro se prijavi zadostno Število, — Objave sprejema gosp. Grebene, predsednik klubov, v svoji prodajalnici Via S. Giovani št. 6 — Da ta sport ni samo zdravja koristen, ampak tudi zelo zabaven, spričnje najbolj njegova velika razširjenost in popolnost koles, tako, da se klubov odbor nadeja, da se bodejo gotovo tudi tukajšnji rodoljubi (ker se njim nudi lepa priložnost) več zanimali za ta sport in ga vsestransko podpirali.
Obrtnijsko društvo v Barkovljah napravi v petek dne 15. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih svoj občni zbor.
Iz DutovelJ nam pišejo: Trg sv. Blaža v Dntovljah je bil letos posebno obiskan. Svirali ste dve godbi, jedna iz Prvačine, druga iz Trsta.
Pevsko druitvo .Zarja- v Bojanu pri-redi v soboto, dne 16. t. m., veselico s plesom v prostorih „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva*. Vspored veselici priobčimo pozneje.
Ples ognjegaonega druitva v Sežani bode dne 17. t. m. v prostorih g. Oskarja Polleya na Vagi. Začetek je ob 7. uri zvečer. Vstop-aina 1 krono. Cisti dohodek je namenjen v društvene svrhe.
Veselica, katero je priredil veselidni odsek .Rojauskega posojilnega in konsumnega društva" s prijaznim sodelovanjem pevskega društva „Zarja" minolo soboto obnesla seje povoljno. Dvorana je bila polna ponajveč domačega občinstva. Točke, pevane po pevskem društvu, čeprav že znane občinstvu, vzbudile so pozornost in biie pohvalno sprejete Ugajal je „Orest", kojega je mojstersko in naravno vprizaijal gospod Gorjanec. .Slovensko junakinjo" deklamovala je g.ca Mikelič z znano preciznostjo. Občno zanimanje in premnogo naravnega smeha je vzbudila menj navadna igra „Raztrešenci". Uloge iste niso mogle biti v boljših rokah nego so bile. Gospod major (A. Bremic) in stotnik (J. Petrič) sta uprav mojsterski izvršila svoji nalogi; gospodična Podkrajšek (Jelica) in g. Gorja-nec (Dragotin), čeprav novina na odru, igrala •ta izborno. Vse vknpe upamo kmalu zopet videti ua odru. Po končanem vsporedu vršil se je ples, ki je bil prav živahen ter je trajal do jutra.
Iz Katiča nam pišejo: Dne 31. t. m. imeli smo pri nas lepo veselico s plesom v gostilni gospe udove Bradačeve. Pri veselici je svirala domača sedmobratska godba. Enake veselice še nismo deživeli tu. Soba bila je odičeaa z uirodnimi zastavami in brš^anoiu in rajali smo do ranega jutra. Videli smo o polunoči tudi lepih mask in čuli -iepo petje domačih in iz drugih vasij došli h pevce* pod vodstvom g. Antona Muhe iz Lokve. Čast, komur čast. Veliko smeha je vzbujal krokarski klub „Klobasa", ki se je privlekel v naio vas v sneženem balonu. Posebno dobro je izvršil ta klub svojo koračnico „Klobasa". Nadejamo se, da se ta predpust zopet snidemo.
Na lepem vspehn moramo posebno zahvaliti gospo Hradučcvo iu gosp. nadzornika Svetica, koja sta se mnogo potrudila za to veselico.	Opazovalec.
Laiki ipekulantje. Videnja „Patria del Friuli" piše: »Govori se, da se pogajajo nekateri tovarničarji za izdelvanje vžigalnic r. neko avstrijsko banko, da bi osnovali v Trstu veliko tovarno, katera naj bi izvažala italijanske užigalnice posebno na Vstok. To izvaževanje je zel6 veliko, toda sedaj je v nevarnosti, ker italijanska vlada zahteva ogromne davke za izvaževanje užigalnic in so zaradi te<„ra razni tovarničarji zaprli svoje tovarne. Omenjeni špekulantje pa hočejo osnovati novo tovarno v Trstu le zaradi tega, da prvič uidejo zahtevam italijanskega fiskusa (državnega zaklada), drugič pa — ii to je glavna stvar — po?tanejo deležni onih po zakonu zajamčenih ol.ijhščav, katere so zajamčene novim industrijam v Trstu iu v okolici."— Zakaj vendar slovenski kapitalisti ne izkoristijo teli olajhšcav?? Mar ni v Slovanih dovelj podvzetnih mož?
