Poltnfno plačana v oofovtnL Leto XXI., št« 34 Upravništvo ciuDliana, Knatlievo 5 - Telefon štev 3122. 3123. 3124, 3125 3126 Inseratm odJelek: Ljubljana, Selen-ourgova ui — lei 3492 tn 3392 Podružnico Maribor; Graiski trg št. 7. Telefon št 2455. Podružnico Celie Kocenova ulica 2. Telefon št 190 Računi ori pošt ček. zavodi« Ljubljana št. 17749. Ljubljana, nedelja 11. februarja 1940 Cena 1 Din ■ * ■ 11 -i&M ■ hhofo vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredniitvot Liubliana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje. Stros»mayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. _ Rokopisi se ne vračajo. Problemi britanskega imperija Vsaka država je svet zase po svojem ustroju po sestavi in duhu, ki preveva njeno prebivalstvo. Ce le v kakem primeru, velja to o britanskem imperiju. ki je še prav posebno svet zase. po ogromni razsežnosti ter po raznovrstnosti odnošajev, ki vladajo v njem Zaradi vojne, ki obeta biti za imperij enako huda. dolga in naporna, kakor je bila svetovna vojna, gleda zunanji svet s posebnim zanimanjem na funkcioniranje tega ogromnega in kompliciranega aparata, kakor ga menda enako grandioznega še ni ustvarila zgodovina. Prvi mesci voine so pokazali, da je ta aparat še vedno enota, saj je brez objavljan ia reag;ral na vojni alarm matice. Vendar ie nekaj ooiavov. ki vzbujajo pozornost in ki pričajo, da v tako ogromnem organizmu ni mogoče izhajati brez trenj. V najnovejšem času se ie večkrat im°novala Kanada kot predel. ki želi J hoditi svnja pota. Te vesti so nas+ale j spričo nepričakovanega razpusta kanadskega parlamenta in razpisa novih volitev. Vse pa kaže. da v Kanadi ni nikakega problema glede odnošaia do matične države in prav tako nikakega vprašanja gVde vojne odločnosti tega donvn^ona. Pcazpis volitev ima svoj vzrok le v notranjepolitičnih nasprotjih med liberalno vladno stranko, ki je imela v razpuščenem parlamentu veliko večino, ter opozicijo, ki jo vodijo konservativci Ni pričakovati, da bi volitve prinesle kake bistvene spremembe v razmerju političnih strank, a ker glede udeležbe na vojni sploh ni nikakih nasprotij, izid vol;tev ne more vplivati na razmerje do matične države in do vojne. Ker je tudi stališče Avstralije in Nove Zelandije že od vsega oočetka jasno in odločno ostane politična pro-blemat;ka potem takem omejena na Irsko. Južno Afriko in Indijo. Od teh povzroča najbolj aktualne težave pač akcija zarotnike »Irske republikanske armade«, ki vprizaria atentate širom Anglije. Škotske in Ulstra. Britanska varnostna služba smatra v zadnji dobi. da dobiva irska teroristična organizacija pomoč iz inozemstva, največ po posredovanju Amerike, kjer živi izredno mnogo Trcev- Zato so se v Londonu odločili, da se postavijo zoper irski terorizem v najenergičnejšo borbo. pa radi tega niso hoteli pom'lomiti onih dveh irskih teroristov, ki jih je prav te dni zadela smrtna kazen. Na drugi strani pa je izvršitev smrtne kazni sprožila nov val nametosti ter dovedla v Dublinu do hudih protian-gleških demonstracij, kar preti znova poslabšati odnošaje med angleško vlado tn De Valero. Bilo bi zelo napak, ako bi identificirali težnje sedanje irske vlade in teroristične organizacije, sai prva celo sodeluje z Londonom v pobijanju atentatorskega delovanja, toda na Irskem so politične razlike vedno kočljivo poglavje, saj gre le prepogosto samo za razlike v taktiki in metodi. Vse irsko prizadevanje, legalno in nelegalno, ima končni cilj, da priključi Irski tudi Ulster, kar pa tako v Angliji kakor v Ulstru samem enako odločno odklanjajo. Irska je v sedanji vojni ostala nevtralna. Toda Velika Britanija je v borbi s sovražnikom, ki uporablja podmornice, mine ter avi-one v pomorski in gospodarski vojni, kier pride tajna služba in subverzivna akcija silno lahko do veljave. V takem ozračju je celo pri najobzirnejših metodah vedno onasno, da dovedejo kočljivi dogodki do težav in do konfliktov. Zelo interesantno konfHktno ognjišče jc v Južni Afriki To je edini dominion, kjer je bila potrebna sprememba vlade, da je stopil v vojno zoper Nemčijo. Odstopi vši politični voditelj Hertzog pa še noče odnehati, marveč je začel s svojimi pristaši kampanjo za spremembo zunanje politike Južnoafriške unije. V svojem velikem govoru v parlamentu je postavil predlog, da se sklene mir z Nemci io ter je v glasovan ju dosegel presenetljivo močno manično za svojo zanesel Če se ie to zgodilo v dobi. ko je v Nizozemski še vedno zelo velik st^h pred nemško invazijo, vrh tega tik po dobi ko so posebno v Južni Afriki tako ogorčeno nasprotovali nemškim zrMevam po vrnitvi kolonij, moremo sklepati, da bo burska opozicija delala še obilo tož^v ter da ostnne tuj in ne-pomirjen element v veliki britanski skupnosti. Daleč najpomembnejši pa je konflikt v Indiji Prav te dni so se vršile konference v Delhih. V njih je podkralj lord Linlithgow imel pogajanja z vodjem indske nacionalne stranke, a konferenca ni dovedla do uspeha: Gandi in podkralj sta mogla le ugotoviti, da so razlike v naziranjih indijske vlade in nacionalne stranke še prevelike in da za sedaj ne kaže pogajanj nadaljevati. Kakor je znano, se indska nacionalna Rooseveltova mirovna akciia Splošen dvom v uspeli W fllesovega in Tavlorovega mirovnega poslanstva v Evropi — Angina in Franciia vztraiata pri svoiih voinih ciliih Pariz, 10. febr. j. (RSV) V pariških političnih krogih sta vzbudili izjava ameriškega zunanjega ministra Hulla, da pride v kratkem v Evropo pomočnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Walles. ter vest, da je Wallesovo potovanje v zvezi z novo mirovno akcijo predsednika Zedinjenih držav Roosevelta, izredno pozornost. Naglašajo. da ni zgolj slučaj, da pride hkrati z VVallesom v Evropo tudi posebni predstavnik predsednika Roosevelta v Vatikanu Taylor, marveč vidijo v tem neposredno zvezo med misijama obeh ameriški', diplomatov. V francoskih političnih krogih so precej skeptični glede uspešnosti VVaHesove in Taylorove mirovne misije ter poudarjajo svoje prepričanje, da nedvomno niti predsednik Roosevelt niti papež ne želita za-početi svoje akcije v kaki taki smeri, kl bi bila v navzkrižju s principi svobode in demokracije, za katere spoštovanje se borita zapadni ve»esili. Razen tega naglašajo v teh krogih, da za zapadni velesili ne more biti govora o kakšnih mirovnih razgoyorih. dokler niso izpolnjeni neki že ponovno poudarieni osnovni pogoji in to so garancije. ki jih ie kot princip vsakih mirovnih nngaianj med zapadnima velesilama in Nemčijo postavil francoski ministrski predsednik Daladier v svojem govoru 13. dscembra pred senatom. Za dokaz, kako malo je čas že zrel za kaka mirovna pogajanja, omenjajo v istih krogih včerajšnji govor nemškega ministra Frirka. ki napoveduje totalno 7mago Nemčije in zahteva nemški mir ki je istoveten s podvrženjem Evrope pod nemško hegemonijo ter podreditvi na^nnMno socialističnim idejam. Francoski politični krogi poudarjajo, da se s takimi eventnalnostmi najbrže ne moreta skladat! niti Roosevelt niti papež, marveč sta i>ma sotovn enako nasprotna kakor Anglija in Francija. VVa«hingt«n, 10. febr. s. (Reuter). Zunanji minster Hull je polal danes novo izjavo o namenih diplomatskega posvetovanja ameriške vlade z vladami nevtralnih držav ki ga je včeraj napovedal. Namen teh posvetovanj je: mir in zdrsvo gospodarsko življenje v času po vojni Poskusiti je treba ustvariti pod'ago za zdrave mednarodne gospodarske odnošaje, ko se vojna konča. Zedinjene države žele liberalne trgovinske politike, n omejitve oboroževanja, kar je oboje potrebno za zdravo gospodarsko življenje, ne pa totalitarizem in avtarkija. V krogih ameriške vlanie so danes ponovno zagotavljali, da Wallesovo potova- j nje v Evropo nikakor nima za o.lj intervencije med Anglijo in Francijo na eni strani in Nemčijo na drugi. Angleške mnenje London, it) febr. br. V Angliji toplo pozdravljajo akcijo predsednika Roosevelta, ki jo je poveril svojemu izrednemu odposlancu Wallesu. vendai pa vsi angleški listi s posebnim poudai^om opozarjajo na to, da za zaveznike ne more biti niti govora o tem, da bi kakorkoli spremen Ii svoje naziranje glede pogojev za mirovna pogajanja z Nemčijo. Anglija in Francija vztrajata pri svojih vojnih ciljih, ki so bili že ponovnokrat objavljeni in glede katerih tudi-v VVashin^tonu ne moiejo biti v dvomu. »Daily Jelegraph« piše. da je Roosevel-tu že sedaj dovolj znano, da zavezniki pri svojih mirovnih pogojih ne morejo ničesar popustiti. Ce bi hoteli Nemci te mirovne pogoje sprejeti, b: bilo vojne že davno konec. »Daily Mail« naglaša. da tudi ameriški zunanji minister Hull d bro ve, da Anslija in Francija ne bi nikdar sprejeli •nikakih mirovnih pogojev, ki bi dopuščali nadaljnji obstoj agresivne Nemčije in da zavezniki tako dolgo ne bedo pričeli mirovnih pogajanj. ln osebnih avtomobilov, 1500 konj, 20 traktorjev, 63 poljskih kuhinj, 28 velikih oklopnih avtomobilov. Razen tega so E^inci potopili 3 sovjetske ladje in 1 podmornico ter težko poškodovali več drugih sovjetskih parnikov. Verjetno pa je, da je bilo razen števila letal, ki so bila zabeležena v službenem izkazu sovjetskih Izgub, sestreljenih še nekaj desetin nadaljnjih letal, ki jih nI bilo mogoče zanesljivo prešteti. MarSal Mannerheim na Karelski ožini Helsinki, 10. febr. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim. ki je te dni inspiciral fronto ob La-doškem jezeru, Je odšel sedaj na fronto na Karelski zemeljski ožini. Organizacija pomoči Ženeva, 10. febr. J. (Havas). Od vseh iržav članic Društva narodov, kl so dobile od generalnega tajništva povabilo k organizaciji pomoči za Finsko, sta edino Peru in Irak odgovorila, da jima sredstva ne dopuščajo prispevati k finski pomoči. Društvo narodov nI prejelo odgovora na svoje vabilo samo lz Holandska ter od skandinavskih držav. Glede neposredne udeležbe Društva narodov v organizaciji finske pomoči pripominjajo v poučenih krogih, da zaenkrat o tej udeležbi ne morejo dati podatkov. Povedati Je mogoče le toliko, da je Društvo narodov poverilo svoje eksperte za gospodarstvo, transport, finance in higieno z nalogo, da poskusijo finske potrebe spraviti v sklad s sredstvi, kl so jih obljubile dati na razpolago države članice Društva narodov. S problemi vojaške pomoči Finski se Društvo narodov razumljivo nI bavilo. Helsinki, 10. febr. s. (Reuter). Ministrski predsednik Ryti je sprejel včeraj francoskega poslanika in mu osebno izročil pismeno zahvalo finske vlade Franciji za pomoč, ki jo Francija nudi Finski. Kakor poročajo, obsega francoska pomoč Finski, ki je bila že doslej poslana, prav vse vrste vojnega materiala. Rusi utrjujejo kavkaSko mejo Ankara, 10. febr. s. (Associated Press). Po informacijah, kl jih je prejela turška vlada preko svoje obveščevalne službe, so pričeli Rusi utrjevati ozemlje ob turški meji v Kavkazijd, očitno z namenom, da zaAčltljo svoja ležišča petroleja. Preiskave pri komunistih na švedskem Stockholm, 10. febr. j. (Havas). 300 policijskih agentov je napravilo danes dopoldne hišne preiskave v raznih lokalih, ki pripadajo organizacijam komunistične stranke v Stockholmu. Preiskava je bila Izvršena tudi v prostorih strankinega glasila »Nya Dagc ln je bil direktor lista stavljen policiji na dispozicijo. Večje število oseb je bilo tekom hišnih preiskav aretiranih, med njimi tudi nekaj inozem-cev. Zaplenjenih je bilo mnogo dokumentov. Hkrati s preiskavami v Stockholmu so bile izvršene tudi preiskave ▼ lokalih komunistične stranke v GOteborgu, Mal-mčju, Lulea in v nekaterih drugih mestih. Tudi tu je bilo zaplenjenega mnogo kooa-promituftočeCB gradiva, Živahnejši dan na zapadu Pri SarreSouisu in Vorbachu hudi spopadi med manjšimi pehotnimi oddelki in topovsko streljanje Pariz, 10. febr. j. (Havas). Včerajšnji dan je bil na zapadnem bojišču nekoliko bolj živahen. V frontnem odseku pri Nie-chi, neposredno severozapadno od mesta Sarrelou' s, je prišlo do večjega spopada z nemškimi četami, ko so se le-te hotele polastiti neke postojanke v tem frontnem sektorju. Francoskim četam se je posrečilo nemško pehoto naglo odbiti. Nemci so pustili v žičnih ovirah pred francoskimi postojankami nekaj mrtvecev. Med Moaelo in Saaro je bilo včeraj živahno streljanje topništva na kakih 15 km dolgem frontnem odseku. O večjem spopadu med francosko in nemško pehoto dne 8. februarja v bližini Vorbacha se naknadno izve, da je ob tej priliki francoski pehotni odred izgubil 10 mož, deloma ubitih, deloma ranjenih, deloma pa ujetih. Nemci so v spopadu izgubili 15 mož. Francosko in nemško vojns poročilo pariz, 10. febr. Davi objavljeno 319. vojno poročilo vrhovnega poveJjništva francoske vojske pravi: Nikakih posebnih dogodkov. Pariz, 10. febr. br. Večerno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva: V splošnem miren dan. Samo na postojankah ob Reru malo puškarjenja. Berlin, 10. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je izdalo davi naslednje vojno poročilo. Na zapadu nikskih važnejših dogodkov. Nekaj angleških vojnih letal je poskusilo včeraj popoldne prodreti nad Nemški zaliv. Naše obrambne sile so jih pregnale, še preden jim je uspelo doseči kakšen uspeh. Kakor je bilo objavljeno že v posebnih vesteh, je bilo v Severne.n morju 6 britanskih ladij,, ki so bila v spremstvu br-laruskih vojnih ladij, s skupno tonažo 15.000 ton, ter dve angleški »tražni ladji, potopljenih ali tako poškodovanih, da je računati s tem, da n;so več za rabo. Kljub hudi protiletalski obrambi in letalsk m napadom se pogreša le eno nemško letalo. • Hočemo nemški mir! Monakovo, 10. februarja AA. (DNB). Minister Frick je včeraj na velikem zborovanju uradnikov v Monakovu poudaril, da stojijo Nemci pred veliko preizkušnjo sil v zunanji politiki. Borba, ki sedaj teče, ni lahka, toda borbeni duh nacionalnega socializma zagotavlja Nemčiji zmago. Anglija je brez potrebe začela vojna Francija pa se ji je pridružila. Ob tej priliki je vide! ves svet, da sovraštvo Francije proti Nemčiji ni nič manjše od sovraštva Anglije. Že več stoletij je znan ta duh sovraštva in zavisti, ki ne dopušča, da bi Nemčija prišla do svojih pravic. Naši sovražniki so hoteli ponoviti igro iz svetovne vojne ter uničiti nemški narod Toda nemški narod ni bil nikoli složnejši in nikoli ožje zvezan kot danes pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Ves nemški narod se je dvignil, da brani sebe in domovino. Mi vemo, da se mora ta borba končati z zmago nemškega naroda. Noben gnil kompromis ne more nadomestiti trajnega miru. Vojna se mora končati z nemškim mirom, to je trajnim in pravičnim mirom, na osnovi katerega bo vsak narod dobil svojo pravico in svoj življenjski prostor, ki mu pripada Vprašanje nemške ofenzive Basel, io. febr. z. »Basler National Zei-tung« smatra za docela neverjetno, da bd bili nemški generali proti nemški ofenzivi. Po zanesljivih informacijah lista je res baš nasprotno, da ima vodstvo narodno socialistične stranke proti ofenzivnemu nastopu resne pomisleke. Generali so za odločen vojaški nastop, stranka pa Se vedno računa predvsem na možnost uspešne diplomatske akcije. Soglasna zaupnica Daladierovi vladi Pariz, 10. febr. s. (Havas). Tajna seja francoskega parlamenta je bila zaključena ob "3.30. Potem se je vršila javna seja, na kateri je bila soglasno izrečena vladi zaupnica za nadaljnje vodstvo vojne. Lebrun posetil angleško vojsko Pariz, 10. febr s (Reuter). Francoski predsednik Lebrun je včeraj na povabilo generala Gorta posetil angleško ekspedi-cijsko vojsko v Franciji Predsednik Lebrun se je zelo pohvalno izrazil o angleških četah. Z mnogimi angleškimi vojaki se je pogovarjal v angleščini. Moč angleškega letalstva London, 10. febr. s (Reuter) Na javnem zborovanju v Bristolu je govoril danes popoldne letalski minister sir Kmgsley Wood. Potrdil je, da je letalsko ministrstvo izdalo kanadskim tovarnam letal za 6 milijonov funtov naročil. Dejal je. da ne preseneča, da je vojna v zraku terjala mn-./go več žrtev na nemški nego na angleški strani, ker ima pač Anglija najboljše letalce in najboljša letala na svetu Večkrat povzroče angleški letalci Nemcem celo večje izgube nego jih je mogoče ob javiti, ker se mnogo poškodovanih nemških letal ne more več vrniti 9 svojih poletov domov. V Angliji so bila izdana naročila za gradnjo še novejših in hitrejših letal Produkcija letal v Angliji se je napram času pred dvema letoma že podvojila » kratkem pa bodo pričele obratovati še nove tovarne letal in obstoječi obrati bodo razširjeni. ki žele jasnosti švicarske vesti o vzrokfh prihoda Zaleskega v London London, 10. febr. z. O nedavnem obisku poljskega zunanjega ministra Zaleskega pri