Bankovci po I gld Do kmea januvaiia t. I je uniaknenih iz prometa in uničenih za gld. bankovcev po 1 gld. Ostalo jih je v prometu še 9, 530.735 gld.
Beda v Italiji. Iz Rima pišejo dne 7. t. m . da je italijanski kralj podaril 1000 lir bednikom v Sambncijn, pokrajine Rimske, ker ljudstvo umira od glada. Jeden urednikov vplivnega Rimskega lista .La Tribuna" podal se je na lice mesta, da more tini vest-nejše sporočiti o dejstvih. Isti očividec poroča v .Tribuni", da je poslednja letina koruze v omenjeni pokrajini bila zeli> slaba --kar je razvidno tudi iz vladnih poročil — ter da je ljudstvo že tekom decembra me-meseca miti. leta porabilo zalogo koruze do zadnjega zrna. V omenjenem kraju 12«) rodbin doslovno umira od lakote.— Gladni bedniki so vedno v postelji, kajti isti onemogli so popolnoma, ker drugega n i m a j o zveči, kakor t r n v o in suho listje!! Deset novorojencev poginilo je od lakote. „Tribuna" očita vladi, da je jako počasna, kajti tu je treba brze in izdatne pomoči.
Blažena in vendar gladna Italija !
Razprava Pallitschek. Nedavno spoi •očili smo, da so zaprli biviega avstro-ogersktga generalnega konzula v Novem Vorku, drja. Pallitsohka, obtoženega poneverjenja. (Naši čitatelji se menda »e spominjajo, da je dr. Paliček o svetovni razstavi v Čikagu potrgal Češke oglase, Ur.) Včeraj se je vršila pred porotnim sodiščem na Dunaju razprava proti Paličku. Obtoženi je izjavil, da nikakor ni mogel izhajati s svojo plačo (10.000 gld. na leto!) kajti podpiral je av-stro-ogerske podanike in kar je trosil, trošil je le za ugled Avitro-Ogerske. Navedel je v primero „skromnih" svojih dohodkov, da je imel nemški konzul tekom razstave v Čikagu mnogo, mnogo večo plačo nego on (1'aliček) in poleg tega še posebne nagrade. — Vsi svedoki govorili s t v prilog zatožencu. Porotniki zanikali so njim stavljeno vprašanje o ponuverjeiiju z 8 glasovi proti 4. a cel6 posledui štirje izjavili so svoje prepričanje, da obtoženec ni mislil oškoditi ces. kr. erar. Sodišče je na temelju tega verdikta rešilo obtoženca obtožbe ter ga stavilo takoj ua svobodo.
Nenadna imrt. Včeraj zjutr'aj je Marija Marušič, mizarjeva soproga, stanujoča v ulici Media hšt. 13, v svojem stanovanju pripravljala kavo. Hkrati zgrudila se je na tla, glasno klicaje v pomoč. Soprog poslal je naglo po zdravnika na zdravniško postajo, toda ko je p rih i tel isti, bila je žena že mrtva. Zadela jo je kap na srcu.
Nenadoma umrl jo danes opoludne v kavarni „Tergesteum* SOletiii patentirani me šetar Josip Adami. Prihitevil zdravnik je konstatoval nastopivšo smrt in so potem pleveli truplo v mrtvašnico pri sv. Justn. Ada-lniju že več dni ni bilo dobro.
.Slovanski Svet" 0. it., od 0. t. m., ima naslednjo vsebino: Drugi deželni jezik. — Ruski državni budget na 1895.1.— Pesmi: Lernioiitova: Črnooki (v ruskem izvirniku in slovenskem prevodu z latinico in cirilico); Kraški soneti; Izpoved; Bog i Hrvati; Tn ■e ituTatn .... (srbska). — Vehka carska milost. — Književno pismo o Ilirizmu. — Dopisi: Dunajsko pismo ; Pismo z Dunaja ; Iz Melnika na Češkem. — Ruske drobtinice.
—	Ogled po slovanskem svetu. - Zmes.
—	Književnost.
.Slovanski Svet' se prodaja v Trstu v tiaslednih tabakarnah in prodajalnicah : Interna ti oneles Zeitungs- Biireau; —• Piazza Caserma, 1 ; — Via Cecilia, 2; — Campo Belvedere, 21; — Piazza delle Poste, 2; — Volti di Chiozza, 1; — Piazzetta S. Lucia.
Sodnijsko. V čeraj dobili so pred tukajšnjim sodiščem štirje izvoščki zaradi tatvine vsak po jeden mesec ječe. Ti Štirje izvoščki so 26letni Josip Tavčar, 22letni Krnil Štern, 27letni Ivan Slaiuič in 44letni Anton Bizjak, vsi štirje iz Trsta. Pregrešili so se s tem, da ■o dne 5. maja m. leta na potu v Barkovlje meni nič tebi nič pili vino iz sodov, katere so peljali v sodih na račun tvrdke Semler & Gerart v Barkovlje. Ko so pripeljali vino na določeni kraj. konstatoval je trgovec, da so te s.)di med potjo „posušili* za 44 kilogramov ! Torej je sleherni izmed izvoščt-kov poj il svojih poštenih 11 kdov.amov vina! Dol:: želodci! Popito vino bilo je vredno 0 gld. »iO nč.
Policijsko. 31 letni težak Fran K. it Trsta, pristojen v Logatec, pretepal je minolo noč
v ulici del Ponte neko žensko. Ob leloval jo | je s pestmi in s petami. Prišli so stražarji ter vzeli „ljubeznivega" Frauceka s seboj. — 34letuega že večkrat kaznovanega Ivana Z. iz Trsta zaprli so, ker s<» ga srečali stražarji na »rgu delle Legne, ko je nesel opri-njačo, katero je bil bržkone ukradel.
Književnost.
Jugoslavjanski Stenograf* i .Glasnik".
Izdaja prot. A. Bezenšek. Izuenadil nas je ta list po svoj elegantni obliki in tiiiem tisku Posebno pa so slike vse izvirne, jako lepo izdelane ter najčisteje tiskane. Pri vseh teh iz! »ornih lastnostih je pa sploh ta list prvi svoj« vrste, kakoršnega še dosedaj na slovanskem jugu ni bilo, ter se mora že na prvi pogled vsakemu prikupiti; a zanimal bode posebno prijatelje jugo-slovanske vzajemnosti, ker je pisan v vseh štirih narečjih slovanskega juga, iu priobčuje vse važnejše vesti na kulturno-zgodovinskem polji iz Slovenije, Hrvatske. Bolgarske iu Srbije; vsaka vest je pisana v onem jeziku, katerega plemena se v prvi vrsti tiče. Ilustracije >o izdelane po izvirnikih prof. Mrkvičke v Sofiji, prof. Angelova v Plovdivu, akad. sli-karj a Urilca v Ljubljani; a fotografije po proizvodih amateur-fotografa Srečka Mago-liča v Celji, potem po fotografijah dvorskih fotografov Jovanoviča v Beb mgvndu in Kara-stojanova v Sofiji. A stenogrnličen del je li-togratiran v Driiždauih tako čisto in pravilno, da se niore meriti s prvimi strokovnimi listi na svetu. Kakšna velika razlikuje mej prvimi petimi tečaji tega lista in sedanjim šestim. Tukaj se vidi napredek v stroki, a vidi se tudi, da uredništvo razpolaga /. izdatnimi duševnimi iu gmotnimi sredstvi, da daje listu tak obilen zadržuj iu tako krasno obliko, pri vsem tem pa je cena nizka (2 gld. 50 kr, za vse leto.) Urednik gosp. Bezenšek je razpisal v prvi vrsti še posebno nagrado 400 kron za štit i najboljše kulturno zgodovinske članke, pisane v slovenskem, hrvatskem, srbskem iu bolgarskem jeziku. Kakor smo zvedeli, prinoie .Jugoslavjanski Glasnik* v prvem polletji kot prilogo še nekatere glasbene novosti našega umetnika Davorina Jenka. Tudi slike prvih umetnikov iu umetnic pisateljev iu pisat. Ijic na slovanskem jugu bedo prišle na red. Krasna slika gdč. Nigrinove v ulogi „Ofelije" je že izdelana v Pragi ter pripravljena za :». štev. linzne narodne nošo s slovanskega juga bodo videti v vsaki številki ; sploh ga bodo krasile le izvirne slike, vzete i/, narodni ma življenja Jugoslovanov. A tudi slike najlepših pokrajin in mest bode prinašal : v prihodnji številki pridejo slike i/, po.stojin-kc jame, katere je pri električni i osvetljavi posnel postojiniki fotograf Seber. Tako bode list dostojen svojega imena .Jugoslavjanski <!la-snik", iu mi ga ne le stenografom, ampak tudi vsem prijateljem slovanske knjževnosti najtoplejše priporočamo. Naroča se list pri gosp. izdavatelji prof. Ani. Ilezenšeku v Plovdivu ali pa tudi pri g. Drag, Hribarji v Celji. Naslovni li«t je jako ukuseu ; narisal ^n je akad. slikar Grilc v Ljubljani.