angleškem zunanjem ministru lordu Ha-lifaxu so razširjene razne verzije, ki jih ni mogoče kontrolirati. Za najverjetnejšo smatra dopisnik »Neuc Ziircher Zeitung« informacijo iz poljskih krogov, da je Zale-ski interveniral pri angleški vladi, naj se jasno izjavi, da spada popolna obnova Poljske v prejšnjem obsegu med vojne cilje zaveznikov V vseh izjavah, ki so jih doslej podali angleški in francoski državniki glede vojnih ciljev zaveznikov, je bilo samo govora o osvoboditvi poljskega naroda, nikjer pa ni bilo rečeno nič konkretnega o obsegu in obliki bodoče poljske države. Del angleške javnosti je proti temu, da bi zavezniki zahtevali obnovitev Poljske v prejšnjem obsegu, ker so mnenja, da bi to tvorilo nov kamen spodtike in bi moglo zaradi tega v dogledni dobi znova priti do mednarodnega konflikta. Po mnenju teh krogov naj bi se obnovila le čisto poljska država brej Ukrajincev in nemških pokrajin. Angleška vlada se o tem še ni odločila, a prav tako je tudi francoska vlada v tem pogledu še rezervirana in se izjavlja le v načelu za obnovo Poljske in osvo-bojenje poljskega naroda. V poljskih krogih urgirajo sedaj tako na angleški kakor na francoski stram končno odločitev. Aretacije na češkem Praga, 10. febr. s. (Associated Press) Po podatkih, ki jih na uradnih mestih potrjujejo, je bilo te dni aretiranih 500 do 600 vodilnih čeških osebnosti. Vsi so bili odvedeni v posebne zapore. Uradno po-jasnujejo ukrep s potrebo vzdrževanja reda v deželi. iazmere na Poljskem Nemški generalni guverner zasedene Poljske, minister Frank, zavrača vse očitke o slabem postopanju nemških oblasta s Poljaki Berlin, 10. februarja. AA. Generalni guverner osvojene Poljske, minister dr. Frank, je imel predavanje o upravi in o splošnih razmerah v osvojenih poljskih krajih in o novo organizirani upravi vzhodnih železnic. Ta uprava zaposluje skupno okrog 33.000 Poljakov, delno uradnikov, delno nižjih uslužbencev in delavcev, medtem ko tvori nemško osebje na železnicah na Poljskem okrog 14.000 oseb. V poštno-telefonski službi je zaposlenih skupaj 22.000 Poljakov v vseh službah. Tudi v policijski službi so Poljaki. Skupno število poljskih uslužbencev, ki so bili reaktivirani, je doseglo 19.000 oseb. Nato je dr. Frank govoril o obtožbah, ki se širijo v tujini glede ravnanja nemških oblasti s katoliško cerkvijo na Poljskem. V zasedenih poljskih krajih, ki so pod Nemčijo, nihče ne ovira delovanja duhovnikov, kakor tudi ne prebivalstva pri izpolnjevanju verskih dolžnosti. Oblastva nemške glavne gubernije na Poljskem se v nobenem primeru ne vmešavajo v čisto versko delo cerkve. Služba božja je bila ukinjena edino v dvorski cerkvi v Krakovu, ker ni bilo mogoče dopustiti, da bi se v neposredni bližini glavnega guvernerja zbirale stotine in stotine oseb, ki hodijo v to cerkev. Toda kapiteljsko duhovništvo ima še zmerom dostop v cerkev. Dr Frank je zatem pobijal trditve o neki akciji za iztrebitev poljskega razum-ništva. V vsej Poljski ni niti enega koncentracijskega taborišča Advokati, zdravniki. učitelji, inženirji in pripadniki svobodnih poklicev neovirano opravljajo svoje delo. Prav tako so bili postavljeni na svoja mesta tisoči poljskih uradnikov. Popolnoma netočne so trditve^ da bi bUi skalpirani voditelji poljskih uporov proti nemškim oblastem, kakor tudi obtožbe o ropanju umetniškega in zgodovinskega blaga Poljske. Vse to bogastvo je popolnoma zavarovano. Zdravstvene razmere na Poljskem še nikdar niso bile tako ugodne kot sedaj. Zaradi primera je treba navesti, da so nemške oblasti v osmih tednih izvršile 720.000 preventivnih cepljenj. To delo se opravlja brezplačno tudi za Žide. Na polju prehrane je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče. Nikjer na Poljskem ni gladu. V velikih mestih so nemške oblasti tedne in tedne na svoje stroške prehranjevale bedne. Niso bile uvedene niti karte niti podeljevanje kruha. Na koncu predavanja je Frank nastopil proti obtožbi o nekem nasilnem ponem-čevanju in je rekel: Vodja raj ha je odločil, da mora biti oblast glavne guvernije poljska država. Zaradi tega sprejemamo vse Poljake, ki so pripravljeni vrniti se v te kraje. Nemško prebivalstvo se iz tega okoliša seli in tako postaja ta zemlja vse bolj Poljska. Žalostno pa je, da se hočejo tudi mnogi 2idi vrniti v te kraje. V tem delu vzhodne Evrope, ki je bil toliko časa vir prepirov in spopadov, ne zahtevamo drugega kakor dejansko sodelovanje med nemškim vodstvom in poljskim življem. Bil bi hvaležen, če bi me tisk pri tem delu podprl. Skupna deklaracija Anglije in Francije London, 10. febr. j. (Havas). V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da bosta Anglija in Francija v začetku prihodnjega tedna objavili skupno deklaracijo o žalostnih razmerah na Poljskem Deklaracija bo tudi zahtevala postopek proti krivcem Glede na dejstvo, da so prav sedaj začele krožiti vesti o novi posredovalni akciji za mir, bo okrožnica izkoristila to priložnost ter ponovno poudarila trdno odločnost zavezniških držav, da bosta v slehernih morebitnih mirovnih pogajanjih zahtevali obnovo Poljske ter s strani Nemčije popravo vseh krivic, ki so bile prizadejane poljskemu narodu. Vse angleške stranke, pravijo v informiranih angleških političnih krogih, so si edine v tem, da se pri vsakih razgovorih za mir mora zahtevati obnovitev poljske državne celine ter reparacije za prizadejano škodo. Ponovno je to izpričal tudi zadnji manifest angleške delavske stranke. Kakršnikoli so že nameni vodilnih ameriških državnikov, pravijo v angleških političnih krogih, nikakor ne bodo mogli iti mimo poglavitne točke: restitucija in reparacije, ki jih smatrata Anglija in Francija za temelje vsakršnim razgovorom o miru. Uspeh angleškega rušilca London, 9. februarja. AA. (Reuter) Admiraliteta je objavila naslednje sporočilo-Neki angleški rušilec je uničil dve nemški podmornici. Ne obstoja praksa, da bi admiraliteta dajala obvestila o potopitvi sovražnih podmornic takoj, ko sc to dogodi, vendar je napravila tokrat izjemo zaradi tega, ker je rušilec potopil obe nemški podmornici v času, ko sta napadli konvoj. London. 10 febr. s. (Reuter) Po podatkih angleške admiiaiitete je do konca januarja angleška mornarica spremila v konvojih 7.888 trgovinskih ladij. Samo 15 izmed njih je bilo izgubljenih. Izmed 117 nevtralnih ladij, ki so jih Nemci potopili, so samo tri potovale f konvojih. V preteklem tednu ni bila v nasprotju z nem škimi uradnimi poročili potopljena niti ena vojna ladja v konvojih. London, 10. febr. j. (Reuter) V avtorizi-ranih pomorskih krogih izjavljajo, da ni resnična vest nemškega vojnega komuni keja. ki pravi, da je bilo včeraj potoplje nih več angleških parnikov od nemških letal. Angleška vlada, pravijo v angleških mornariških krogih, se strogo drži stališča, da nima smisla ljudstvu prikrivati resničnih izgub na morju. Ako bi Anglija vče raj izgubila kake edinice svojega brodov-ja po sovražnem napadu, bi izgube prav tako priznala, kakor je priznala doslej št vse potopljene ladje. Žrtve min in torpedov London. 10. februarja, s. (Reuter) Vče raj se je zaradi sovražne akcije ob angleški obali potopil 5.000 tonski parnik »Cha greth« iz Glasgowa. Izmed 64 članov posadke dva pogrešajo. V bližini portugalske obale je bila tor-pedirana danska ladja »Valkiria«. En član posadke ie bil ubit. Nevv ¥ork, 10 febr s (Reuter) Dva norveška parmka sta rešila 25 mož posadke angleškega parrika »Searambler«. ki jt poslal na Atlantskem oceanu včeraj klice na pomoč Točnih podatkov o usodi angleškega parnika še ni. Helena posp*Ua angleške podmornice BeTUn. 10. febr a. (Associated Press) Iz nekaterih okoliščin sklepajo, da je tud' po a "ka tretje angleške podmornice, ki so jo Nemci pretekli mesec potopili, vsa rešena. Tako vsaj domnevajo na podlagi pisma, ki ga je poslal svojcem v Anglijo neki član posadke. Angleški kralj končal »r^n-ir^jr^o potovanje London, 10, febr. s (Reuter). Po štiridnevnem inšpekcijskem potovanju v zapadni Angliji sta se danes kralj in kraljica vrnila v London. Holandska odklanja pakt o nenapadanju z Japonsko Želja japonske vlade in stališče Nizozemske Amsterdam, 10. febr. j. (Havas). Kakor je javila japonska službena poročevalska agencija Domej, je japonski zunanji minister Arita izrazil željo, da bi Japonska in Holandija sklenili nenapadalni pakt, ti-čoč se Holandske Indije. Japonski predlog je vzbudil v holandskih merodajnih krogih precejšnje začudenje. Holandska je vodila glede svojih kolonialnih posesti zmerom politiko »odprtih vrat« — pravijo v merodajnih krogih v Haagu. 2e več let Holandska dopušča, da se lahko taji kapital in tuja podjetnost široko udejstvujeta v holandski kolonialni posesti in bo tudi v bodoče glodala, da se bo U razvoj lahko mimo nadaljeval. Nikoli pa ni holandska vlada mislila na sklepanje kakih nenapadalnih pogodb napram svojim smatrati da so v skladu z neodvisnostjo njenih političnih odločitev. Prav zaradi tega Holandska ne more razpravljati o japonski želji. Predlog japonskega zunanjega ministra Arite smatra Holandska samo kot prijateljsko gesto japonske napram Holandski. K islan dska bo zgradila tri nove oklopnice Amsterdam, 10. febr. j. (Havas). Ofi-cielno se potrjuje vest, da se je holaniska vlada odločila zgraditi tri nove oklopne križarke, ki bodo namenjene v prvi vrsti obramt Holandske Indije Razen teh trsh bojnih ladij je bolandsko ministrstvo za J narodno obrambo naročilo gradnjo štirih 1 Predsednik Cvetkovič o perečih problemih Govor na banovinski seji JRZ v Nišu lz nekdanje radikalne stranke s sodelovanjem dr. Korošca in pokojnega dr. Spaha. Mi smo kot ljudje, ki smo pripadali radikalni stranki, sprejeli to njihovo rešitev in prišli v zajednico. če se najdejo posamezniki, ki se bojujejo proti naši organizaciji, jih jaz vprašujem, s kakšno pravico in zakaj? Ko sem sestavil vlado, sem opazil gotove napake, JRZ je šla po napačni poti, toda mi smo jo hitro ustavili na tem potu. Toda nekateri naši tovariši bo hoteli odpeljati JRZ v fašizem ln jo fašizirati, toda oni so propadli, ker niso poznali miselnosti našega ljudstva. Ko sem prišel na vlado, sem takoj postavil parolo: radikale je treba zbrati, toda zbiranje se mora Izpeljati na dostojnem temelju: ne sme biti zmagovalcev, pa tudi ne premagancev. Nihče ni stopil v politiko s kakim blagoslovom, temveč po svoji lastni želji, če hočemo pregledati razne grešnike, potem mislim, da med nami ni nikogar brez greha. Pri pogajanjih sem zato postavil načelo, da se vse napake pozabijo in da ne bo, kakor sem rekel, niti poraženih niti zmagovalcev. V takem smislu in v takem duhu trajajo pogajanja. Nočemo odgnati nobenega človeka, ki je vreden. JRZ bo še naprej ostala nositelj samo zdrave politike. Moja zadnja izjava v Beogradu ima jasen pomen in naš voz gre naprej. Mi gremo k demokratizaciji. V precej kratkam času smo demokratizirali našo državo. Tisk piše svobodnejše kakor kdaj prej v desetih letih. Glede političnih zborovanj vlada popolna svoboda. To je stvarna demokracija, ki se je poživila. Vprašanje voli.r ega zakona smo rešili tako. da smo se vrnili na tajne volitve in dali volilni zakon, ki je kar najboljši. Opozicija je tako ostala skoro brez geseL V sedanjem mednarodnem položaju smo morali vpeljati zavoljo naše državne obrambe nove davčne reforme. One nočejo obremeniti proizvajalcev, temveč samo tiste, ki dobro zaslužijo. Ce pa so kakšne nevšečne in neprijetne stvari, pa smo pripravljeni krivice popraviti. So gotova bremena, ki jih vešča propaganda predstavlja č'sto drugače, n. pr. vprašanje vina in žganja Pc uvedbi trošarine je cena vinu padla. 7ato ker tisti, ki so dosedaj kupovali. nič več ne kupujejo in s tem umetno zbijajo cene. Poklicali smo Prizad. ki ni ustvaijen samo zato, da vodi žitno politiko da takoj posreduje in kupuje od proizvajalcev tudi vino in žganje. Niš, 10. febr. a. Pod vodstvom predsednika vlade ln predsednika JRZ Draglše Cvetkoviča je bila danes v Nišu seja ba-n o vinskega odbora JRZ za moravsko banovino. V več ko dve tiri trajajočem govoru je g. Cvetkovič prikazal zunanji ln notranji politični položaj. Med drugim je izvajal: »Kot politike vas zanima zunanja politika že zato, ker na vse strani naši prijatelji postavljajo zmerom ista vprašanja: ali bomo ostali v miru? Naši ljudje vedo, kaj je vojna. Imeli smo dosti vojn in jaz mislim, da je prišel čas, da tudi naš narod živi v miru. Mi hočemo mir najprej zato, ker nimamo zaradi česa iti v vojno, razen če bi nas kdo napadel. Nobenih osvojeval-nlh namenov nimamo na naših mejah niti nimamo nobenih želja. Mir pa nam je potreben zato, da se bomo lahko razvijali ln da bomo mogli vložiti vse svoje tvorne sile za napredek ln dvig naše države. V notranji politiki nam ti priporočajo, da bi se morali Srbi zbrati, drugi pravijo, da so Srbi v nevarnosti, tretji pa govore, da bi se morale vse opozicijske skupine strniti in skupaj stopiti v odločno borbo proti vadni notranji politiki. Politika front pa nas samo razdvaja, razbija in slabi naš državni organizem, življenje tudi samo rešuje mnoga vprašanja, če so v našem delu za sporazum nekatere pomankljivosti, jih bo naše skupno življenje hitro odstranilo, ko bodo razmere v državi bolj urejene, ko bomo z bolj mirnimi očmi gledali drug na drugega. Mnogo boljše bi bilo, da j bi nas ljudje, ki propovedujejo ustvarja- j nje raznih front, pustili pri miru, da bi , sporazum, za katerega smo odgovornost ] prevzeli, Izpeljali v miru ln brez ustvarjanja umetnih ozračij. Politika sporazuma se mora neizbežno nadaljevati. Toda politična skupina, ki že 20 let govori volil-skim množicam, da je neobhodno potrebno skleniti sporazum s Hrvati, se je preobrnila v trenutku, ko je bil sporazum dosežen, proti sporazumu. Oni vidijo v njem nevarnost za srbstvo ln začeli so biti plat zvona. Edini razlog za to njihovo preusmeritev pa je to, da sporazuma niso sklenili oni ln da tudi v vladi niso. Treba je ljudstvu pojasniti, kam ga peljejo ti ljudje. Prepričan sem. da bo ljudstvo sprejelo sporazum kot eno najbolj Važnih državnih potreb tako z ozirom na zunanji kakor notranji položaj naše države. Jugoslovensko radikalno zajednico so svoj čas ustanovili naši prvi politični ljudje Gozdarsko sodelovanje Balkana Rim, 10. febr. z. Po tukajšnjih Informa-jah se diplomatska akcija za čim večjo gospodarsko strnitev Balkana intenzivno nadaljuje. »Giornale dTtalia« poroča, da se bo v prihodnjih dneh razvrstila cela vrsta državnih obiskov med balkanskimi državami. Jugoslovenski ministrski predsednik Cvetkovič namerava v kratkem obiskati Atene in Ankaro, da vrne obisk grškemu ministrskemu predsedniku in turškemu zunanjemu ministru Pri tej priliki bodo imeli razgovore o Se tesnejšem gospodarskem sodelovanju v okviru Balkanske zveze. Tudi med Bolgarijo in Grčije se pripra"ljajr važni gospodarski razgo /ori. Bolgarija želi dobiti Izhod na Egejsko morje Grčija je voljna v kar največji meri ustreči tej bolgarski želji pod pogojem, da ne gre za teritorialne koncesije. Tudi med Rumunijo tn Bolgarijo se bodo v kratkem pričela gospodarska pogajanja. Vse to služi čim tesnejšemu gospodarskemu zbližanju balkanskih držav, ki se hočejo pod vtisom vesti o možnosti totalne vojne na spomlad v naprej zavarovati pred vsemi morebitnimi posledicami, ki bi jih utegnil imeti odločilni spopad na zapadu tudi na Balkanu. Zato hočejo še pravočasno zagotoviti red in mir ter medsebojno gospodarsko podporo, tako da bi ostal Balkan čim manj prizadet od vojnih dogodkov in njihovih posledic. K«uu uouapauamui pogoaD napram svojim , polagalcev min, ki bodo po 23 m dolgi kolonijam, ker tak* pogodb ne U znogla j ^^ b^ 10 vaz£y na uro. rih I -J --- < Trgovinska pogajanja z Anglija in Francijo London, 10. febr j. (Reuter). V dobro formiranih krogih zatrjujejo, da je prišlo v razgovorih, ki jih je švicarska delegacija vodila s predstavniki angleške vlade v Londonu o raznil. problemih trgovskega značaja, ki jih je sprožila sedanja vojna, do popolnega sporazuma. Isti krogi poudarjajo, da dogovori, ki so bili sklenjeni v Londonu, niso v nikakršni zvezi z razgovori ki se vodijo ta čas v Bernu in Parizu in katerih cilj je zgolj sklenitev trgovinske pogodbe med Švico na eni strani ter med angleško-f-ano^kim gospodar-blokom na drugi strani. Am«ferd«m, 10. febr. j. (Havas). Kakor oča list »Telegraaf«. so angleško-ho-iandska trgovinska pogajanja potekala izredno ugodno in so sedaj praktično zaključena V nekaj dnevih bo trgovinska pogodba med obema državama tudi formalno po^nisana. Isti list pripominja, da se ugodno rar-iiajo tudi trgovinsua pogajanja med Holandsko ln Francijo ter da se je nadejati skorajšnjega podpisa pogodbe. Smrt ameriškega diplomata New York, 10 februarja. AA. (Havas) Bivši ameriški veleposlanik v Berlinu dr. William Dcnd je umrl na pljučnici Dr. Doni je bil imenovan za veleposlanika v Beri nu leta 1935. Dve leti pozneje je dal ostavko. Kot veleposlanik je imel govor, v katerem je obrazložil nacionalno socialistično doktrino. Ko se je vrnil v Ameriko. je stopil na čelo piotih'tlerjevskega pdkreta. Rumunski minister za zunanjo trgovino Bukarešta, 10. febr. AA. (Havas). S ki-aljevm ukazom je imenovan za ministra brez listnice Jan Cristu, ravnatelj gospodarskega odseka ministrstva ia zunanje zadeve. Novi minister bo vodij odsek, ki je bil ustanovljen zato, da izvede vse potrebne ukrepe v zvezi z rumunsko zunanjo trgov no. BuKaregta, 10. febr. AA. (Havas). Bivši minister in eden izmed voditeljev bivše nacionalne caranistične stranke dr. Luipu je bil sprejet včeraj popoldne v avdieneti pri kralju Karolu. Kralj Karo] je ostal z dr. Lupom v razgovoru čez eno uro. Peš lz Danske na Švedsko Kodanj, 10. febr. 8. (Reuter). Ker so morske ožine med Dansko ter Švedsko in Norveško zamrznile, je okoli 20 trgovinskih ladij obtičalo v ledu. Mnogi ljudje hodijo peš po ledu lz Danske na Švedsko. Danske oblasti so zato Izdale prebivalstvu svarilo, da naj pazi, da se ne približa minskim poljem. Zbliževanje Italije in Turčije Rim, 10. februarja, z. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih krogih sc italijan-sko-turška trgovinska pogajanja tik pred zaključkom in bo v najkraišem času podpisana nova trgovinska pogodba. Pogajanja so se začela v začetku januarja in so ves čas potekala v duhu priiateljstva in zbližanja. Kakor poroča organ maršala Balba, »Corriere Padano«, ki je vedno zagovarjal zbližanje med Italijo in Turčijo, bo z novo pogodbo medsebojna izmenjava blaga med Italijo in Turčijo najmanj podvojena. Dosedaj je znašal letni promet 400 milijonov lir, v bodoče pa bo najmanj 800 milijonov, kar pa predstavlja minimum, ki se bo verjetno še stopnjeval. Turčija bo dobavljala Italiji žito. volno in nekatere druge sirovine, Italija pa Turčiji stroje, sukno, kemikalije in medicinske instrumente. Večji del tega blaga je doslej dobivala Turčija od Nemčije, ki pa zaradi vojnih razmer ne more več zadostiti turškim potrebam. Dosedanji nemški uvoz ▼ Turčijo bo potemtakem prevzela Italija. »Corriere Padano« ▼ zvezi s tem naglaša, da ima trgovinska pogodba s Turčijo tudi velik političen pomen, ki bo morda že ▼ kratkem prišel do izraza. Jugoslovensko-nemSkl odbor za les Bled, 10. febr. z. Danes dopoldne se Je začela tukaj peta redna seja jugosloven-sko-nemškega odbora za les. Nemška delegacija je že pred dvema dnevoma prispela na Bled. Delegacija šteje 15 članov. Nar čeljuje ji ministerialni svetnik dr. Bon, v delegaciji pa so še strokovnjaki tn eksperti za razna vprašanja, ki so v zvozi z lesnim gospodarstvom. V delegaciji sodeluje tudi gozdarski ataše nemškega, poslaništva v Beogradu Funk. Jugoslovenski delegaciji, ki je davi prispela na Bled, načeluje načelnik ministrstva za Sume ln rudnike inž. Milan Manojlovič. Danes Je bila prva seja konference, na kateri je bil določen dnevni red in je bilo razdeljeno delo na dve podkomisiji, od katerih bo prva razpravljala o splošnih vprašanjih, druga pa o cenah. Vprašanje cen je najvažnejše vprašanje te konference. Sedanje cene, ki jih je plačevala Nemčija, ne ustrezajo našim Interesom ln je zaradi tega v zadnjem času izvoz lesa. V Nemčijo zelo nazadoval. Konferenca bo trajala tri do Štiri dni. Vremenska napoved Zemunska: Na severozapadu se bo ohlar dilo, pihal bo severni veter ln bo snežilo«, v ostalih krajih vlada toplota, ponekod bo tudi oblačno in deževno. Na planinah bo snežilo. 1 Maši kraji Prešernova proslava v Zagrebu bo prihodnjo nedeljo v Malem gledališču Zagreb, 10. februarja Prosvetni odsek društva »Narodni dom« v Zagrebu pripravlja za nedeljo, dne 18. februarja matinejo v spomin obletnice smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Hvalevredna je zamisel, da tudi zagrebški Slovenci proslavijo z javno prireditvijo spomin enega največjih pred-staviteljev slovenske kultiare. Matineja, ki jo oripravljajo, ne bo zbrala samo zagrebških Slovencev, marveč bo nedvomno privabila tudi precej hrvatskega občinstva iz inteligenčnih krogov. Tako bo kakor upamo, tudi ta prireditev doprinesla svoj delež k prepotrebnemu kulturnemu sodelovanju Slovencev in Hrvatov, za katerega je predvsem potrebno, da se čimbolj smotrno spoznavamo med seboj in izmenjujemo naše kulturne dobrine. Prešernova matineja bo torej prihodnjo nedeljo in sicer ob 11. uri dopoldne v zagrebškem Malem kazalištu. Prosvetni odsek »Narodnega doma« je poskrbel, da bo imela prireditev reprezentativno višino. Sodelovali bodo nekateri priznani umetniki Po pozdravnem govoru zaslužnega predsednika društva »Narodni dom«, g. vseuč. prof. dr. Borisa Zamika, bo imel spominski govor o življenju in delu pesnika Prešerna avtor življenj opisnega romana o Prešernu, slovenski literarni zgodovinar prof dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. Po odmoru bo recitiral g. Hinko Nu-čič »Glo9o« in »Slovo od mladosti«, ga Vika Podgorska pa »Gazele« in »Orglarja«. »Novo pisarijo« recitirata skupno ga. Vika Podgorska in g. Hinko Nučič. Nato bo pel g. Marijo Šimenc Prešernovega »Mornarja« v Vilharjevi kompoziciji, gdč. Olga Kocijančič pa pesem »Nezakonska mati«. V zaključni točki bo nastopil zagrebški slovenski oktet s pesmimi »Strunam« in »Luna sije«. Program je torej v mejah danih motnosti dobro izbran in sodelovanje navedenih umetnikov daje najboljše jamstvo za višino prireditve. Opozarjamo zagrebške Slovence na to pomenljivo matinejo in pristavljamo, da naj si nabavijo vstopnice v predprodaji v društvenih prostorih (Be-rislavičeva ulica 11) med 12V» in 14Vi ln med 18—20Vi. Dobe se pa tudi v prodajalni gledaliških vstopnic Ilica 5 (Okto-gon). Pedp$r@ ob vpoklicu v vojaško službo Državni odbor je prevzel naloge ukinjenega mestnega odbora Ljubljana, 10. februarja Zaradi podpor družinam oseb, ki so poklicane v vojaško službo, prihajajo na magistrat preplašene žene in sprašujejo, če je odbor za te podpore res razpuščen in zato ne bodo več dobivale podpor. Takoj moramo vse prestrašene potolažiti, da odsek mestnega zaščitnega urada za te podpore še vedno posluje ln bo zato tudi še izplačana sleherna upravičena podpora na utemeljeno prošnjo. Ko so namreč te dni dnevniki poročali o dnevnem redu zadnje seje mestnega sveta, so omenili tudi ukinitev odbora za podpore družinam oseb, poklicanih na orožne vaje. Res Je ta mestni odbor mestni svet na zadnji seji ukinil, ker sedaj posluje državni odbor za podpore, ki je bil ustanovljen po uredbi o teh podporah z dne 4. oktobra 1.1 Državni odbor je prevzel naloge ukinjenega mestnega odbora ln seveda še vedno posluje ter še vedno tudi deli podpore ter jih nakazuje, a na mestnem poglavarstvu v odseku za podpore, soba štev. 49. v n. nadstropju hiše štev. 2 na Mestnem trgu sprejemajo prošnje. Razburjenje je torej popolnoma nepotrebno, saj smo te dni tudi v Ljubljani čitali kratko poročilo o poslovanju tega državnega odbora oziroma odseka za podpore mestnega zaščitnega urada. Odsek za podpore zaščitnega urada je začel podpore izplačevati 25. oktobra 1931 in jih je bilo do kraja leta izplačanih 55.554 din. Letos je pa državni odbor do danes izplačal 17.507 din. Odsek za podpore je doslej dobil 342 prošenj, vendar je bilo pa med njimi precej neutemeljenih in neupravičenih. V Ljubljani znaša podpora za odraslo osebo 8 din na dan, za vsakega otroka pod 16 leti pa 3 din. Podporo dobivajo družine, dokler so v stiski, najdalj pa do odpusta hranilca iz vojaške službe. Podporo lahko zahteva zakonska žena, ki so ji moža-hra-nilca poklicali k vojakom, če ni žene, imajo pa pravico do podpore hranilčevi potomci oziroma njegov oče ali mati, a če tudi teh ni, pa hranilčevi družinski člani. Podpora je izplačana le onim, ki lahko dokažejo, da jih je hranilec vzdrževal ln so sedaj zaradi njegove službe pri vojakih brez sredstev za življenje. Organizacija zimske pomoči v Ljubljani Treba je čim bolj odpraviti beračenje Ljubljana, 10. februarja Mestna prostovoljna socialna davščina, ki jo je mestni socialni urad doslej stalno zbiral in je prinesla prav lepe vsote za mestne reveže, je zaradi akcije za zimsko pomoč ukinjena. Zato sedaj tudi nihče več ni upravičen za zbiranje prispevkov in naj zato nikdo več ne izroči denarja za prostovoljno davščino nikomur, pač naj pa dobri ljudje tembolj darujejo za zimsko pomoč in denar za njo nakazujejo Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor znano, zbira prispevke za zimsko pomoč poseben akcijski odbor, ki so v njem zastopniki vseh naših gospodarskih korporacij in sploh zastopniki vseh pridobitnih slojev. Ta odbor zbrani denar tudi upravlja ter določa namen, kako naj se zbrani denar koristno uporabi za podporo mestnim revežem. Akcija za zimsko pomoč je v vseh krogih naletela na splošno odobravanje ter zato prihajajo prav visoki zneski in bo gotovo zbrana tako velika vsota, da bo Ljubljana in tudi vsa država laliko ponosna na srčno kulturo ljubljanskega prebivalstva. Posebej pa še opozarjamo, da ima zimska pomoč tudi ta namen, da čim najbolj odpravi beračenje. Ta namen bo pa imel uspeh le tedaj, če predobri ljudje ne bodo več dajali milo-darov beračem, temveč jih dosledno in brez izjeme odpravljali v staro cukrarno, kjer je za vse reveže pripravljeno dosti hrane, ogrevalnica in tudi prenočišča. Kakor je mestni socialni urad ustavil zbiranje postavljene socialne davščine samo zaradi čim popolnejšega uspeha akcije za zimsko pomoč, tako naj tudi razne humanitarne in dobrodelne organizacije ter naj raznovrstne j ša društva sedaj ne pobirajo prispevkov za svoje namene, temveč naj po svojih močeh in s svojim vplivom podpirajo akcijo za zimsko pomoč ter tako pokažejo, da razumejo poziv visoke pokroviteljice vse zimske pomoči v državi Nj. kr. Vis. kneginje Olge in se tudi po njem ravnajo. Tako je ljubljanska javnost tudi z odobravanjem zvedela, da policijska uprava nikomur več ne da dovoljenja za zbiranje kakršnihkoli daril ter je na ta način tudi policijska uprava podprla akcijo za zimsko pomoč. Zato naj pa zbiralci, a tudi vsi dobri ljudje upoštevajo ta hvalevredni ukrep policijske uprave ter se priključijo splošni akciji za zimsko pomoč. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče. da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Ogl. reg. S. br. 30474-32. ljudje Smrt dobrosrčne žene Krško, 10. februarja V sredo je preminila po dolgi bolezni v visoki starosti 80 let ga. Fani Starv. sla-ščičarka v Krškem. Po rodu lz Železne Kaple na Koroškem se je že z 19 letom priselila v Krško, kjer je ostala do svoje smrti. Rajnka je imela za siromake odprte roke. Velikemu številu krških otrok je bila krstna botra. Kdorkoli se nI vedel kam obrniti za botro, je vprašal njo ln bil je lahko prepričan, da ga ne bo zavrnila. Zaradi svoje vedrosti ln prijaznosti je bila vsesplošno priljubljena ln spoštovana po vsem spodnjem Posavju, kar Je posebno pokazal pogreb, katerega se je udeležila velika množica od blizu ln daleč. Pred hišo žalosti, v cerkvi ln na grobu Ji Je zapela Glasbena Matica kot nekdaj odlični pevki žalostlnke. Blagi pokojni ci bodi lahka žemljica, žalujočim naše iskreno ao-žaljel Smrt starega oianca Pod Z a plazom v Catelu to pokopali h dni 95 let starega posestnika Miho Novaka, po domače Spančevega očeta. Oče MIha Je bil rojen 1844. leta v Grosuplju. Pozneje se je priženil v Čatež, kjer je pridno gospodaril, do pred nekaj leti. Slednjič je posestvo izročil sinu Jerneju, ki ima danes že precejšnje število otrok. Pokojni Miha je bil vse življenje marljiv gospodar in značajen mož. Premnogim Čatežanom je lahko za zgledi Naj mu bo žemljica lahka. Preostalim pa naše iskreno sožaljel Pozor pred sleparji! Ljubljana, 9. februarja Te dni so prišle policiji na uho spretno zasnovane hi izvedene mahmacije neznanih goljufov, ki so razpeli svoje mreže na skrajno drzen način. Tako se je 29. decembra lani oglasil v pisarni davčne uprave na Vodnikovem trgu neznan moški mlajših let in prosil uradnika, naj mu zmenja dva tisočaka v sto-take. Uradnik je tisočake vzel in naštel v zamenjavo dvajset stotakov. Neznanec pa je še enkrat prosil, naj mu dva stotaka premenja v srebrne kovance. Toliko drobiža pa uradnik ni imel, nakar je znhtevai neznanec tisočaka nazaj, češ. da bo menjal drugje. Zgodilo se je in stvar se je zdela čisto v redu. Ko pa je blagajnik zvečer urejal denarne posle, je začuden ugotovil, da mu manjka 800 din. Zadeva je bila taka, da mu je neznanec vrnil samo dvanajst stotakov, kar je v naglici prezrL Istega dne se je oglasil pri blagajni tvrd-ke »Ekonom« v Kolodvorski ulici pravtako neznan moški in zmenjal tisočak Blagajni čarka mu je dala bankovec za 500 din in pet stotakov. Na isti način kakor pri davč ni upravi jo je zlikovec ukanil za 500 din. Oboje je bilo storjeno na skrajno drzen :n neverjetno prebrisan in psihološko natanko preračunan način, saj je v resnici šlo za sekunde. Kaj pa, če bi blagajnik vrnjeni denar takoj preštel? Pri priči bi ga potlej zasačili in prijeli Še dvakrat bolj predrzna pa je bila prevara. ki so jo nemara isti storilci povzročili dne 8. t m. Takole ob dvanajstih se je zglasil v trafiki Juv&novi v Kolodvorski ulici kakšnih 28 let star moški, šibke postave. srednje velik, nosil je tudi čmoob-robljena očala. V naglici je naročil trafi-kantovi ženi, naj nekdo čim prej odnese v Pražakovo ulico, v pisarno Združenja zidarjev 10 kolkov po 10 dinarjev 5 po 20. s seboj pa naj vzame tudi za 100U dinarjev drobiža, ki ga bodo zamenjali, kajti močno ga potrebujejo Žena je kajpa sporočila naročilo možu in ta se je takoj od- EligiJ K<>cutar: Po legitimacijo Nejevolja oblasti boli in žali. še hujSe pa je spodobnemu državljanu, ako se oblast sploh ne zmeni zanj. Ne rečem, ni prijetno, ko dobiš plačilni nalog, brez čara pe. tudi taki nalogi niso. Zaveš se, da nisi za peto kolo v dižavnem ustroju, da računajo nate da te imajo nekje zapisanega, ln se te le spominjajo v potrebi. Mrko pograbiš plačilni nalog in se izprsiš pred zakonsko poloaico: »Znoreli so, ob vse me bodo spravili, kaj bom zanje delal!« To rohnenje vedno dobro stori, izliv je namreč občutka neke važnosti in dan, ki se je morda zaxiel sivo in vsakdanje, dobi neko privlačno noto. Družina se te straho-ma ogiblje, boječ se tvojih tzruhov in dobro ti dene ta strah — vel ko spoštovanja je v njem. Zvečer komaj čakaš, da se poinoštevilno zbere stalno omizje. Ko so uvodne fraze opravljene, vržeš pivskemu zboru. na mizo položnico, plačilni nalog aH kar je že tn zarobantiš. kakor se dobremu državljanu spodobi. So namreč poniglavci, ki ne rohne pa tudi ne plačajo; izmikajo se. moledujejo, cvilijo in prosijo odloga toliko časa. dokler ne pride redni odp;s od katerega imajo korst samo podle duše. Kdor pa kolne. rohni in robanti, ta bo gotovo plačal. Ves ta skupek pojavov se imenuje davčna morala Oni dan so mi poslali list kaj Tlst! Celo polo s kopo vprašanj, ki jih je bilo treba odgovor ti po pravici in resnici, potrditi z lastnoročnim podpisom priložiti dve sliki, vsako trd tev to tapovedbo ustrezajoče listino ln tn kovače. »Ph, tri kovače!« sem prhnfl. ko sem spomal da res samo tri kovače. Nato sem se lotil čitanja vpra-štLkie pole. Česa vsega ne vprašuje radovedna oblast. če sem oženjen če Imam otroke, če sem hodil v šolo, če znam kak tuj jezik in Ae ga znam, ali ga tudi upo- rabljam ln še več si črnih podrobnosti, — da ne pozabim osebnega popisa, — je bilo v tem čudnem pisanju. Naj sem obračal kolikor sem hotel, pametne zveze ni bilo med vprašanji. Ugotovil sem, da ni od vojaške oblasti, tam ne sprašujejo, kakšne oči imam, kakšen nos in kakšna usta: od davčnih gospodov tudi ni, oni se malo brigajo, kakšne šole sem posečal, kake jezike znam in kake vere sem. Oni tam se ravnajo po načelu »brat je mk>, koje vere bio«, plačati pa mora. če mi hočejo dati osebno izkaznico, za kar govori zahteva po dveh fotografijah., zakaj potem sprašujejo po hiši in drugih nepremičninah? Zaman ves trud! človeku bodo večno skrite namere oblasti. Vsaka oblast je od boga, zato so nje pota takisto skrivnostna ln nepregruntana kakor božja pota. Tre-i»a je sesti in pisati. Prva stran je šla ko po maslu, na drugi strani pa je vprašanje o jezikih in tu sem se prvič spotakn i Njega dni je bilo lažje: napisal si oba deželna jezika, pa je bilo. Danes dežele nimamo ,imamo pa državo ln če zap šem, da znam en državni jezik, ne bo prav, če zapišem dva, spet ne bo dobro, če zapišem tri, bo smešno. V mislih prebiram prijatelje: Anton bo rekel dva, Miha tri, M lan eden ln dodal slovenoborskega ma-garca. Ali se naj izdam za poliglota in napišem tri, ko ustava govori o enem samem? Oj težko Marku v budalastem car-stvu! Mili rojaki ne vedo, kako grene življenje poštenemu človeku s svojim samo-nikl m dlakocepetvom! Naposfled sem v rubriki o znanju iezikov le zapisal državni in cerkveni jezik, uporabljam seveda le državnega. Pri osebnem popisu sem poklical ženo: »Povej, ljubljena soproga kakšne oči imam?