Najnovejše vesti.
Budimpešta !». Promet ua severnem Oger-nkein j« še vedno zaustavljen. V Konicah razsaja od včeraj strašen vilmr <>b padanju snega. Via« i prihajajo po več ur prekasno. Zveza ■/. vasmi ju «koro nemogoča. V Pečuhu sile ž i /ti 3h tir neprenehoma.
Dunaj 9. Ministerski predsednik ogenki baron Banih jf> dospel danes tu sem, da poroča cesarju o položaju. Odar je vsprejel Bautlyja o polnilo«.
London H. V zbornici poslancev je prijavil minister za trgovino, da j>- v dobi o I 20. decembra lKii-l. do 17. j inuvarja 1^«."). ob britanjskem obrežju pouiuulo 1'iti ljudij vsled težkih nezgod na morju. 586 pa je bilo rešenih.
Bratje telovadci I
Ker napravimo dne 10. marca t. I. javno akadouiično pi-dstavo, >v opoznrjMuo i<»iii [».tom onete-^ \?mlovadi'i* k. mislijo m.letovali \ >\
; iTn%t ■
.	jjf/^J l»r< ! tavi, da s do 1!. t. m.
. goto vadi
ulice Amalija i
Kdor se do onienjen g;i dne :if prijavi, ne bode mogel sodelovati.
ODBOli.
gotovo prijavijo \ !:.i- ve te vadIlici (ua vo_'n ulje ■ ! .,; ;..•[.,
Zahvala.
Podpisani odbor se prisrčno zahvaljuje gospodu županu Aleksandru Mihortiiu za doposlano ustopnino o kaeički veselici,
OD BOK.
Ti(!ovln«ko brxoj«vk«.
Buiimpaita. Pionir« '» »pomlad I b\i • 5-1
Plenic« ku jesen 1895 6 87 Jo	Oves za tpa-
rnlad B.— s.Oi Ri nova »-40-f.-4». Koraza ia maj-juni 01» 6 1».
Pšenica nova oj kil. f. «'55—fl iO, od 7» kil. f. flOU-OOR, o-l SO kil. f. H «(1-8-70. nd II kil. f. 5 70-'! 75 o-l 82 kil. for 075— lečmen 1-8-15; proso 620—G (JO. Pienira: Slabe ponudbe. povpra*avaaj« jako neznatan. Trg »ilno mlađan Prodalo »e jo 10000 mt *t. V rame: blago.
Praga. Nerafinirani iladkor ta februar f. II 'JO mare 11 95, naj 12 12 nova letina. 12.65.
Praga. Centrifuga! nori, po»t«vlj«n t Trst iu * < ar.no vred, odpo*iljatev precej I. 88,25- -22 tfebr. Avg.f. 29.*0 ■ —Coneaasč za febr«»r-tnara iJ.5'1 — •—. Četvorni aa ftbr, I0'7». V ularab (»ud'li) it» tobruvar 30 75
3a7ri. Kava Umito* ^r.o) nvoruj« ^u l'okill»nr 94.50, ta juni 94 — cono mirneje.
Ha.mt'jr j. Santo« noud avernga «a iaar« 7t\ 75 maj T5J5 i«pt!ml>or 75'— mlačno.
Dunajika borza O. fabruTMrja 1895
4a a««	vleraj
Državni dolg v papirju .... '.01.35	101-25
„ „ v arabru . . . .10140	101 M
Avitrijika renta ▼ alatu . . . 12* —	M.V9I
„ v krouak . . . 9» 20	»0-20
Krtditne akcij«.......41*30	415'40
London 10 Lit........ 124.35	114-30
Napoleoni.........»'857,
100 mark ........«0 72'/,	00.77",
1<)0 i Ulj. lir........ 46 80	40.95
Trino oene,
(Cene se razumejo na debelo in • oarino vred.)