« — »Kakor levi raiZbojnik«, je od-brusdla in odšla. Pozval sem hišno pomočnico Agato in ji zastavil isto vprašanje. Menda me ni razumela, kajti ustrelila je mimo: »Kaj vam le hodi na misel, gospod, pa v vaših letih!« Z ženskami ni bilo tedaj nič. niso kos položaju. Spomnil sem se, da so me v mlajših letih dražili, da imam kod ri a jsa ste oči pa sem tako zapisal. Bogve če bo prav ali je to pravi strokovni izraz. Ko sem prišel do vprašanja o hiši, b'i bil najrajši zapisal kakor mi je svetoval prijatelj, tramvajski sprevodnik št. 75: »Eno-nadstropno. Zgoraj je bil golobnjak, ol-kar pa je psa vzel konjoderec, imam tudi pritličje«. Pa si nisem prav upal in sem povedal po pravici. Med muko. trudom in potom sem le prišel do konca. Priložil sem dve zahtevani sliki. Na eni sem kot bram-bovec iz prve svetovne vojne, na drugi kot prestrašen bi*manec. z belo pentljo okoli desne nadlakti. Botra sem odrezal in nerodno je, ker se zdi, kakor da nimam roke. Toda zahtevajo dve sliki, pa sem dal dve, kaj mi kdo more! Zdaj je prišlo glavno delo: Zbiranje listin, ki potrjujejo moje navedbe. Rojstni in domovinski list — o, teh dveh že ne dam iz rok! Oblasti so mi že dvakrr.it izgubile dokumente. Dokaz o znanju jezikov — tega nimam. Da 2nam državni jezik, sem dokaz jaz sam, toda sobe ne morem predložiti, sicer me založe in zgube pa bo družina brez rednika. Hiše nimam, ali za to dejstvo je treba potrdila od davčnega urada, kar ni zastonj — tedaj zopet nič. O šolah najlažje pogrešim spr čevalo o cepljenih koeah, tega ni škoda, ko ga bodo izgubili. V tretji gimnaziji sem nekoč prosil majhno štipendij co pa je bilo treba priložiti potrdilo od mestnega flzikata, da se »na podlagi vidnih brazgotin da z vso verjetnostjo sklepati na uspešno opravljeni obred cepljenja koz«, štipendijice nisem dobil, ker moj oče ni bil mestni svetnik. Ob koncu tiskovine Je mo&no brlhtna opecaka, da caidartuje aa vse navedbe pot- (JkrcnTfe raJU danes leof Jufrf, kar Jo potrebno« da preprečite nevarni zobni Icametr: uporabljajte Sargov Kalodont! „Dvakrat na dan Sargov Kalodont" — to ohrani Vaše zobe zdrave. Pomislite« v Jugoslaviji vsebuje samo Sargof Kalodont znanstveno priznani sulforicinoieat proti zobnemu kamnu. pravil v Pražakovo z zahtevanimi koOri-in 800 dinarji gotovine V veži imenovane hiše pa mu je prišel po stopnicah nasproti neznanec, ki ga je ustavil z besedami: »A vi ste prinesli kolke. Ravno prav, kar meni jih dajte pa še drob'ž. Zelo se mi mudi na bansko upravo. Kar gori pojdite, boste takoj dobili denar!« Nič hudega sluteč mu je trafikant izročil kolke in de- nar. No, čez pol minute Jo v pisarni Združenja zidarjev izvedel kruto resnico, da J« bil podlo in prebrisano prevaran. Policija z vso vnemo išče neznane storilce, katerih zunanji videz je iz površnega opisa osio-parjencev poznan. Upati je, da bodo kaj kmalu v rokah pravice in da jih bo doletela za njihov sleparski posel zaslužena kazen. Trpinčenje vprežne živine Žalostni prizori na razmehčanih cestah Kranj, 9. februarja V nobenem letnem času vprežna živina ne trpi toliko kakor takrat, kadar odjuga in solnce pričneta topiti sneg. Letos smo imeli ugoden saninec že teden pred božičem Kasneje, ko je sneg zapadel na novo, so bile ceste za nekaj dni nerodne, toda ko so preorali ceste na novo s snežnim plugom, je bila vožnja spet prav prijetna. Po vsej Gorenjski je bilo slišati žvenket kraguljčkov. Tudi vozniki s težkimi tovori so porabljali ugodni saninec. Največ so prevažali Gorenjci v letošnji zimi les. Lesna kupčija je zdaj živahna in zato prevažajo po naših cestih mnogo sirovega lesa iz gozdov in mnogo obdelanega lesa na železniške postaje. Ker se je promet v zadnjem času zelo dvignil, so mnogi gospodarji od voznikov zahtevali, da so nakladali tako težke tovore da so jih konji komaj izpeljavali. Prav takrat, ko so bili na cestah sleherni dan težki tovori, je pritisnila odjuga Ceste so se omehčale do dna S streh in strmih pobočij ob cestah se vsipajo plazovi, da jih komaj morejo sproti odstranjevati. Ni več za sani in tudi še ne za vozove. 2e od daleč se sliši na cestah kričanje s ploho kletvic. Ko prideš bliže, najdeš voznika vsega razkačenega, ko odriha neusmiljeno navadno kar z obrnjenim bi-čevnikom. po ubogem živinčetu. Človek, ki ima količkaj srca. ne more prenašati takih sirovih cestnih prizorov. Kadar voznik divje zamahne, se konj vzpne s prvimi nogami; zdi se ti. da prosi milosti Nato spet udari na cesto. Okovane sani tiče kakor pribite na blatni cesti. Nekaj časa voznik potrpi, da se konj pomiri. Nato se prične stara pesem. Konj izpelje par metrov, pa spet omaga in že spet slede kletvice in pretepanje konja Kaj naj napravi voznik? Afl naj uniči konja ali pa naj razbremeni voz? Kdo naj mu pomaga odložiti ln kam naj odloži? Kar na cesto? S tem zapre cestni promet drugim. Boljše je tirati dalje, dokler gre, dokler ne pogine živinče. Taki prizori so se nudili te dni tudi sredi naše gorenjske prestolice, v Kranju. Pred gimnazijo, kjer je bilo precej debelo snega na cesti, je pretepal voznik konja, vpreženega v voz, ki se je vdrl v sneg. Z obrnjenim bičevnikom pa je pretepal voznik dva konja, vprežena v težko natovor-jene sani sredi jelenovega klanca Ko sta konja naposled le potegnila sani, se j« pričela divja gonja proti Majdičevema mlinu. Hlapec je drvel za sanmi neprestano kričeč. Ko je dohitel vse preplašene in razgrete konje, je strahotno udrihal po njih. Kdo naj pomaga ubogi živini? Najneprijetnejši prizor je bil na točki, kjer se odcepi pot s ceste k skladiščem na postaji. Težko obložene sani z deskami so obtičale na železniških tračnicah proge, kl drži k privatnim skladiščem. Voznik je tako dolgo odrihal po konjih, da Je en konj omagal in padel v sneg. In še ni šlo dalje. Pa reci kaj takemu vozniku. Ni izključeno, da še ti kaj dobiš! Kje so v takih primerih varnostni organi? Krivi pa niso le vozniki, temveč tudi gospodarji, ki poste, da se toliko naklada pri neugodni cesti. SKORAJ VSI MORAMO UMRETI Pri mizi Ludvika XIV. so dvorjnnIH govorili o modrih rečeh. Boileau Je menil otožno: — Kaj pomaga, vsi moramo uiiiieA!« Tedaj ga. je Ludvik XIV„ ki ni hotel ničesar čuti o smrti, ostro pogledal. In Boileau se je brž popravil: — Skoraj vsi, Veličanstvo! Skoraj V8L _____------------------m ■ ■ i ■ ■ - ■■ ■ - ni list. ako so v njem vsi zahtevani podatki. Ljuba oblast kje si še videla potni list, v katerem je kaj napisano o hiši ta drugih nepremičninah, o tvojih šolskih letih in jezikovnem znanju! Toda z nečim si oblast mora skrajšati dolge uradne ure, pa piše stvari, ki n imajo ne repa ne glave. To je njen posel, poklic in naloga, odkar obstoji naš prelepi družabni red, ki tega ie že dolgo. Oblast se je zavedala kekšen trd oreh je predložila podanikom s to vprašal no polo Počakala je, da se je razburjenje malo poleglo, podaljšala rok za Izpolnitev za en mesec, malo pogrozila in aadnjl mesec so ji cvrnajoči državljani nanesli I stan. da bi bili kmalu sobo zadelali, kovačev pa je prišlo skupaj za tri mernike. Zdi se, da je bil to glavni namen. Vprar šalna pola je imela samo nalogo preplašiti podanika, da se je zbegan metaJ kakor podgana v pesti in naposled z olajšanjem odštel tiste tri kovače, vesel, da Jo Ja odnesel tako poceni. Jaz sem šel zadnji dan s polo k dbla**L Bilo je 31. januarja in sem računal, da se je mec-item strogost že kolikor toliko unesla in da bo moje kozje spričevalo zadostovalo za vse druge listine. Pa ni bilo tako. žrtve, kl so čakale, da stopijo pred obličje žive oblasti, so bile oborožene s ncštevilnimi listnami. Tista, ki je stala pred menoj in sem ji ari preko rami Je imela celo Lzkaiznico neke vsemogočne stranke. Postalo me Je straii, kolena so ml klecnila in najbrž bi jo ba pobral, da ni bil na vrsti ravno neki zelo hraber podanik, ki je na stvarno tn mirno opazko uradnika z breaobz mo predrznostjo pregnal duh plahote ki boječnosti ie čakajočih. Dejal Je: »Tukaj Imate, več nimam. če hočete vzemite, če ne, na. Povem vam pa, da me drugič sam Supan. ne spravi več sem.« ZdrzniM smo se. Saj to > Ml oClten upov, noflpcdtijtve besede pa« aa^pta B* bogokletstvo. Moral sem priznati da to ni bil pravi način za občevanje z cbtestja, ampak poonagal pa Je. Vzeli ao nn pota in ga odpustili Pri tasti priči sem hotel izrabiti trenutek slabosti zastopnika ofc&a-sti in sem mimo čakajočih stopil k ntfcd, češ: saj bom precej, samo nekaj bom povprašal. MoJo obupno prnEiio polo Je uradnik obračaj, me gledal vprašajaCe in našteval : »Rojstni list, damovnica, putruap pokojninskega urada, šolska spričevala — « Na vsako sem predrzno in osorao odgovoril: »Nimam«. »Kako: nimate? Rojeni nwrti rtsfc »To dejstvo Je tako jasno, dn zanj nC treba potrdila. Sicer pa sem b® takrat čisto majčken, danes sem popolnoma drogi, kaj naj vam tedaj rabi rojstni liste. »VI se norčujete«. »Nikakor ne, govorim resno. Poudarjam samo dejstva, skoraj same aksioma. Vseka listina bfi bfia smešen pieanaoeas M...« Oblast Je udarila po mfcrf ki m tllac *Bren Ustta. dati knjižice...« »Saj ne hrepenfcn po nji ia ari M fual nič do nje«. >Ampak ml moment)... « »O, če vi morate, kar kar. NB vmm aafl n* ovira. Tu sta dve stiki ia trije kovati — mislim, da sem opravil. Klanjam sol« In odšel sem izpred Boa zaprepaSčeoa oblasti Za vraitl pa aem postat ki šal, kako Je divjala oblast: »ČSovek se trudi, si pa ti pride holajcznik brest dokumentoirx Pri moji veri: bolajtnnik Je rekel, kl Je ni t PleteršnJku, kakor aam ugotovi. Mojo poio ao obdritaS ki m m tem Je bOo dokazano, da je vae ikatfii pnm navlaka tn da jkn p bOo samo m tat kovače. Za ta dokae Jkn 41 Gospodarstvo Naša zunanja trgovina v prvih vojnih mescih I Nedavno smo objavili podrobne podatke o naši zunanji trgovini v preteklem letu. Vendar nam te številke ne nudijo prave slike najnovejšega razvoja naše blagovne izmenjave z inozemstvom, kajti z izbruhom vojne v Evropi so se bistveno spremenili pogoji za razvoj naše trgovine ne samo z vojskujočimi se državami, temveč tudi z ostalim svetom. Pri uvozu surovin so nastopile znatne težkoče, predvsem zaradi angleško-francoske blokade. Namen kontrole, ki jo izvajata Anglija in Francija na morju, je predvsem ta, onemogočiti, da bi nevtralne države uvažale važne surovine in drugo blago, ki bi ga potem naprej prodale v neprijateljsko državo. Pa tudi pri izvozu nam položaj nevtralnosti nalaga dolžnost, da pri prodaji naših domačih proizvodov zlasti v vojskujoče se države ne dajemo prednosti eni ali drugi strani Statistika naše zunanje trgovine za zadnje štiri mesece lanskega leta, to je za prve štiri mesece vojne v Evropi, je v tem pogledu prav zanimiva, zlasti če razčlenimo globalne številke in si ogledamo promet po državah. Kakor je znano, je naš izvoz v prvem vojnem mesecu to je v septembru hudo nazadoval in je dosegel le 240.5 milijona din, toda že naslednji mesec se je dvignil na 512 milijonov din, v novembru na 623.7 milijona din, v decembru pa je dosegel rekordni obseg 728.4 milijona din. V celoti je bil naš izvoz v razdobju september — december po vrednosti večji, kakor v ustrezaj očem razdobju prejšnjega leta. Uvoz, ki je bil že v zadnjih 4 mesecih leta 1938 zaradi sudetske krize precej manjši, pa je nadalje nazadoval. Naš izvoz v posamezne države se je v zadnjih štirih mesecih lanskega leta v primeri z ustrezaj očimi meseci prejšnjega leta razvijal takole (v milijonih din): IZVOZ T! Nemčija Belgija Madžarska Grčija Poljska Nizozemska Francija Indija brit. Japonska Maroko, franc. Češko-Morav. USA Anglija Italija Švica Rumunija Argentina švedska 11.7 23.5 + 11.8 Egipt 11.5 19.6 + 8.1 Albanija 5.6 20.7 + 15.1 Tunis 4.6 21.5 + 16.9 Palestina 5.1 8.6 + 3.5 Danska 3.0 5.9 + 2.9 Bolgarija 1.6 5.4 + 3.8 Slovaška — 13.2 + 13.2 celotni izvoz 1915.3 2104.6 +189.3 Naš izvoz v Nemčijo je bil v prvih štirih mesecih vojne le za 9% manjši nego v istih mesecih prejšnjega leta. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je izvoz v Ceško-Moravsko v primeri z izvozom v Češkoslovaško republiko v istih mesecih prejšnjega leta povečal za 130%, neupoštevajoč izvoz v Slovaško. Najobčutneje nazadovanje je zabeleženo pri izvozu v Belgijo, kar je posledica ovir v pomorskem prometu. Povečal pa se je Izvoz ne samo v Ceško-Morav-sko, temveč predvsem v Italijo in druge nevtralne države. Tudi statistika uvoza nam kaže znatne spremembe. Celotni naš uvoz je znašal v zadnjih štirih mesecih lanskega leta le 1379.6 milijona din, to je za 139.7 milijona din manj nego v istem razdobju prejšnjega leta. V naslednjem navajamo za najvažnejše države vrednost uvoza v zadnjih štirih mesecih lanskega leta v primeri z uvozom v istih mesecih prejšnjega leta (v milijonih din): september-december 1938 1939 razlika 877.4 798.2 — 79.2 122.1 12.2 —109.9 97.5 87.4 — 10.1 62.3 47.3 — 15.0 56.7 0.1 — 56.6 38.5 25.3 — 13.2 33.0 16.2 — 16.8 7.9 4.6 — 3.3 6.9 5.0 — 1.9 5.9 0.7 — 5.2 128.8 294.5 + 165.7 113.1 142.8 + 29.7 110.5 115.6 + 5.1 105.7 262.2 + 156.5 33.8 93.9 + 60.1 20.6 22.4 + 1.8 15.1 22.6 + 7-5 uvoz iz: september-december 1938 1939 razlika Italije 170.8 159.2 — 11.6 USA 115.1 70.2 — 44.9 Ceško-Morav. 109.3 80.2 — 29.1 Anglije 108.8 43.8 — 65.0 Francije 49.4 8.1 — 41.3 Švice 29.4 12.3 — 17.1 Argentine 28.7 16.2 — 12.5 Indije brit. 27.4 13.1 — 14.3 Nizozemske 24.3 14.6 — 9.7 Poljske 16.8 1.7 — 15.1 Urugvaja 15.5 2.7 — 12.8 Belgije 15.6 9.3 — 6.3 švedske 12.0 5.2 — 6.8 Nemčije 586.2 747.0 +160.8 Madžarske 42.9 47.7 + 4.8 Rumunije 40.3 53.3 + 13.0 Grčije 31.1 33.0 + 1.9 Brazilije 15.6 17.1 + 1.5 Egipta 9.7 10.9 + 1.2 Bolgarije 0.3 5.9 + 5.6 Turčije 1.9 7.3 + 5.4 Uvozna statistika nam kaže za zadnje štiri mesece pri večini držav precejšnje nazadovanje vrednosti uvoza. Povečanje uvoza pa je zabeleženo predvsem pri uvozu iz Nemčije, Madžarske, Rumunije, Bolgarije, Turčije in Grčije, torej predvsem iz sosednjih držav. Naraščajoča proizvodnja električnega teka v Sloveniji V zadnjih letih se je proizvodnja električnega toka v dravski banovini precej povečala, kar je pripisati predvsem večji porabi električnega toka v industriji zaradi narasle zaposlitve, v znatni meri pa tudi zaradi rastoče porabe električnega toka kot pogonskega sredstva namesto drugih pogonskih sredstev. Celotna proiz-vodja električnega toka večjih elektrarn ki jih navajamo v naslednji razpredelitvi, se je dvignila lani na 839 milijonov kilo-vatnih ur nasproti 295 milijonom v prejšnjem letu ln 278 milijonom v letu 1937. Povečanje znaša torej samo v lanskem letu skoro 15%, od leta 1937 pa 22%. V zadnjih štirih letih se je proizvodnja glavnih elektrarniških podjetij v Sloveniji gibala takole (v milijonih kilovatnih ur): 1937 1938 1939 Fala d. d. 175.5 173.1 176.6 Elektrarne TPD 3.8 7.3 42.5 Elektrarne KED 32.0 38.5 37.0 Velenje 12.5 22.4 26.0 Združene papirnice 11.8 9.6 12.2 Kranjske dež. elektr. 9.1 7.9 7.9 Majdič, Kranj 6.1 8.1 7.5 Rudnik Mežica 7.0 7.3 7.5 Cesenj, Tacen 6.5 6.5 6.5 Predilnica Tržič 5.4 5.8 6.0 Papirnica Bonač 2.6 2.9 2.9 Hutter, Maribor 2.3 2.6 2.5 škofja Loka 1.5 1.6 2.0 Ljubljanske Industrije 1.8 1.5 2.1 277.9 295.1 339.2 Prvih pet v gornji razpredilnici navedenih elektrarn je lani proizvedlo 294 milijonov kilovatnih ur, to je 84% celotne proizvodnje v dravski banovini. Ce upoštevamo še ostale elektrarne v dravski banovini, tedaj vidimo, da je znašala lani celotna proizvodnja električnega toka 350 milijonov kilovatnih ur, od česar odpade 235 milijonov na javne elektrarne. Povpreč na proizvodnja na prebivalca Slovenije se je lani dvignila na 300 kilovatov. Za zadnja leta pa nam kaže statistika naslednjo sliko: proizvodnja na prebivalca v milijonih Kwh v Kwh 1934 188 164 1935 235 205 1936 240 207 1937 294 215 1938 306 265 1939 350 300 Največji del proizvodnje električne energije v dravski banovini odpade na elektrarno Falo, namreč 50% celotne proizvodnje. Proizvodnja elektrarne Fale Je znašala leta 1936. 