Domači pridelki.
	Cen«	od fuv. do	for.
Plol: Kok«.......	. 100 k*.	14.50	14.75
	• n	H.50	11.7o
svetlorudcči ....		10.25	10.60
tamtiorudeči . . .	• n	—,—	—.—
kanarček .....	• s	—.—	—,—
		11..'iO	11.75
beli veliki ....	• H	lu.no	12 75
		10.30	10.75
zeleni, dolgi . . . „ okrogli . . .		10 75	11. -
	• 11	—	—
mobani hrvatski . .	• 1)	7.50	—.—
„ štajerski .	• «	H.—	
Kailo (ino štajersko . . .	. „		98.--
Jtčinan it. 10......	*	e.&o	9.75
„ »......	• n	10. -	10.25
n 8......	• H	11.-	11.»
ZalJ« kranjsko......		«76	7,—
Kepa , ......	• n	R.—	—.—
Krompir, fttaj»rski . . •	. „	4.10	4.20
Proso kranjsko.....	' H	8.7»	—.—
Leča, krnnjska......	' n		—.—
fipall ogerski...... Kal t ogerska......	4 n	4M.—	50.
	. „	52.-	54 —
Sava Mocca......		190. -	192.—
Cgvlon Plant, tlna .	*	182,—	184.—
. Perl . . . .		IbV,—	l»l.-
Javu Mulaug
Portorlcco......
tiuatemala.....
Sun Domiugo «...
llalabar Plant.....
„ nalive. . . , Laguajra Plant. . . .
„	nativn., . .
Sautos najliiii.il . . . „ »radnju fini . , „ ure dnji . . . , , ordiuur ....
Itio oprani.....
n tiujflnljl.....
„ srednji.....
Sladkor ContriluHal I. Tinta .
Coucaitsć.....
v glavah.....
razkosani.....
Sli italijnn»ki lini .... ,	srednji . . .
Japan lini AAA .... , 'rednji .....
Rauguon *xtra.....
1......
li. ..... Petrolej iu*ki v »od h . . .
v zabojih od 2tt Olja italijaruko najfineji . .
. srodnjelino . . bombaf.no, uninrik. . . . daluinlintko......
Limoni Mesiniki .....
Pomaranča . .....
Matifeljnl Dalmatinski . . .
. Bari......
I injoli..........
i llii Dalmatinski.....
Pulje*ki ......
S ekv* PuljelLa .....
„ Gršku v vutiaih , ,
S ;tanina ........
V-rtperli.........
0 "b-.ta.........
Polaaivka srednje valikoati i , veliko . ... Ji
» lunin.....J
llaaikl v vulikih aoilili . .
100 K
100 li.
kil
zaboj
100 K
158,-	160,-
170.'-	172.'—
152 -•	154!-
148.-	145.
14".. -	Ufi,-
liti. -	13.1 —
ifto! —	152.-
144.-	145 —
98.75	39.—
9U.75	30.-
K 1.2»	82 -
80.75	.11.-
. 1'J.—	19.50
18.25	18.T5
10.50	—. —
15.25 i	—.—
l J. — 12 50 (k	
V, — 18.1.5	_•_
	—.—
64.—	
55. -	57. -
M.	37. •
82 —	S4'-
4-	5.—
A.-	».-
os -	04.—
08.-	70. -
a!a5	8.Tft
12.50	19 —
15 2»	15.50
80,-	40.-
29 —	:i0.—
18 —	34.—
38. —	39,-
12 50	
10-10 do f. 10-70; št. 4 od f. 9 80 do f. 10 60 ; št, S od f. 9-60 do f. 10*40; št. ti od f. 8 50 do f. 9 60; št. 7 od f. 710 do f, 7-85 iu št. 8 od f. 5 90 do f. 6.45, kakor je že dotična vrst.
Utrobi. V minolem tednu prodal je , Kconomo* nadalje svoj izdelek po t'. 4 05 kvintal, z vrečo vred. Ostale marke so nespremenjene in je malo ponudbe.
Drobni otrobi. Levantinski ponujali so sa p> f. 3 50 kvintal z vrečo vred, toda kupcev ni. Trg se je zaključil mlačno.
Goved. Od 31. do 6 t. m. prodalo s« je v Trstu 442 volov in 64 krav klavne živine is sicer 70 volov iz Kranjske, 122 iz Ilrvat., — iz Istre, 35 iz Dalm., — iz Furlanske iu 15 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 48.— do 48.50; voli iz Hrvatske po f. 4:t.— do 44.—; iz Istre po f. —do —.—; iz Dtdra. po f. 43,—44.— iz Furlanske po f. —•— in domači po f. 48.— do 48 50; domače
krave po f. 45.— do 4fi 50 in krave iz Furlan-ak>- po f. 45,— do 4t>.5ri kvintal mrtve vage.
Seno iu al a m a. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 4 15, II vr. po f 3.— slama I. vr. po t. 3.20. in II. vr. po f. 2.70 kvintal.
Surovo maslo, jajca iu koko&i. Kranj-bko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 88 nvč. do 1 f., v part. od 30 do 50 kg. po 98 do 98 ne., furlansko surovo maslo v part. od 80 do 30 kg. po f. 1.08 do f. 1.12 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.06 do t'. 1.0S kilogram. Tolminsko surovo maslo L vrsti po f. 1.08 do 1.10 kilogram.
.Taj c a na debelo po f. 3.50 do 4. — sto komadov.
Kokoši po f. 1.— do 1.40 komad, piščeta po f. 1.70 do f. t.90 par.
Krompir navadni, na debelo po 3.71 do 4 25 kvintal.	,R. M.w
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-loatno vest, da je Vsemogočni našega ljubljenega sina, oziroma brata
Alojzija. Vatovca
danes v soboto ob 4. uri zjutraj po kratki bolezni v 18. letu njega dobe in previđenoga sv. zakramenti za umirajoče k sebi poklical.
Pogreb se bode vršil jutri v nedeljo ob 4. uri popoludne pri sv. Ivanu od hiše žalosti št. 44.
Sv. Ivan pri Trstu, dne 9. februvarja 1895.
Jožef V a to ve c. oče. Jožefa Vatevec, mati.
Adrijaii, brat.
Marija, Amalije, 1 tre h-aeisku m Pavla«
Ta objav« velja mesto posebnega naznanila.
Nič več kašlja!
II n I r. a m a k i p e t o r a I a b 1 p i- n li
ozdravi vsak kalcij, plućni in Iroihijului kulur, dobiva *e v o llikovmii lrkuri'i
PRMMMER „Al dne Mori" Trst, veliki trg.
Poštno poilljatve i/.vrfcujnjo su neute^onia.
Podpisani javlja al občinstvu, da v gostilni
„ALLE POSTE NUOVE"
i na vogalu ulice dflle Poste in ulice tieppai
tof-i pristni istr*l;i turan po !V2 nv6. in belo tnuskatno vino po 40 nv«S. litor. — Kuhinja jo vodno pripravljena j kosilu in vuferje po jako nizki ceni. V zMogi ko izvrstno kranjsko klobatse in i.kajano preHiSje meso (KaiaurfUisch). — Vino na dom po hO nvi1, liter. Pripor ča se obilnemu obinku »poštovanjem
IVI. Vućko.
| ■'TiaSiS SEaUflH ■'lEfil:-	-3P olffB£|
Hohro/iiana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po d' ina^a .pri Prvafkavou") ▼ Tratu,
ulica Bolita,!*to it. 13
toči kolikor v goatilni, lolik- r pri vesoli*. k v sokolski telovadnici, vedni le pristna Tlpavtka, Prvačka in kraika be'a ia črna vina. — Sladki riesllng v aioktcnicah, in modro fran-kinjo, VMoku steklenica drži 1 lit»r it) velja CO novć.— Poi-trežbn jo poAtona, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljena h tafnimi, toplimi ia mrcliini jedili.
Priporoma »e rojnkom v Trstu iu s 4ri«l«. Tuči vino tiuli družinam 4 nvč. ceneje, uk» *t odvzame najmanj 5 litror.
lasHBssss ssas ssraaajaEEEssB assfijaUSBUS giaiaa sanmi
Podpisani jc kupil »en blook" n4 al«-fajne maao trgovino
IVI. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
lor naznanja p, n, obeinslvu, du doSim jo storil po-trubno prenkrf)t«ti trgovino t novim blagom, prodaja doMcdanjo blago po
nnjui/ji raziu-oilajulni coni
I*, iporoeujoe ho hlav. alovenskeinu obfinatvu za i ■ Jingobrojno obiskovanje, bo.oži
Josip Itehech.