138 milijonov kilovatnih ur, v zadnjih letih pa se je zaradi večje porabe toka zlasti v tvornici za dušik v Rušah dvignila na preko 170 milijonov. V letu 1937 je odpadlo na Falo skoro 60% proizvodnje, lani pa le Se 50%, kar je še vedno znaten delež, ki pa bo letos zopet nazadoval ,ker je Trboveljska premogo-kopna družba lani začela znova obratovati v povečani odn. novi elektrarni v Trbovljah ln bo tudi v Rajhenburgu zgradila novo parnoturbinsko napravo, tako da bodo njene elektrarne imele ob koncu letošnjega leta že učinek 30.000 kilovatov. Nova centrala v Trbovljah je v obratu šele od začetka lanskega junija. Vzpostavitev obrata v tej elektrarni je povzročila, da ae je celotna proizvodnja družbe dvig- nila od 7.3 na 42.5 milijona kilovatnih ur. Poleg lastne proizvodnje je Trboveljska premogokopna družba lani prejela od Fale okrog 8.5 milijona kilovatnih ur, od lastne proizvodnje pa je oddala Kranjskim deželnim elektrarnam in Fali 6.5 milijona kilovatnih ur. V svojih rudniških obratih je porabila 40.5 milijona kilovatnih ur, to je za 4 milijone kilovatnih ur več, nego prejšnje leto. Kranjska Industrijska družba Ima svoje elektrarne docela izkoriščene in znaša njena proizvodnja skoro 32 do 40 milijonov kilovatnih ur, kakor so pač vodne razmere. Elektrarna državnega rudnika v Velenju zaznamuje stalno rastočo proizvodnjo, ki se je lani dvignila na 26 milijonov kilovatnih ur. S proizvajanim tokom je napajala predvsem omrežje Kranjskih deželnih elektrarn (17.7 milj. kilov. ur), del proizvodnje porabi v lastnem premogovniku (3.9 milj. kilov. ur), nekaj toka pa oddaja tudi rudniku v Mežici (6.4 milj. kilov. ur). O proizvodnji v elektrarnah, ki so last Združenih papirnic Vevče, Gorlčane in Med vode, smo na tem mestu že poročali (v »Jutru« od 21. januarja). Proizvodnja je narasla lani za 2.3 milijona kilovatnih ur ali za 28%. Kranjske deželne elektrarne so tudi lani proizvedle v lastnih elektrarnah le 7.9 milijona kilovatnih ur, kakor v prejšnjem letu. Razpolagale pa so v celoti s 27.7 milijona kilovatnih ur, če upoštevamo električni tok, ki so ga poleg lastne proizvodnje dobivale od drugih elektrarn. Slika gospodarstva z električnim tokom pri Kr. deželnih elektrarnah je torej naslednja (v milijonih kilovatnih ur): 1938 1939 KDE so same proizvedle 7.9 7.9 prejele so: iz Velenja 17.6 15.7 od TPD — 1.5 od drugih elektrarn 0-9 2.5 skupaj 26.4 27.6 Iz skupno razpoložljive količine toka moramo sklepati, da se je oddaja toka pri Kranjskih deželnih elektrarnah lani povečala za več nego 1 milijon kilovatnih ur. Elektrarna Majdlč je lani zabeležila nekoliko manjšo produkcijo (zaradi osamosvojitve tvornice Jugobruna, ki je postavila lastno parnoelektrično centralo). Rudnik svinčene rude v Mežici je poleg lastne proizvodnje prejel od velenjske elektrarne 6.4 milijona kilovatnih ur, tako da je porabil skoro 14 milijonov kilovatnih ur. Elektrarna češenj izkorišča vso svojo kapaciteto in je zaradi tega proizvodnja v zadnjih treh letih neizpremenjena. že nekaj let obstoja načrt za povečanje te centrale, vendar ne pride do realizacije tega načrta. Predilnica Glanzman Gassner v Tržiču izkorišča vso svojo proizvodnjo v lastnem obratu, prav tako Bonačeva papirnica, ki Ima kalorično centralo v Koli-čevem (1.75 milijona Kwh) in hidrocen-tralo v Duplici (1.2 milijona Kwh). Precej se je povečala lani produkcija Elektrarne v škof ji Loki, ki je v lastni elektrarni in v elektrarni Hednrihar na Trati proizvedla 2 milijona kilovatnih ur, vrhu tega pa je prejela od Majdičeve elektrarne 08 milijona kw. ur. Mariborska tekstilna tvornica Hutter pa je poleg lastne proizvodnje kupila od mestnega električnega podjetja še 4.8 milijona kilov. ur, tako da je porabila vsega 7.3 milijona kw. ar. Reorganizacija obrtniških združenj Od Zbornice za TOI v LJubljani smo prejeli pojasnilo k reorganizaciji prisilnih obrtniških združenj. »Jutro« je že 31. januarja t. L poročalo, da bo Zbornica za TOI odredila razpust sedaj obstoječih strokovnih obrtnih združenj, nakar bo ustanovila skupna združenja v večjih krajih, tako da se bo celotno število združenj zmanjšalo od 152 na 50. Iz obvestila, ki ga je sedaj izdala zbornica, je razvidno naslednje: Obrtniška združenja v Sloveniji obstojajo še po pretežni večini iz časa veljavnosti prejšnjega avstrijskega obrtnega reda ln so po okolišu in ustroju zelo različna. En del teh združenj obsega vso banovino, mnogo je takih, ki obsegajo en s rez ali več srezov ali en sodni okraj ali pa nekaj občin, po večini pa so strokovna združenja. Novi obrtni zakon lz leta 1932 je postavil načelo, naj obstoja v vsakem srezu po eno obrtniško združenje, ki bi združevalo vse obrtnike tega okoliša, dovoljuje pa Izjemno tudi združenja za vso banovino, toda le za gradbene, elektrotehnične ln tiskarske obrtnike. Ministrstvo za trgovino in Industrijo je z razpisom od 10. I. 1938 odredilo zbornicam, da morajo čim prej izvršiti reorganizacijo tako, da bodo združenja obsegala v načelu področje enega sreza, po potrebi pa več srezov, in da se naj ukinejo ona združenja, ki ne morejo vzdrževati svojega urada, da bi redno posloval, in ne morajo plačati kvalificiranega tajnika. Zbornici v Ljubljani pa je ministrstvo naročilo, da mora ukiniti najmanj polovico združenj. Zbornica Je letos v januarju pristopila h končni Izvedbi reorganizacije. Od obstoječih 152 združenj je razpustila 102 združenji in bo sedaj ostalo 82 združenj z okolišem enega sreza ali mestnega poglavarstva in okoliškega sreza, v katerem bodo včlanjeni vsi obrtniki raznih strok, nadalje 10 strokovnih združenj za okoliš banovine (vrtnarji, dimnikarji, graditelji, zi- darski, tesarski In kamnoseški mojstri, elektrotehniki, grafiki, pletilci ln konja«) ter po dvoje združenj krojačev in čevljarjev v Ljubljani in Mariboru. Pojasnilo zbornice pravi, da bodo tako preurejena združenja lahko uspešno delovala in bodo tako lahko vzdrževala urad-in kvalificiranega tajnika. Stroški bodo manjši in tudi obravnavanje važnih gospodarskih vprašanj naj bi bilo lažje in uspešnejše. Končno pravi pojasnilo, da s tem odpade potreba po zvezah in okrožnih odborih. Glede na gornje pojasnilo zbornice moramo ponovno poudariti, kar smo že enkrat ugotovili, da ne gre izvrševati dale-kosežne organizacije brez zaslišanja obrtnega odseka Zbornice za TOI, ki ga odsekov predsednik g. Ogrin ni sklical že skoro eno leto. Vsiljuje se nam vprašanje, o čem naj potem razpravlja obrtni odsek, če se mu ne nudi prilika, razpravljati o tako važnem vprašanju, kakor je reorganizacija združenj. Tudi smo že povedali, da zastopa naše obrtništvo stališče, da smejo biti za reorganizacijo merodajne samo koristi obrtništva in nobeni drugi interesi. Vprašanje je tudi, če obrtništvu ne koristijo bolj strokovna, četudi majhna združenja, če so povezana v zvezni organizaciji. Interese vseh obrtnikov more uspešno in koristno zastopati le zveza združenj, zato ne more biti argument za razpust združenj, češ da bodo potem zveze nepotrebne, kajti najvažnejša vprašanja so taka, ki se tičejo vseh obrtnikov in o takih vprašanjih se najbolje razpravlja v zveznih organizacijah prisilnih združenj. Trgovci so si tako organizacijo ustvarili že pred dvema desetletjema. in tudi obrtniki so imeli najprej zveze, potem pa okrožne odbore; ti pa gospodu Ogrinu niso bili všeč, ker so bili nepolitični. ZDRAVILNO DELOVANJE ROGAMB MINERALNE VODE: Pri lenem delovanju črer. Je dovolj večkrat piti Izvir Tempel ta ▼ kratkem času neugodnosti prestanejo. Zahteve kmetijskih zbornic Izvršilni odbor Zveze kmetijskih zbornic je imel v petek v Beogradu svojo redno sejo, ki so ji prisostvovali predsedniki in tajniki vseh organiziranih kmetijskih zbornic v Jugoslaviji razen drinske kmetijske zbornice, ki ne sodeluje zgolj iz osebnih razlogov. V tem pogledu preživlja zveza nekako krizo. Predsednik zveze g. Milan Bacak je na seji reagiral na napade, ki so bili v zadnjem času iznešeni proti njegovi osebi. Izvršilni odbor Je nato razpravljal o vprašanju cene za modro galico in ustanovitve zadružne tvornice za modro galico, nadalje o ukinjenju trošarine na pluge, o trošarini na vino ln žganje, o cenah kmetijskih proizvodov s posebnim ozirom na cene ostalih predmetov, ki jih kupuje kmet. Zveza kmetijskih zbornic je sprejela iniciativo Narodne banke, ki je pripravljena v sodelovanju s kmetijskimi zbornicami organizirati zbiranje podatkov za sestavo stvarnega indeksa cen, ki bi upošteval one cene, po katerih kmet prodaja svoje proizvode, in cene, ki jih kmet plača va proizvode, kj jib kupuje. O tem vpra- šanju je bil še isti dan sestanek med predstavniki Narodne banke in predstavniki Zveze kmetijskih zbornic. Po Sklepu izvršilnega odbora bo prihodnja seja 7. marca. Po končanih sejah so predsedniki zbornic obiskali predsednika vlade Cvetkoviča, podpredsednika vlade dr. Mačka in ministra za kmetistvo dr. Cubriloviča, ki so jim predložili daljšo resolucijo. V resoluciji zahtevajo kmetijske zbornice med drugim, da se izvršijo večja javna dela v pasivnih krajih. Zlasti se tiče resolucija nove državne trošarine na vino in žganje, ki je povzročila padec cen vinu in žganju. Kmetijske zbornice smatrajo, da bi uvedba pavšalnega sistema pri pobiranju državne trošarine v polni meri ohranila fiskalne interese, pa ne bi imela škodljivih posledic za proizvajalce vina in žganja Kmetijske zbornice zahtevajo, da se vprašanje trošarine uredi v smislu spomenice, ki jo je predložila kmetijska zbornica iz Novega Sada V resoluciji zahtevajo kmetijske zbornice, da bi kmetovalci dobili večji vpliv v vodstvu Privilegirane agrarne banke in Prizada, vrhu tega naj bi se Privilegirana agrarna banka prenesla v pristojnost kmetijskega ministra. Končno so predsedniki kmetijskih zbornic intervenirali na pristojnih mestih kakor tudi pri banu banovine Hrvatske, da bi se tudi v banovini Hrvatski organizirale kmetijske zbornice. i- ■ - •'•»"•sHe vesti = Povišanje prispevne tarife pri bolnf-j ški blagajni trgovskega bolniškega ln podpornega društva. Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani je Izdala obvestilo, ki pravi, da je s sklepom komisarja Osrednjega urar-, da za zavarovanje delavcev v Zagrebu od i 24. oktobra preteklega leta ln po odobrit-; vi ministra za socialno politiko ln narod-; no zdravje od 22. decembra preteklega leta ' povišana prispevna tarifa za primer bolezni od 89% na 42% ln sicer z veljavnostjo od 1. januarja 1940. To obvestilo objavlja bolniška blagajna TBPD v »Službenem listu« dravske banovine od 10. februarja t. L K temu povišanju tarife Je pripomniti, da je bila doslej bolniška blagajna TBPD edini krajevni organ Suzorja, ki je pobiral 39% prispevek, med tem ko pobirajo vsi ostali krajevni organi Suzorja že dolgo časa 42% prispevek. — Likvidacije družb z omejeno zavezo* Poročali smo že, da je zaradi novih dav* čnih predpisov prišlo do številnih likvidacij obstoječih družb z o. z. V zadnjih treh številkah »Službenega lista« so objavljene likvidacije 15 takih družb, od katerih bodo mnoge nadalje poslovale kot navadne tvrdke. = Javna dela. Banska uprava Je razpisala licitacijo za napravo cestišča ls asfaltnega makadama na državni cesti 9t_ 62 od km 0.00 do km 4.30, to Je v odseku Kranj—Britof (proračun znaša 1.33 milijona din). Nadalje Je razpisana licitacija za gradnjo železobe tonskega mostu če« reko Mirno v tiru preložene državne ceste št. 2 Krška vas--Celje v Boštanju (proračun 721.000 din). Končno je razpisana tretja licitacija za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 113.76 do km 114.49 skozi Slovensko Bistrico (proračun znaša 1.13 milijona din). = Srbska tvornica stekla d. d. v Beogradu, ki ima tvornico v Paračinu, Je sklenila povišati glavnico od 1 na 10 milijonov din, in sicer z izdajo 35.000 novih delnic po 250 din. Borze Devize Curih. Beograd 10. Pariz 10.0525, London 17.7425, New York 446, Bruselj 75.05, Milan 22.51, Amsterdam 237.20, Berlin 178.75, Stockholm 106.20, Oslo 101.32, K5-benhavn 86.15, Sofija 5.50, Budimpešta 80, Gg« med radikal! Dragiša Cvetkovič b Miša Trifunovic v Nišu pri Aci Stastejeviču — Beograjske polemike Včeraj je prispel v Niš prvi podpredsednik Narodno-radikalne stranke g. Miša Trifunovic, ki je imel daljšo konferenco s predsednikom stranke g. Aco Stanojevi-eem. V Nišu se mudi tudi predsednik vlade g. Cvetkovič, ki je prav tako obiskal g. Stanojeviča. Kakor se v informiranih krogih zatrjuje, smatrajo vodilni člani glavnega odbora NRS. da tudi zadnji kompromisni predlogi g. Cetkoviča še ne dajejo primerne osnove za spremembo stališča, ki ga je dosedaj zavzemal glavni odbor glede združitve radikalov. Kakor se na drugi strani iz krogov radikalnega dela JRZ zatrjuje, pa g. Cvetkovič ne namerava opustiti svojih prizadevanj še k nadaljnjim koncesijam. Vprašanje obnove Narodnoradikalne stranke v smislu njene odobritve po sedaj veljavnem zakonu je stopilo v ozadje, ker bo menda že čez nekaj dni izšel zakon, po katerem ustanavljanje strank ne bc več podlegalo dovoljenju oblasti. Izgleda, da je razčiščeno tudi že to. da prihaja za združitev v poštev le srbski del JRZ, dočim bi naj njen muslimanski in slovenski del za sebe Doiskala lastne formacije Muslimani tudi še sistematično izvajajo priprave za obnovo Jugoslovenske muslimanske organizacije. Glede slovenskega dela JRZ po1ožaj še ni povsem jasen. Kakor je znano, obstoja v Ljubljani politična skupina, ki je ostala zvesta staremu imenu SLS in njenemu programu. Ta skupina se bo gotovo, čim izide novi zakon, konstituirala kot Slovenska ljudska stranka in upa pritegniti na sebe del današnjih pristašev JRZ. Za kakšno formacijo in za katero ime se bodo potem ostali odločili, je še negotovo. Ena struja je mnenja, naj bi današnji slovenski del JRZ po prestanku te stranke kot vsedržavne politične organizacije ostal še dalje pod imenom JRZ, češ da je to ime med Slovenci že postalo popularno in priljubljeno. V informiranih beograjskih krogih zatrjujejo, da vprašanje zbiranja radikalov ne bo dolgo ostalo nerešeno in da je odločitve pričakovati že v teku prihodnjega tedna. Glavni odbor ima baje že pripravljen proglas, v katerem bo pozval radikale iz JRZ, da se mu pridružijo in se prijavijo v organizacije glavnega odbora. Glede vodilnih oseb bivših radikalov pa si glavni odbor pridržuje sklepanje. To stališče se utemeljuje s potrebo, da se gotove osebnosti — predvsem so mišljeni dr. Stojadinovič in njegovi najožji sodelavci — izključijo iz obnovljene stranke. * Beograjska »Politika« objavlja odgovor urednika tednika »Napred« Ljube Rado-vanoviča in izjavo glavnega odbora Jugoslovenske radikalne zajednice. Najprej ugotavlja Radovanovič, da se članek »Kriza v JRZ« pripisuje prof. dr. Iliču, dasi ga ni podpisal. Članek je bil napisan na podlagi podatkov, ki so vsej javnosti znani. Razpravljal je o položaju v JRZ z ozirom na izjave ministra dr. Kulenoviča ter iz-4 javo odbora JRZ o preureditvi države in razpisu volitev, o reakciji dr Mačka ir zadržanju dr. Korošca. Cianek da.je pravi, da »Napred« pri tem ni navedel »niti enega dejstva, ki že ni bilo znano javnosti iz izjav merodajnih politikov. Da se nahaja JRZ v krizi, res ni bilo nikjer uradno objavljeno, vendar sklepajo to vsi, ki logično ocenjujejo tok znanih dejstev. JRZ ne bo ne v večji ne v manjši krizi, če se to ugotovi ali zamolči. Končno pa »kriza« ni beseda, pred katero bi bilo treba že naprej bežati Sicer pa potrjuje sama izjava glavneea odbora JRZ. da se njegov podpredsednik dr. Džafer Kulenovič ne strinja s stališčem vodstva svoje stranke glede ustanovitve Jugoslovenske radikalne stranke. Stvarno sploh ni mogoče ugotoviti. kaj je hotel glavni odbor JRZ ■ svojo izjavo popraviti. Ni mogoče zanikati, da se nahaja stranka, v kateri se eden izmed članov vodstva ne strinja s predlogom ostalega vodstva, v popolrri preori-entaciji. posebno še, če dotičnik to svoje nezadovoljstvo javno manifestira, dočim ostalo vodstvo razpravlja o snovanju nove Dolitične formacije, v katero bi vstopili vsaj delno člani njegove stranke. Morda je g Cvrkiča. ki je podp;sal izjavo glavnega odbora JRZ. preplašila beseda »kriza«, ker je zvezana s kakim njegovim neprijetnim življenjskim doživljajem. Beseda kriza pomeni v političnem življenju in njegovih odnošajih lahko kaj povsem dn>-gega. kakor pa v vladi. Krize v političnih odnošajih se lahko često zaključijo srečno.