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k a. Mlin v Veliki Kikindi na Ogerskem razproilal je svojo številko ,00 povprečno 11 gld. 50., a tudi nekoliko vagonov nižjih številk po nepoznani ceni. Hočevarjev mlin je prodal tudi nekoliko raznih svojih številk po olajščanih cenah, Razni drugI mlini imeli so nekoliko kupčije, toda le na drobno. Važne kupčije ni bilo nobene in tržišče je vedno še v žalostnem svojem položaju. — Cene ogerskih mlinov so povprečno te-le : Št. o od f. II 80 do 12-55; št. 1 od f. 11-20 do f. 11*90; št. 2. od f. 10-ftiJ do f. 11-40; št. 3 od f.
rojačnica za možke,
spojena z izdelovanjem perila
za možke in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto TRST, it. 34,1 nadet, p ipuroča m zn vsakovrstna dela krojaške obrti za moike obleke, kakor tudi za izdelovanje perila za motke In ienake
Delo izvrši natančno po meri in ceno.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regls trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. 1. nadstropje.
Dajo posojila na monjice in intabulacijo proti ••/, obrcntiin, na zastavo srečk in vrednostih papirj v pa proli Ol/j% "brustlm. Od hranilnih ulog pl«5uje po *"/„ obresti. Uradni dnovi «o: Vsaki dan od 9. do 12. uro dopoludne in od 3. do 5. popoludne, »nveda izvzemSi nedelja in praa-nike. I/plačujo so vsaki poncdoljiik od 11. do 12. ura dopoludn«, in vsaki iotrlek od 3. do 4. uro popoludne. Olavni deleži veljajo po 200 kron Zadruiui deloii so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaSa vsaki duloi 10 gld.	l'iO—
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
3
pa
cx
a

cd	
c	
a mmm	
	
'tZ a	> CD
	JB
E	ctf IM
■ M	
jSS	
C	
CD	
CJ	
Pin7.7% Ponterosso 0.
Palic« i godbo sa sprehod«
Klegan'na palica z gumbom ia kovine, na katero lahko vsakdo takoj svira najleple melodija.
NOVOSTI Lepo za sviranje v aobi in pri izletih. Komad ttano le 'J gld. po poštnem povzetju ali la gotov, naprej psslani denar, Vsttrejma so poštne marke za planilo Okirberg, DiUaeldorf a. Heln.
Lepa hiša
■i tremi nadstropji, pol ura oddaljena od Trita, ob cesti na Prouek, prav pripravljena aa prodajalniao ali gostilno, je na prodaj. — Natančneje ao poiavd
v Kavarni Commercio pri Jos. Vodopivrs.
2 zlat) 13 srebrnih kolanj.
nP
• častnih la priznalRih diplom.
Kwlcdlna
restitucijska tekočina
c. in k. priv. pralna voda za konje. Cena steklenici avatr. velj. gld. 1.40.
Rabi ho 30 let r dvornih lilevih, r večjih vo* jatfkih in zasebnih hlevih kot krepčllo pred t<>žkim delom in po teiklh delih, proti po-ditvani, lirinjenjem, otrpnelont kil itd. ter daje konjem nosebno moč s« hrio tekanje.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwisda
c. hi kr. avstrijski in kr. rumunskl dvorni laloinUt, Okroiul lukar v Komer buriti pri 0hhi^n.
Dobiva «e v vseh lekarnah in drogerljah Avstro-Ogrske. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in lahte* Tati jo izrecno:	II.
Kvvlsdlno reatitucljsko tekočino.
MF
R Di;i:M!AR. TRSI
i Piazza Ponteroseo O."'"'-
Vozili listi in tovorui listi t
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" ia Antverpsna direktno v
New Jork & Philadelflo
konooNijunovaua črta, od o. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja tofao : kon-oeaijonovani zaatop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Wejringergaaae 17
ali pri
Jo sip-u Strasser-u
Studt - Uureau & comuieroieler Oorreapoa* dent der k. k. Oesterr. Staatsbehnen in Innsbruck.
Lastnik politično društvo „Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikotu — Tiskaraa Dolenc v Tratu.
—taiiv mju	IVI •