*- Originalen odgovor V zagrebški »Novi rijcči« se v dopisu iz Maribora neki M. na originalen način raz-računava s člankom g. V. S. k< smo ga pro-šlo nedeljo objavili na uvodnem mestu našega lista. Pravi, da sc zavzema članek za to, da smejo v Sloveniji obstojati samo dve stranki. Članek tega sicer nikjer ne pravi, aii je interesantno. da se piscu odgovora v »Novi riječi« sistem dveh strank zdi političen absurd. Kakor je znano, je v klasični deželi demokracije, na Angleškem, skozi generacije obstojal sistem dveh strank, poleg katerih se je pozneje razvila delavska politična organizacija, toda novejši politični razvoj gre zopet v smer stare ang!e"ke politične tradicije. Tudi Zedinjene države poznajo že skozi generacije le dve stranki. Piscu se sistem dveh strank zdi tudi nelogičen z ozirom na razmere na Hrvatskem, češ komu bi na Hrvatskem v glavo padlo, da kaj takega zahteva Po našem mnenju bi bilo zd.avo. ako bi se politično življenje razvilo v banovini Hrvatski iz sedanjega avtoritarnega režima vsaj v sistem enakopravne borbe med vladajočo stranko in konstruktivno opozicijo. Zaenkrat se morejo opozicijski glasovi na Hrvatskem le z najtežjo muko in v najbolj skromnem obsegu uveljaviti v javnosti. Banovina Hrvatska ima svojo posebno cenzuro. Mi smo prepričani, da se bo tudi na Hrvatskem polagoma oričelo uveljavljati demokratično načelo svobodna konstruktivne politične akcije Ln po'.i:Čne kritike. Mariborski dopis v »Novi riječi« zatrjuje. da med JRZ in JNS in zlasti tudi med »Jutrom« in »Slovenccm« ni nobene programske razlite, razen te, da je JRZ nekoliko bolj, JNS pa nekoliko manj pobožna. Dočim je pisal g. V. S. o političnih organizacijah, odnosno strankah, odgovarja g. M. v »Novi riječi«, kakor da je hotel V. S. zanikati posameznikom, da imajo »demokratska, naprsna in svobodoumna mišljenja«. G. M. pravi, da bi ti ljudje moTali imeti pravico sc združiti v lastno skupino. Nihče jim te pravice seveda ne odreka. V svojem članku je V. S. samo kritiziral, da se zlasti v mlajši generaciji uveljavljajo najrazličnejše skupine in skupinice g ze- lo meglenimi nazori in brez pozitivnega organiziranega dela. Obžaloval je »etomi^-ranje« naprednih političnih moči. Cela vrsta teh skupinic je čisto spakuktivna, sestavljena na računih, da se bo priključila tej ali oni kombinaciji, ki izgleda trenutno vabljiva, ker je recimo slučajno n* vladi ali pa ker bi mogla pri volitvah priti v kakšno ugodno konsteLacijo. Čudimo se »Novi riječi«, da ▼ svojih stolpcih dopušča taka »originalna« razlaganja dopisnika o konservativnih in demokratskih nazorih. Pod političnim konservs-tizmom razume g. M. iz Maribora težnjo po vladi od zgoraj, kar je seveda iz osnove zgrešeno. Klasična konservativna stranka, angleška, še nikoli ni vladala od sgo-raj in se je v pogledu političnih svoboščin in socialne uvidevnosti bolje izkazala, nego marsikatera 6tranka z zelo levičarskimi gesli. Značilno za politično obzorje nekaterih slovenskih ljudi je da se radi izogibajo realnim političnim problemom z nekakimi načelnimi deklamacijamL Mnogi od njih odpovedo na celi črti, kadar se je treba za ta načela boriti in tudi doprinašati žrtve. Zato so pa tem glasnejši, kadar ni toč opasno biti klicar demokracije in svobo-doljubja! Nam se močno zdi, da spada tudi g. M. med te slovenske originale. Bil Je z neikaterimi svojimi tovariši shnpatizer Pofa in ko se je pri decembrskih volitvah razvila težka bitka za sporazum in demokracijo, je ostal lepo zadaj — menda pri Rdečem križu, če ni smatral za varnejše, da se pridruži kar Stojadinovičevi armadi. Zdaj seveda, ko ne tvega nobene rane, je korajžen do skrajnosti. Ali obenem je ostal previden. Napada tiste, ki ie več ko pet let ne nosijo nobene odgovornosti za razvoj političnih prilik pri nas in v državi, akoravno bi moral kopje naperiti dra-gam. To pa bi mu seveda lahko postalo neprijetno. Mi smo prepričani, da je mariborski dopis zašel v »Novo riječ« po pomoti. Odvzel je naši zagrebški tovarišici nekaj prostora, ki bi ga lahko s pridom uporabila za razmišljanja in razprave o potrebi obnove demokracije in svobode v lastnem področja ,Olimpiada kulture1 v Rimu Priprave za svetovno razstavo, kl bo v Rimu L 1942 ob 2o letnici fašističnega režima in bo doslej največja v Evropi Takšno bo razstavišča ob otvoritvi olimpiado poskusite 1—2 ASPIRIN tablete NI drugega zdravita po imen« .Aspirin", temveč edino-le „B a y e r" - je v Aspirin. pm4 t W «WI rn4 n. ML HM. Rim, 7. februarja Kljub izbruhu vojne se Rim s polno paro pripravlja na svojo prvo svetovno razstavo, ki Ima biti svečano otvorjena na praznik ustanovitve Rima, dne 21. aprila 1942. Kako bo Izgledal tedaj svet? Ali bo vojne že konec? Tudi v novih, tragično spremenjenih razmerah je ministrski predsednik Mussolini že večkrat pregledal gradbena dela. V uvodni besedi umetniško opremljene prve spominske knjige o razstavi pa je zapisal, da »delo na tej veliki stvari pomeni priznanje vere v bodočnost Evrope in sveta«. Rimska svetovna zastava naj bo tisto torišče, kjer se bodo našli vsi narodi dobre volje k skupnemu delu za skupne smotre človeštva. Razstava bo Imela geslo »Olimpiada kulture«. Na njej naj bi tekmovali narodi v duhovnem napredku, kakor tekmujejo na športnih olimpiadah v telesnem napredku. Generalni komisar razstave pravi v svojem povabilu vsemu svetu, da sta razstavo rodili Iskrena volja za mirom in vera v bodočnost, potem pa pristavlja: »Fašistična Italija je trdnega prepričanja, da bosta Evropa ln svet prebrodila vsa nasprotja, in zopet dosegla ono stopnjo duhovnega ediostva, ki je granitna podlaga človeškega napredka«. EapoeUione 42 Ima trajni značaj v prenovljenem Rimu Rimska svetovna razstava, ki Jo označujejo skrajšano z »Esposizione Universale 1942«, oziroma »E 42«, naj bo po zamišljenih načrtih največja razstava, ker Jih je bilo doslej v Evropi, tudi večja od pari-Sket svetovne razstave. V enem oziru ae bo pa razlikovala od vueh dosedanjih razstav. kl ao bOe zgrajene le za dotlčno priliko tn 90 zapustile kvečjem kako monumentalno stavbo. »E 42« bo edina dosedanja svetovna razstava, ki bo samo sebe preživela. Večji del razstave bo namreč po zaključi-tvi ostal kot središče novega, »Mussollni-jevega Rima«, ki naj bo zveza med starim Rimom ln morjem. Rim kot imperialno velemesto na morju, to naj bo Ideal fašističnega Imperija, ki se vrača s tem na zgodnjo rimske tradicije. Fašistični režim je ie doslej ogromno ustvaril za polepšanje Rima, Naj omenimo le glavno središče od Spomenika zmage po VU del' Impero do Colosseuma, kjer so razkrili vso veličino cesarskih forumov, ln potem naprej po novi Vil del Trionfi do Circa Masslma, ogromnega dopolavorskega zabavišča. Višek te obnove ima biti »E 42« v zvezi z velikimlpoteznlml preureditvami mesta. Papeži, ki bo bili dolga stoletja gospodarji Rima, so zidali sijajne cerkve in palače, a manj so imeli smisla ali časa za ureditev večnega mesta kot takega. Ustanovitelj fašističnega Imperija se vrača k starim antičnim tradicijam ln hoče ustvariti drugemu Imperiju preurejeno prestolnico, moderno velemesto, poudarjajoč obenem vse njegove zgodovinske znamenitosti. Področje »Treh fontan« Za ustanovitev novega mestnega dela niso mogli Izbrati primernejšega kraja kakor je valovito področje južno od mesta, izza velikih ruševin starega Rima, ob Tiberi na cesti proti Ostiji. Z vzvišanega terena se odpira krasen pogled na panoramo Rima, na sabinske in albanske planine s Castelli Romani. Ob jasnem jutru se vidi celo do Tirenskega morja, železniške proge vodijo v Ostijo in v Lido di Roma ter v Civitta-vecchio, rimsko trgovsko luko. Magistrala novega Rima bo avtomobilska cesta Via Imperiale, dolga 26 km, široka 50 m, na razstavnem prostoru celo 100 m. Izhodišče te magistrale bo v bližini Kapitola, duhov- j nega središča starega Rima, in Beneškega trga, foruma fašističnega imperija, kjer je bilo tudi izhodišče osmih glavnih starih rimskih cest, ki so vodile v ves tedaj znani svet. Ob prvem delu te ceste bodo pozidali velike javne palače. Do začetka razstavišča bo nova »auto-strada« dolga 6 km, potem pa bo sledila 10 km dolga cesta sredi razstavišča. Od tam bo nadaljnjih 10 km do morja, kjer teče že zgrajena obalna avtomobilska cesta. Vzdolž te obalne ceste se nahajajo v prej močvirni pokrajini novo sezidana cvetoča mesta Vittoria, Sabaudia, Neptunia, Aprilia in Pomezia. V zvezi z razstavo gradijo se tudi podzemno železnico od glavne postaje Termini do razstavišča. Železnica bo lahko prevozila 30 tisoč potnikov na uro. Gradijo tudi novo glavno železniško postajo za brze ln ekapresne vlake. Za promet s severa bodo zgradili veliki tunel pod mestnim hribom Gianlcolom, na katerem se nahaja med drugim tudi impozantni spomenik Ga- ribaldija. Poleg Tlbere ln blizu razstavišča, na La Magliani, gradijo ogromno letališče. Tudi v Tiberi sami izvajajo obsežna dela da bo reka bolj pripravna za ladijski promet. Dela napredujejo s polno paro Na razstavnem prostoru, kl meri 400 ha, delajo z veliko vnemo in vse dela vtis, kakor da se gradi novo amerikansko mesto, že sedaj je zaposleno okrog 500 uradnikov in na tisoče delavcev. Velikanska zemeljska dela so bila potrebna, in so še, da se ta vulkanski teren prilagodi potrebam. Več ur potrebuješ, preden prehodiš ogromno stavbišče. Nekatere palače so v surovem stanju že zgrajene. Na vseh cestah je izredno živahen promet tovornih avtomobilov. Za delavce so morali zgraditi posebno naselje »Villaggio operaio«. Obenem za-sajajo celo vrsto gozdičkov in parkov s cipresami, pinijami, hrasti, kostanji oljkami, in drugo bogato mediteransko floro. Že sedaj dominira nad vsem področjem ogromna »Palača italijanske civilizacije«, ki bo največja na razstavi. Med palačami urejujejo trge, osrednjo cesto, javne instalacije, parke, vrtove, vodomete, veliko umetno jezero terase, monumentalne vhode. Razstava bo imela sedem velikih vhodov. Glavna bosta na osrednji cesti ln se bosta imenovala »Porta Imperiale« ln »Por-ta del Mare«. Največji triumfalni lok na svetu Simbol rimske svetovne razstave bo ogromen slavolok, visok 160 m ln širok 320 m. Zgrajen bo iz aluminija, torej iz kovine, ki še nikjer ni bila uporabljena v takšni količini. Bo to zgradba, ki se bo lahko primerjala z Eiffelovlm stolpom ln drugimi največjimi zgradbami na svetu. Slavolok bo počival na dveh ogromnih stebrih lz mramorja. Z njegove najvišje točke, do kamor bo seveda vodilo dvigalo, bo veličasten pogled na ves Rlin ln njegovo najširšo okolico tja do planin in morja. Svetovna razstava lz mramorja Od 400 ha razstavišča bo približno ena četrtina pokrita s palačami. Glavna med njimi bo že omenjena »Civilta Italiana«, ki bo v osmih nadstropjih 58 m visoka ln bc Imela prostrane dvorane, vsa okrašena z j »loggiami«. Na nasprotni strani bo domi- i nadomeste prsti, pipec je v vsakem žepu. To je orodje, ki nosi vojsko od zmage do zmage. Pušk, mitraljez, topov, vsega se naveličate; žlica in skodelica drže do zadnjega. — — Na kapo treba malo počakati, drugo je v redu! — pravi deb^luharju prodajalka. Možakarju ponudimo sedež. — Hvala, gospodje! Kar žal mi Je, ko zaradi let ne morem z vami Takšno kuhinjo bi vam org;in:ziral, da bi vas srce bolelo, kadar bi se vojna nehala. — Cmokne z jezikom. Tudi nam zalijejo sline usta. — Srečo sem imel pa Izvrstne komandante, zato se v štirih letih naučim vojskovanja kakor malokdo. Ej, kje so časi?! Nagrnilo se nas je čmovojnikov na dvorišče domobranske vojašnice kakor listja in trave. V treh dneh pa napravijo stari feldveblji in bivši kvitirani oficirji regiment, da je kakor lz škatlice. Pridem k četrti kompaniji Pol sodat. pol civilist. Hlač ni v magacinu, da bi šle gori. bluza še. še; samo gumbe prošijemo na skrajni rob. Tak hodim ves teden na vcžbe in se močno zn >jim G-spod oberlajtnant, komandant kompnniie. vpraša: — Frajtar, koliko tehtate? — Pokorno melda n: sto osemna;st kilogramov. — Kaj ste v civilu? — Gostilničar in mesar. — To je izvi-stno! Pojdite v kuhinjo in jo organizirajte, kakor se spodobi! Tadel-los, ste razumeli? Kuhinja je glavna. Brez kuhinje ni kompanije, brez kompanlje ni regimenta, brez regimentov ni vojske! Tako začenja Za kuharji se prvi javi France Skočir. Kličemo ga: Francelj. Kuha pa tako slabo, da bo komaj za po-mivalko. Zato se brž ozrem za drugim. Ta pa se piše Fr&nzl, ime mu je Johaan. Dvanajst let je kuhal pri jezuitih v Kalks-ourgu ogrskim plemičem in potem še na Dunaju po prvovrstnih hotelih. Heršaftnoh-amol! Samo — pravi — ga kuha pri vojakih ne veseli, ker preveč kolnejo in pa ulrala mramorna palača za sprejema ln kongrese. Njena dvorana bo 36 m dolga in široka ter 30 m visoka. Skoraj vse ceste bodo okrašene z arkadami, kl so tudi arhitektonski element mediteranske kulture ln bodo zlasti na Piazzi Imperiale ustvarile vtis starorimskega cesarskega foruma. Ob Vil Imperiale ln ob umetnem jezeru bo »mesto narodov«, kjer si bodo države vsega sveta lahko zgradile svoje karakteristične nacionalne paviljone. Ob Piazzi Imperiale bo pet velikih palač: gledališče, domovi stare umetnosti, dom nove umetnosti, palača znanosti ln etnografska razstava. Ves trg bo v belem rara-morju, arkade pa v barvastem. Okrog nove cerkve sv. Petra in Pavla, zgrajene v obliki grškega križa, bo na terasah vzorna razstava stanovanjskih hiš v vseh mogočih variantah. Obe palači umetnosti bosta obsegali vsa njena področja: plastiko, slikarstvo, glasbo, literaturo, umetno obrt. Za časa razstave bodo izvajali tudi glavna dela glasbene ln dramske umetnosti. Posebni deli razstave, združeni v »mestu korporacij«, bodo prikazali sadove fašistične gospodarske in socialne politike. Tudi tehnika bo zastopana v posebnem mestu, enako moderni promet. Vatikan pripravlja posebno razstavo krščanstva. Ob jezeru bodo velik amfiteater, terase, vrtovi, aleje, gozdički, športna Igrišča, kopališča, plesišča, varieteji, kavarne, resto-rani Itd. Seveda bo razstava razsvetljena ponoči s številnimi reflektorji, ki bodo Se bolj poudarjali njene znamenitosti. H koncu še nekaj številk. Umetno Jezero bo dolgo 900 m ln široko do 150 m, njegova površina bo 10 ha. Veliki vodomet bo visok 27 m. Dolžina glavnih cest razstave bo 36 km. Razstava bo porabila dnevno 40 milijonov litrov vode. Razni vodovodi Imajo dolžino 56 km. Telefonskih aparatov bo Instaliranih dva tisoč. Električne energije bodo uporabili 80.000 kw na dan. Največji trg, Piazza Imperiale. bo 300 m dolg ln 130 m širok. Na razstavišču bo zasajenih okrog 45.000 dreves ln na milijone cvetlic. Dr. Oton Ambrož IZ POLICIJSKEGA RAPORTA — Ko sem potepuha prijel, se je obnašal nedostojno. Ko sem mu to prepovedal, ie postal predrzen in je rekel naj ga vsi skupaj nekam pihnemo Ko se je to zgodilo, sem mu napovedal aretacijo. dostikrat ni kaj. Ampak zna, zna, vam pravim. — Dolenjec komaj požira slino. — Nekega dne nam oberlajtnant privleče Se črnikastega Tržačana z imenom Arnoldo L&hon-segg. Govori tri jezike: po italijansko, nemško in slovensko, zato ga nič ne razumemo No, kaj malega: korpo dl bako ln podobno. Po stroki je ključavničar, po poklicu Je vlomilec, drugače pa zlata duSa. Komandant pravi, da ga bomo na terenu krvavo potrebovali. Tako oboroženi tekamo sovražnika ob Gruberjevem kanalu. Cez štirinajst dni ▼ Trst. Tudi tu te nima kuhinja pravega poleta. Vsega je dovolj po gostilnah, v kasarni Šablona. Toda v Bosni! Od Tuzle v Fiadanj, Čez klance na Olovo. Po Romanji PRI VETERANIH — TI Jaka tam na desnem krilu, zdaj tf za povem poslednjič: drži se ravno! — Poveljnik, v uh me piši! — Ce bi bili pri sol dati h, Jaka, bi ne smel tako RovoritL Ho, če bi bili pri aoldatih, bi ti tudi n« bil poveljniki ▼ POIZVEDOVALNICI — Nu, vi ste me pa lepo poučili! Rekli ste, da oče neveste, ki jo želim poročiti, ni več pri življenju. In zdaj izvem, da moi že tri leta sedi v Ječi. — I nu, pa mi povejte: ali Je to sploh kakšno življenje? PFAFF ŠIVALNI STROJI r iGN.VOK TAVCAKJ EVA 7 Moi, SrS skrbi za vajence Danes pred 60 leti se }e rodil v Ljubljani v družini železniškega skladiščneg/a delavca Berdajsa sin Jože, ki so mu rojenice določile prav razgibano življenjsko pot. Družina je bila deležna izrednega otroškega blagoslova: 12 mladih Zemljanov je v njej kriknilo na svet Od vseh živi samo še Jože Berdajs, uradnik OUZD v LjubljanL Zgodaj je stopil v vrste slovenske socialne demokracije, opustil je zaradi šibkega zdravja pasarsko in srebiarsko obrt in Sel v upravo listov »Rdeči Praporn : -"> n. razpolago vsak dan v tajništvu NSZ v Del zbornici in v nedeljo pri dnevni blagajni dvorane Del. zbornice od 10. do 12. v nedeljo dopoldne in popoldne od 15. ure dalje Vstopnina je od 10 do 4 din sedeži in 2 stojišče. Nacionalno misleči meščani v nedeljo popoldne v Delavsko zbornico. u— Naše prireditve ln garderoba, prejeli amo: Kdor je bil kdaj v velikih za-pa JioevTopskih gledal šči h in koncertnih dvoranah se spominja, kako dobro je povsod poskrbljeno za garderobo. Tiste neznosne gneče suvanja s komolci in drugih neprijetnosti te vrste, ki tvori pri nas skoraj že »normalen« uvod v koncertno nastrojenje. četrt ure pred začetkom priredit ve, ne dož viš zlepa drugod, kakor v Ljubljani. Tako je bilo tudi v petek, koso množice obiskovalcev navalile na koncert Ljubljanske filharmonije. Menda skrbi za naše garderobe neko Društvo garderoberjev. Ce so organizirali skrb za garderobe, bfi bilo želeti cia bi stopili v tem prizadevanju še korak naprej in odpravili grajani nedostatek. Vzrok gneče in dolgega čakanja ni samo v pomanjkljivih prostorih, marveč tudi in predvsem v tem, da je na razpolago premalo osebja, že razumemo, jla hočejo posamezniki več zastužWiJ ven- [ dar pa naj pn garterotimM ' ne pozabijo, da so garderobe zaradi občinstva, ne pa občinstvo zaradi garderob. u— Fantje z Beričevega gostujejo na Laverci. Društvo kmetskih fantov in deklet na Beričevem Igra na Laverci igro »Skopuh«. Pozivamo vse znance ln prijatelje, da nas v čim obilnejšem številu pose ti jo in na ta način pripomorejo k prizadevanju naše mladine, ki hoče dvigniti pro-sveto in izobrazbo naše vasi na ono stopnjo, ki jo kulturen narod mora imeti Danes vsi na Laverco! u— Popoldanska predstava zabavne Nu-šičeve veseloigre »Ujež« bo v šentjakobskem gledališču danes ob 15.15. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. To je poslednja uprizoritev te izvrstno uspele veseloigre. Kdor se hoče nasmejati, naj po se ti predstavo! LEPO DARILO za dijaka ali vojaka: smo Izpopolnili s 1 Šivalnim priborom c ogledalom in poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 30.— ako želite, da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnmo na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov: Foto Tourist — Lojze Šmuc, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8. n— Dvignite bencinske Karte! Uprava policije sporoča, da so dospele od uprave državnih monopolov iz Beograda bencinske karte. Vsi lastniki motornih vozil, ki so v decembru vložili prijavo za nabavo bencina, se pozivajo, da dvignejo te karte na upravi policije med uradnimi urami na sobi št. 23. m. nadstropje. S seboj naj prinesejo prometno knjižico, iz katere bo razvidno, da je vozilo za tekoče leto prijavljeno. Bencinske karte se izdajajo proti plačilu 20 do 40 din. Lastniki motornih vozil, ki so prekupili vozilo v času po 14. decembru 1939, dobe bencinske karte prejšnjih lastnikov vozil. u— Zanimivo predavanje. Pod okriljem Rdečega križa je v petek zvečer predaval docent, šef primarij g. dr. I-avrič o trebušnih poškodbah v vojnn, številni sa-maritani in samaritanke so z zanimanjem sledili izvajanjem odličnega kirurga, kije na poljuden način obrazložil učinke ran strelnega in hladnega orožja v trebušni votlini in trebušnih organih. To so dostikrat življensko nevarne poškodbe, ki jim more kljubovati le kirurški nož. Pa še to ne zmerom. Važno je, na kateri strani trebušne votline je bil ranjenec zadet, ali je bilo prestreljeno črevesje in na kolikih mestih, ali je bila morda presekana glavna arterija in je zaradi prehitre tzkrva-vitve zraka pomoč zaman; kako je s poškodbami trebušnih organov, jeter, ledvic, vrance, trebušne slinavke, mehurja. Kateri so glavni zunanji znaki trebušnih poškodb: bledica, potenje, hitro dihanje, bruhanje itd.; kakšne posledice puščajo poškodbe trebušnih organov: razna vnetja rumenico, zlatenico itd. In slednjič jedro in namen predavanja: kako naj pomagamo v primerh trebušnih poškodb. Nekaj dragocenih navodil in svetov za ravnanje z ranjenci, ki so zadobili trebušne poškodbe. Priznanega strokovnjaka so poslušalci hvaležno nagradili s ploskanjem, predsednik Rdečega križa g. dr. Fettich pa se mu je v imenu društva še posebej zahvalil. Gg. rezervni oficirji! Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje pri tvrdki A. RASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora >♦♦♦♦♦♦♦♦« u— Snežni plaz se je vsul. Prebivalci zgornjega dela Mestnega trga so doživeli v noči od petka na soboto, tako okrog pol enih, pravcat majhen potres. Raz streho Skabernetove hiše se je namreč kar na lepem vsul ogromen plaz snega v vsej strešni dolžini in širini Mestni trg se tam že precej zoži in je bilo vse cestišče natrpano s snegom, na krajih skoraj meter visoko. Tolikšna masa na pol mrzlega snega je povzročila bobneč ropot, ki so ga razločno slišali in občutili prebivalci sosednjih hiš tja do Tranče. Junaško pot je opravil poslednji nočni tramvajski voz, ki se ni strašil nenadne snežne ovire, ampak je s polno hitrostjo brez težav zvozil preko snega Seveda, na sredo ceste ga je padlo najmanj. Prava sreča, da plaz nikogar ni zalotil pod seboj, saj bi ga dobesedno zmečkala in strla neznanska teža snežne plasti in še s trfnadstrop-ne višine! Kaj pa bi bilo, če bi se sprožil plaz čez dan, recimo dopoldne, ko Je Mestni trg močno obljuden! Da so strešni plazovi velike življenjske nevarnosti za pasante, Je menda odveč pripominjati. Naj bi se tega hišni lastniki zavedli ter po zgledu nekaterih pravočasno spravili sneg raz strehe. Odstranjena bo tako velika opasnost, ki jo prinaša južno vreme s seboj. n— Draginja strokovnih knjig In ostalih učnih pripomočkov za študij na medicinski fakulteti je tako velika, da ovira oziroma celo onemogoča študij revnim študentom. Da jih podpre, hoče Društvo me-dicincev organizirati čim večjo in popolnejšo knjižnico, s katero bi se mogli okoristiti revni tovariši. Nepopolna ljubljanska medicinska fakulteta sili slovenske medicince, da že po štirih semestrih odhajajo v Zagreb ali Beograd, kjer jim draginja ln dejstvo, da zanje ni nobenih socialnih ustanov, študij še bolj ovirata. Ker moramo slovenske medicince smatrati za svoje člane, smo jim dolžni pomagati po naših močeh. V ta namen nameravamo podpreti njihovo socialno podporno društvo »Ivan Oražen«. Da dobimo za vse to potrebna sredstva, prirejamo tudi letos svoj vsakoletni medicinski ples. (—) u— Dva velika koncerta Glasbene Matice ljubljanske. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pripravlja pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča krstno Izvedbo najnovejšega simfoničnega dela skladatelja dr. L. M. škerjanca: Prešernov »Sonetni venec« za tenor ln bas solo, moški ter-cet in moški zbor s sgremljevanjem vett- BkladafetJ tkerjane uglasbil vseh 15 sonetov Prešernovega »Sonetnega venca« ln s tem njegovim delom dobimo drugo celovečerno koncertno delo njegovega genialnega duha Solista bosta Ivan Franci ln Julij Betetto, v tercetu po-jo: Anton Jolič, Roman Petrovčlč ln Tone Petrovčič. Zborovski part, ki Je pisan vokalno bo pel pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v orkestru pa sodeluje Ljubljanska Filharmonija Prva Izvedba »Sonetnega venca« bo 26. t. m. Drugi koncert pa bo 4. marca in sicer v proslavo 20 letnice obstoja Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Na kocertu bo sodeloval pianist Ivan Noč, vodil pa bo koncert dirigent ln skladatelj dr. L. M. škerjanc. Natančni spored javimo. Opozarjamo pa na proslavo 20 letnice Matičnega Orkestralnega društva ki si Je steklo za razvoj naše orkestralne glasbe pomembnih zaslug. Podrobnosti slede. (—) u— Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru ponovi danes, 11. t m. ob pol 16. url prav lepo igrico »Janko ln Metka«. Pred Igro bo lepa deklamacija majhnega dečka. Igra »Jurčkov jazz«. Predprodaja vstopnic od 11. do 12., lahko tudi telefo-nično v pisarni na Taboru. (—) __ n— Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana ima 13. februarja ob 18. url strokovni sestanek v predavalnici bolnice za ženske bolezni v Ljubljani Spored: predavanje: Dr. Brecelj Bogdan: Pa-welsova operacija tn njena indikacija; dr. Kune Boris: Ulcus eruria. Vabljeni vsi zdravniki! (—) u— Zveza gospodinj sprejema prijave za: trimesečni večerni kuharski tečaj, ki se bo pričel 6. marca. Ukovlna 330 din, plačljiva t 3 obrokih. Prijave dnevno od 16. do 17. ure v Gradišču 14/L do 29. februarja. (—) n— VL natakar«!ki ples v Ljubljani. Dne 15. februarja, v četrtek bo v veliki dvorani Kazine tradicionalni natakarski ples pod pokroviteljstvom predsednika Zveze združenj gostinskih podjetij dravske banovine g. Cirila Majcena Za strokovno postrežbo, Izvrstno pijačo ter izbrana Jedila pri bifeju bo preskrbljeno. Igrala bo godba Merry-Boys. Plesno vodstvo mojster Jenko. V stranskih prostorih bar. Krasna dekoracija velike dvorane. Priče-tek plesa ob 20.30. (—) Proti kaliju poskusite lahko GUA JA£®L- SIRUP »REMEDIA« ( Guajacol-Pcrd ynamin ) za odrasle in otroke Dobiva se v vseh lekarnah. S. br. 2615 od 6. n. 1940. Da M v«aj deKhna bila omogočena preskrba s premogom, je TPD odredila za mesec februar trgovcem s kurivom delne količine premoga. Zaradi izredno velikega zaostanka v dobavah, povzročenih deloma zaradi decembrske stavke, nadalje zaradi zelo ostre zime in zlasti zaradi močno povečanih železniških in drugih državnih dobav, ni mogoče oskrbeti potreb zasebne potrošnje premoga v celoti. Zato prosijo trgovci s kurivom kupujoče občinstvo, naj se začasno zadovolji z delnimi dobavami, zlasti pa priporočajo, da bi konzumenti naročali premog pravočasno to je vsaj 3 do 4 tedne prej preden jim docela poide. Sekcija trgovcev s kurivom zd Kužen ja trgovcev v Ljubljani. (—) u— Pogrebno ln podporno društvo dr žavnlh uslužbencev vabi na zborovanje dru štvenih članov, ki Po v nedeljo, dne 18. februarja ob 8. uri v dvorani Delavske zbor niče. Vsop dovoljen samo članom, zato prinesite članske knjižice s seboj. (—) u— Jenkov plesni zavod v Kazini ima svoje redne plesne tečaje še do 18. marca. Vsako nedeljo ob 16. uri »opoldanski ples«. Vsak ponedeljek ob 20. nri »začetnlški tečaj«, vsak torek in sredo ob 20 uri »izpo-polnjevalna tečaja in vsak petek »nadaljevalni tečaj«. Posebne plesne ure ln Informacije vsak dan. (—) u— Plesno-sportni klub LJubljana hna drevi ob 20. uri svoj redni letni občni zbor v klubovem lokalu Kazine. Udeležba za člane obvezna. Odbor PSK. (—) n_ Lovsko društvo Ljubljana bo imelo svoj redni občni zbor dne 19. februarja 1940 ob 20. uri v restavraciji Zvezdi v Ljubljani. (—) ik, več ko tono težak Med živinorejce, ki v resnici razumejo svoj posel, spada brez dvoma tudi Frančiška Gregoričeva, vzorna gospodarica lepe kmečke domačije na Velikih Poljanah nad Ortnekom. Medtem ko je mož po večini zdoma — s krošnjo roma po Italiji — ona umno vodi gospodarstvo, ne brez uspeha. O tem priča tudi slika zajetnega bika, ki ga je vzredila, da podobnega ne srečate iz-lepa po naših vaseh. Težak je bil nič manj ko 1080 kg. Ko je koloea, ki je bil deležen občudovanja daleč naokrog, g. Janko Ose-nar. Ustnik podjetja mesnih izdelkov, odpeljal v Ljubljano, da ga porabi za svoje znane hrenovke, je dal 600 kg mesa za klobase, 100 kg masti in loja, a samo koža, ki je predstavljala redek eksemplar svoje vrste, je tehtala 95 kg. Zanimivo je, da je Gregoričeva sama mirne duše lahko opravljala svojega težkega rejenca, a če bi se mu hotel približati tuj človek, sta morala biti zmerom najmanj dva moža. Postani in ostani član Vodnikove družil«! Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrbov, zastarelem kašlju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavortl In hrlpi, a doslej Se niso našli zdravila. Vsi taki Bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je pisati samo karto (franklrano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin 614, Mtlggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min. soc. pol. samtetsko oddelienjc S. bi. 2416 od 12. XII 1936 Dol z logiko — živela ljubezen! Ga. Mlekuš-Pugljeva, absolventka dramatične šale Milana Skrbinžflca, je znana ljubljanskemu občinstvu sicer samo iz šentjakobskega gledališča kot nadarjena in rut/nirana igralka, a dosegla Je tudi te na poklicnem odru lepe uspehe. Pred leti Je namreč sodelovala v dveh glavnih vlogah in sioer r Devalovl komediji »Gospodična« in t Aschevi drami »Bog osvete«. Kritika Je bUa pcrina pohvale, a razen slovenskih dnevnikov ln revij ao njena nar stopa zabeležili enako pohvalno tudi zagrebški KstL Razmere so nanerta, ni štei v angažma, a njena terazfto gledafl-ška narava ji ne da da se ne bi udej-stvovala na odru. Tako bo tudi v torek nastopila v Reynaldovi salonski komediji »Mala ženka brez logike«, ki Jo Je zrežiral Skrb nšek, v frančiškanski dvorani. V komediji kreira Lavreto, glavno žensko vlogo, mlado, prisrčno, nežno bitje čisto svojevrstne psihe. Franca, že nekoliko postarnega »prvega ljubimca« nt. odru življenja bo Izoblikoval Cveto Novak priznani in priljubljeni bivši igralec humornih ljubimcev in drugih značajev v šentjakobskem gledališču in trenotno volonter ljubljanske drame. Tudi o njegovih nastopi na deskah, ki pomenijo svet (»švejk«, »Peč«, »Vdova Rošlinka« itd.), so bili v listih deležni prav pohvalne ocene. Poleg njega sodelujejo še Dečman, član Mrakove igralske skupine (Enrico) Lombar, ki je prav tar ko več let z »epimi uspehi sodeloval v ansamblu šentjakobskega gledališča (Anto-nlo) in pa gdč Poljanska v sicer majhni, a humorni vlogi hotelske sobarice. V skrbno naštudirani predstavi nas bodo za en večer popeljali v svet, v katerem kraljuje deviza lepe Lavrete: »Dol z logiko — živela ljubezen!« , i Zadnja pot g. Josipa Kovača Pokojnik a svojim pravnukom Včeraj ob 15. Je ▼ Novem mestu nastopil zadnjo pot s šukljetove ceste višji sodni svetnik v pokoju g. Josip Kovač. Slabo vreme ni zadržalo številnih pogrebcev ta zlasti tudi ne iz okolice, kjer Je Ml pokojnik močno priljubljen. V dolgem sprevodu so nesli krasne vence, lepo število vencev pa Je počivalo na krsti Med pogrebci Je bilo več uglednih predstavnikov. Tako so novomeško okrožno sodišče zastopali sodnika gg. Pakiž, Durlni ln državni tožilec Prijatelj, sreski načelnik g. dr. Vidmar. Prišli so številni jurlsti, ki so pokojnika visoko cenili. Krsto so položili v družinsko grobnico na šmihelskem pokopališču. ** *fv!fe?t!3 debeli BLED. Zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer »Tarzan v haremu* in običajne predigre. (—) MOKRONOG. Delavska strokovna or-ganizao ja Mokrarvaške tovarne usnja v Mokronogu, katere člani so vsi delavci tovarne, je pod pokroviteljstvam lastnika tovarne gospoda Savia Kalina in njegove spoštovane gospe soproge priredila 3. februarja v gostilni g. Jeriča svojo vsakoletno veseli co. Gmotni kakor tudi moralni uspeh te prireditve je prekosD vsa na-ša pričakovanja. Zaslugo imata predvsem pač naša pokrovitelja, Id vedno s tolikim razumevanjem spremljata vse naše težnje Ln prizadevanja, da se izboljša gmotni in kulturni položaj socialno najšibkejsai. Za-to si dovoljujemo gospodu šefu ln njegovi gospej soprogi najtoplejše zahvaliti se aa vso gmotno an moralno podporo, ki nam Jo mudita tudi ob drugih prilikah. Gospod šef nam nucfi možnost ustvarjati poleg m^eriotae duševno ve^ & U spajala vse skupaj r eno veliko, slcfino, močno in zadovoljno delovno družrno. Va-bk delež na uspehu prireditve rta doprinesla g. Borštnarjeva in mojster g. Karol Pečan, M sta požrtvovalno pomagate, pri pripravah, kakor tudi pri izvajanju sporeda. Videti: je bilo, da sta al na mah pridobila vse simpatije in iskreno zafaver k> vsega delavstva za njffli nesebičen trud. Lotila se nas je pač želja, da bi vsi testo-lcOctualcč znali ah vsaj hoteli na tak privlačen način, ki Je delavstvu tako vSoft, pridobiti si njih zaupanje, da bi talko t* premosten prepad, ki zija med izobrafco-stvom tel delavstvom. Naša iskrena zahvala naj velja tudi vsem drugim niškim uradnikom tel nameščencem, ki so s» prireditve polnoštorDno udeleži Ti. Posebno pohvalno moramo omeniti, da ao ss skoraj prav vSi mdkranoški tržanl on oziraje se na načelna prepričanja ali politično opredeljen je, udeJežiM naše prfa»-{fitve. Vsem še enkrat iskrena zahvala! POLJCANEL Sokolska maškarada na pustni torek v Mahorlifevem hotelu Je tn® letos lepo uspela. Udeležili ao se prireditve tudi zunanji gostje, kakor s Pragerskega, lz Laporja Studenic. Veselo razpoloženje Je napravila živahna indijanska skupina pod vodstvom našega izvirnega br. Korena. Pri nagradnem tekmovanju mask Js dobila prvo nagrado gdč. Kobalova Glzela, drugo gdč. Verbičeva Marija in tretjo ga. šajnova Ivica s Pragerskega. Videlo pa se je spet, kakor potrebna bi bila za taJca prireditve lepa dvorana Upamo, da nI več daleč do tega, in se Sokol vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu ln s tem podprli akcijo za dograditev doma, najlepše zahvaljuje. TRŽIČ. Kino bo predvajal danes, ▼ nedeljo izredno lep operetni film »NANON* V glavni vlogi Erna Sack. (—) Z Jesenic s— Podružnica SPD na Jesenicah sporoča članom, da bo imela redni občni Zbor v sredo 22. t. m. ob 20. v saloou Mesarjeve restavracije na Jesenicah. Volilno pravico bodo imeli le člani, ki so za leto 1940 že poravnali članarino. Samostojni predlogi naj se vsaj deset dni pred zborom pošljejo na naslov podružnice. s— Zvočni kino Radio predvaja dane« ob 20. letalski velefilm »Kraljica zraka« a Annabello v glavni vlogi; v nedejo ob 15. In v ponedeljek ob 20. pa hl-rsko umetnino »Velika iluzija« z Jeanom Gabinom tn Dl-to Parlo. Med dodatki zvočni tednik. —» Sledi poljski velefilm »Roža«. (—) Iz Krškega kr— Cestni odbor Je odstopfl. V četi tuM bi bil moral imeti cestni odbor ▼ Krškem proračunsko sejo za leto 1940/41. Tik pred začetkom seje pa je odbor v celoti odstopil razen načelnika g. Vodopivca Franca. Vzrok odstopa javnosti ni znan. kr— Tujski promet v minilem letu. L*> ni se Je razvijal pri nas tujski promet V znamenju porasta. V splošnem se opaža, da tujski promet v Dolnjem Posavju počasi, vendar zadovoljivo narašča. Oe tt odločujoči faktorji poskrbeli, da bi se odstranili razni nedostatkl, bi se tujski promet dvignil na nivo ostalih tujskapromefcp-nlh mest, saj pogoji obstoje. V letu 193» Je bilo pri nas prijavljeno 452 Jugoslovanov ln 28 tujcev z 2487 nočninami nasproti letu 1938., ko Je bilo 235 Jugoslovane*1 ln 15 tujcev s 734 nočninami Te številk« so razveseljive, saj je obiskalo naše mestece 48% več letoviščarjev kakor prejšnja leto, a nočnine so poskočile kar za 300%». Malo več reklame ln naše prelepe vlnskB gorice bi postale priljubljeno letovišče. kr— Opozarjamo v«e trgovce na rasngJam odbora o pobijanju draginje, ki Je lz<5al maksimalni cenik najnujnejših žtvljenjskfli potrebščin. Prav tako opozarjamo gostilničarje na maksimalni cenik, katerega Js Izdalo »reško načelstvo v Krškem. Eni tel drugI morajo imeti cenike na vidnih m»-■dh t lokalih izobešene. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. Umrla je ▼ 76. letu vkJo* ▼a po radarju Neža Ravnflcarjeva. Pokopali so Jo na dolekem pokofpaB&u. Naš* •ožaljel h— Zdravstveni nv7 za zdravstveni uh» Bi Hrastnik se Je ustanovil pretekli ponedeljek. Centralo OUZD Je zastopal ustanovitelj teh zdravstvenih svetov, šef-zdravnik g. dr. Drobnič iz Ljubljane. Zbor je bil ▼ društvenih prostorih steklarskih gasilcev. Navzočni so bili OUZD zdravnik % dr. Vidmar ter zastopniki delodajalcev te delojemalcev iz steklarne in kemične ton»-ne. Sef-zdravnik Je najprej razložil namea in pomen zdravstvenih svetov, ki imajo nalogo skrbeti za stik med OUZD, delodajalci in delojemalci Odbor hrastni&ega svata se je sestavil takole: predsednik g. da, Roman Vidmar, zastopnika delodajalcev gg. Franc Pečnik in inž. Boris MakarovfB, zastopniki delojemalcev pa gg. Jože Jagec, Franc Vračun, Franc Koritnik in Jocie Kra-gelj. Mesto za zastopnice delavk Js ostale prazno. Iz Kranja *— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone ponovi koncert Prelovčevih pesmi dne 2L t m. t dvorani Narodnega doma v Kranju. (—) r— Kino Narodni dom prfcazaje danes ob 16^ pol 19. in pol 21. uri prekrasen lefilm iz življenja nesrečne škcrtske ki^ Ijice: Marija Stuart«. Novi zvočni strafi -f predstave brez odmorov! Iz Trbovel) 1— Kulinarična razstava. Na popehdOM sredo Je priredil restavrater ln kavarn«* g. Kak al j okusno aranžirano kuharske razstavo Bila Je to prva v Trbovljah. STANKO VOZELJ, brivski salon, Trbovlje, Izvršuje trajno andula£f$> za din 40.—, kakor tudi vsa v frizersko stroko spadajoča Iz Ptuja Royal-ktno, Ptuj. Ne napet ln edinstven film predvajamo dane« zadnjikrat^ milla Horn, Frits Kampers, Erirte; »Tlfer Ar Iz Maribora Obmejno učlteljstvo hi draginja. Včeraj dopoldne so Zborovali v krčevmski ftaii naši obmejni učitelji, organizirani v Učit. društvu za Brez Maribor levi breg. Iiepo obiskano zborovanje je otvoril tn vodil zaslužni predsednik g. Mirko Vau-da. Obmejno učiteljstvo je zavzelo «voje stališče do naraščajoče draginje in se je izreklo ca zboljšanje gmotnega položaja vseh javnih nameščencev. Sledil je med drugim tudi anketni razgovor o izkustvih s kmetijskim poukom. Tudi včerajšnje zborovanje je izpričalo složnost in strnje-•ost našega obmejnega učiteljstva. Marljivo delo Angleškega kluba v Mariboru. Predsnočnji občni zbor tuk. Angleškega kluba je otvoril ln vodil predsednik prof. dr. J. Kotnik, ki se je zahvalil gg. O. šorliju, dr. V. Rapotcu in Gniv-iku za zasluge, prav tako novemu prof. angleščine M. Bougheyu. Tečajev se udeležuje 160 oseb. Sledila so poročila tajnika prof. Kosa, blagajnika prof. Bogoviča, in knjižničarja Gnivška. Denarni promet lzka suje 85.000 din. Odbor je ostal po večini nespremenjen, namesto g. O. eorlija, ki odhaja v Ljubljano, pride v odbor g. P. Boughey, nadalje še ga. špendalova in g. Jecdh. Klubovo delo je pohvalno pozdravil konz. zastopnik Francije g. dr. V. Rapo-tec* a— Mariborska kramljanja. Po Maribo-ru gre od ust do ust ulična zgodbica. Mariborčanka, ki je potrebovala posredovanje sa neko koncesijo, je sklenila življenjsko zavarovanje vzajemno s svojim soprogom za večji znesek. Nesreča pa je hotela, da je soprog v kratkem umrl. Vdova žaluje za svojim dragim soprogom, dotična zavarovalnica pa za mnogo prehitro izplačano zavarovalnino. a— Obvezna predavanja za rezervne častnike so: danes od 11. do 12. v vojašnici vojv. Putnika o modernem orožju, 20. t. m. od 20. do 22. ure v Ljudski univerzi o borbah na pošumjenem ozemlju, 27. t. m. od 20. do 22. ure v Ljudski univerzi o opazovalni službi. a— Dramatik Ivan Mrak bo v Narodnem gledališču v četrtek 15. t. m. s svojo gledališko skupino uprizoril svojo najnovejšo tragedijo: »Stari Rimljan«. Delo prikazuje v petih razgibanih slikah tragičen razpad ljubljanske meščanske rodbine. V Ljubljani je bilo uprizorjeno že večkrat z izrednim uspehom, pri kritiki in pri občinstvu. Ker je mariborski kulturni javnosti še v najlepšem spominu gostovanje »Mra-kove gledališke skupine« v lanski sezoni, ko je z velikim uspehom uprizorila tragedijo »Grohar« vlada za predstavo živahno zanimanje. Opozarjamo na prodajo vstopnic v naprej pri gledališki blagajni. a— Zadružništvo in socialno vprašanje. O tej temi predava v toreik 13. t. m. v Ljudski univerzi prof. L. Bizjak, Po predavanju razgovor. a— ReKtor zagrebške etcon. kom. visoke šole predava. Jutri 12. t. m. predava v LjudBkl univerzi o bistvu in pomenu demokracije g. dr. Evgen Sladovic, rektor ekonom, kamere, visoke šole v Zagrebu. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v nedeljo g. dr. S. Pogrujc, Tyrševa ulica 14. a—Ni bil pravi. Na Kozjaku pri Zgornji KungotA so obhajali god Peklarjeve hčerke. Pred vrati je prežal Jože Pečar z motiko v rokah, da bi se maščeval nad nekim sovražnikom. Po nesrečnem naključju pa je stopil Ie hiše posestnikov sin Avgust Peiklar, proti kateremu je Pečar zamahnil z vso silo z motiko po glavi. Peklar je obležal s počeno lobanjo. Ko ao Pečarja prijeli, je dejal, da je prežal na nekega drugega. Iz Celja e— Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba V petek zvečer je bilo odigrano 8. kolo glavnega šahovskega turnirja. Rezultati so naslednji: Pešič-Csorgo 1:0, Grašer-Rajhman i K), inž. Sajovic-Diehl 0:1, Ru-par-Schneider 0:1, Cijan-Fajs remis, inž. Marjanovič-dr. Čerin 0:1. Stanje po 8. kolu: Pešič 6 (1), Grašer 5, Rupar 4 (1), inž. Sa-jovic in Diehl 3Vs (1), Schneider 3Vs. Cijan 3 (3). Fajs 3 (2), Cernelč 3 (1). dr CCerin 3, Tavčar 1 (2), Rajhman 1 (1), Csorgo >/*, ini. Marjanovič 0 (2). e— Upokojitev. S 1. februarjem je bil na lastno prošnjo upokojen g. Anton Jelen, premikalni nadziratelj v Celju. Gosp. Jelen je služboval polnih 30 let na celjski postaji m je bil za svoje vestno službovanje L 1929. odlikovan s srebrno kolajno. Zavednemu nacionalnemu možu iskreno želimo, da bi še dolgo vrsto let užival svoj zasluženi pokoj v sreči in zadovoljstvu! e— Splošni turnir Šahovskega kluba Gaber je se bo pričel v toiek 13. t. m. Vabljeni so vsi člani. FINO ČAJNO PECIVO IN BONBONI ! BONBONI GR A RUFF — Prešernova 1. ©— Občni zbor Jadranske straže v Celju se bo vršil v sredo, dne 14. t. m. ob 20. v čitalnici Narodnega doma. Dnevni red bo obsegal poročila in volitve. e— Osnutek za zletni lepak in zletni znak za pokrajinski zlet Sokola Celja-matice 1940 je žirija pregledala. Prve nagrade žirija ni mogla podeliti. Druga nagrada je bila podeljena osnutku »Lipa II«, ki ga je izdelal akad. kipar Vladimir Stoviček v Krškem, tretja nagrada pa osnutku »Jubilej«, ki ga je izdelal inž. arh. Janez Trene v Leskovcu. e— Strokovna predavanja h veterinarstva in kmetijstva bodo ta mesec v območju mestne občine celjske po naslednjem razporedu: v nedeljo 11. in 18. t m. ob 14.30 pri posestniku Francu Šlandru v Koš-nioi, v sredo 14. in 21. t. m. ob 19. pri posestniku Janezu Krušiču v Lokrovcu. v četrtek 15. in 22. t. m. ob 19. pri posestniku Francu Fazarincu na Ostrožnem. v petek 16. in 23. t. m. ob 19. pa v Gasilskem domu na Babnem. Mestna občina vabi kmetovalce. da se udeležijo teh predavanj v čim večjem številu. e— Za mestne reveže v Celju sta darovala ga. Avgusta Pacchiaffo in g. direktor inž. Anton Hruschka 350 din namesto venca na grob veletrgovca g. Gustava Stigerja. e_ po nedolžnem je sedela v-kaznilnici. Okrožno sodišče v Celju je lani 3. januarja obsodilo 20-letno služkinjo Ano Višner-jevo iz konjiškega sreza zaradi štirih umorov na 12 let robije. njeno sestro, 24-letno Marijo Višnerjevo pa zaradi nagovarjanja k umoru na 15 let robije. Ana Višnerjeva je iz naslade umorila štiri otroke, med njimi dva sinčka svoje sestre Marije. Pri raz-gari je Vi&frjevs izEOiedala, da jo je njena testni Marija nagovorila k umoru njenih dveh sinčkov. Ano Višnerjevo so po obsodbi oddali v žensko kaznilnico v Begunjah. Ko je bila pred kratkim pri spovedi, je povedala spovedniku, da je njena sestra Marija nedolžna m da je sestro po krivem obdolžila. Spovednik ji je naročil, da pove to na pristojnem mestu, nakar je vse priznala sestri prednici. Zaradi tega je bila na okrožnem sodišču v Celju v petek obnovitvena razprava, na kateri je bila Marija Višnerjeva oproščena. Po krivdi svoje sestre je sedela torej več ko leto dni po nedolžnem v ječi. e— Občinski tajnik pred sodniki. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v petek zaradi poneverbe uradnega denarja in izstavitve lažne javne listine 29-letni Jože Berločnik, tajnik občine Topolšice pri Šoštanju. Berločnik je lani poneveril 6.189 din zaupanega mu občinskega denarja in izdal Juriju Ku-lišu lažno domovnico, datirano z letom 1938, na dovonicic pa je ponaredil županov podpis. Od Kuliša, ki ni imel v Topolšici domovinske pravice je zahteval kot nagrado 1.000 din ali pa obleko. Berločnik je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na plačilo povprečnine v znesku 500 din. e— Prevejanega sleparja so ujeli. V četrtek je stopil v Matkovičevo točilnico v Gosposki ulici neki moški, se predstavil kot direktor dr. Mayer fn dejal, da stanuje v Gosposki ulici štev. 19. Naročil je 12 litrov vina in prosil, da bi mu poslali vino na dom. Vino je stalo 120 din. Dejal je. naj izročijo slugi! ki bo prinesel vino, 880 din, ker bo plačal z bankovcem za 1.000 din. Ko je sluga kmalu nato prinesel vino m denar k omenjeni hiši, ga je oni moški že čakal pred hišo. Prevzel je vino in se delal, kakor bi hotel plačati. Postavil je posodo z vinom na tla in prosil slugo, naj malo počaka, da prinese bankovec za 1.000 dm. ki ga je bil pozabil v stanovanju. Neznanec je vzel 880 din in odšel v hišo, a se ni več vrnil. Sluga Je kmalu ugotovil, da je imel opravka s slepariem. ki je pobegnil skozi dvorišče pri drugam izhodu na ulico Pred grofijo. Obvestili so takoj policijo, ki je skupno z Matkovičevimi uslužbenci priredila lov na sleparja Imeli »o uspeh in našli sleparja skritega v kleti poslopja Združenja trgovcev za mesto Celje v Raz-lagovi ulici. Pri njem so našli 4.680 din Piše se Fran Mastnak 'n je doma iz Loke pri Zidanem mostu. Pri njem pa so na-šLi med drugim tudi legitimacijo na ime Majerhold. Ker je v zadnjih dneh izvršil tudi v Mariboru več sličnih goljufij, so ga izročili mariborski policiji. e— Vlom v pisarno. V noči na soboto je neznanec vlomil v pisarniške prostore veletrgovine Zangger v Gosposki ulici. Odprl je štiri, vrata in prebrskal prostore Ukradel pa je samo 7.000 din vreden pisalni stroj znamke »Adler«, modko suknjo in steklenico žganja. Blagajne se ni dotaknil. Policija je Ukoj uvedla obširne poizvedbe. Iz Škofje Loke ŠH— Občni zbor gostilničarjev v Skofji Loki je bil v ponedeljek pri Kavčiču ob veliki udeležbi lz vsega »resa. Predsednik združenja g. Ivan Kavčič Je v uvodu očrtal delo zadružne uprave ter se spomnil med letom umrlih članov Uršule Ka-lanove lz Sk. Loke in Jožka KoAmelja iz Železnikov. Na dnevnem redu so bile tudi volitve nove uprave in se je predsednik g. Kavčič že v uvod« zahvalil za dozdajšno zaupanje. Izjavtl je, naj se na njegovo mesto postavi mlajša moč. župan mesta Sk. Loke g. Ziherl Matevž se je v lepih besedah zahvalil predsedniku za .ijegovo nesebično delo v gostilni čarsk! organizaciji. Tajniško poročilo je podal g. Kavčič Jože. Na sedežu združenja obstoji :00 gostiln, zaradi tega je upravni odbor na upravičenem stališču, da za ustanavljanje novih gostiln ni nobene potrebe. Prične naj se resno gospodarsko delo na reorganizaciji že Obstoječega gostilničarstva. I Beležke Dr« Korošec o komunizmu med dijaštvom G. dr. Anton Korošec je objavil v glasilu katoliških dijakov novo izjavo proti komunistom. V izjavi pravi: »Z zanimanjem sem bral podatke iz ankete tj pojavljanju komunizma na srednjih šolah v Sloveniji. Vsakdo, ki želi dobro našemu narodu in državi, z veseljem spremlja delo dijaške mladine, ki Je iz lastne pobude napovedala komunizmu boj na vsej črti Tudi država se bori proti komunizmu, toda njena borba ne zadošča. Proti ideji je treba postaviti idejo. V iskreni borbi pn ti komunizmu, za pozitivno krščansko miselnost, za narod, za državo, za kralja zasluži Slovenska dijaška zveza podporo ne samo šolskih, temveč vseh javnih oblasti in države sploh. Osvetljevanje komunističnih pojavov ni nobeno denunciantstvo molk v tem pogledu pa je ____ ___w _ __________ izdajstvo. Komuniste in njihove prijatelje Obrtni" zaikoo "najTbi se* Izpopolni ln naj je lahko spoznati; včasih so bolj odkriti, ba ne delal Izjem v pogledu pridobitve gostilniške koncesije. Tajnik je tudi navedel, da je uprava delala na ustanovitvi mercrfzkusnega urada v Skofji LokL To poročilo le posebej podal g. Hafner Anton, ki je navajal, da Je z ministrskim aJctom odobrena ustanovitev tega urada v Skofji Loiki ln da se mora poslovanje pričeti 1. aprila letos. Stroški so predvideni na 35.000 din in se bodo krili s prispevki vseh prizadetih občin, prispevkom združenja In prostovoljnimi prispevki včasih mar; Včeraj so bili proti vojni in fašizmu, za zapadne demokracije, za svobodo narodov, danes so za »slovanstvo«, za veliko »slovansko« bratstvo pod vodstvom sovjetske Rusije, proti zapadnim imperialističnim demokracijam, jutri bodo moidE odkrito za komunizem. Na šolah delajo pesamično, še rajši pa se vrivajo v dij&ške c rganizaclje, kjer iščejo prijateljev in vrš«» podtalno boljševiško propagando. Naj se pojavljajo v tej ali oni obliki. mi jih poznamo; na šolski vzgoji In članov združenja po 2 din za vsak hI po- borbi naše mladine pa je, ali bo komuni-točene pijače v letu 1939. Za blagajno Je poročal g. Kavčič Jože, ker je blagajnik odsoten. Poročal je da izkazuje letošnji računski zaključek po voljno stanje. Na predlog g. Barganta Ivana je bila Izrečena blagajniku ln vsemu odboru razreš-nlca. Zvezni ravnatelj g. Peteln je v obširnem referatu obrazložil vsestransko delo, ki ga vrši zvezna organizacija za koristi gostilnlčarstva dravske banovine. Pri volitvah je bil z majhnimi izjemami Izvoljen stari odbor, želja vseh navzoftnih je bila, da bi po odstopu dosedanjega predsednika g. Kavčiča vodil novi odbor g. Hafner Anton. Iz Kamnika ka— Občins«i proračun za leto 1940/41 izkazuje 1 milijon 460.260 din izdatkov in prav toliko dohodkov. V tej visoki vsoti so všteti tudi proračuni mestnih podjetij, med katerimi izkazuje električno podjetje proračun 368.570 din, vodovod 16.800 din, ubožni ca pa 89.800 din. V proračunu je 'predviden znesek 170.000 din za gradnjo nove ljudske šole. Doklada ostane 75"/,. K natečaju za kopališče Kolezijo Nekaj pripomb k natečajem pri nas sploh Ljubljana. 10. februarja Pred dnevi so bili v veži mestnega muzeja razstavljeni idejni osnutki za novo mestno kopališče v Koleziji, za katero je bil lani v avgustu od mestne občine razpisan javni natečaj. Enajst mladih udeležencev konkurence priča, da je na srečo dosti zanimanja med našimi mladimi tehničnimi strokovnjaki za tekoča vprašanja našega javnega življenja Razveseljivo je tudi, da so se udeležili tokrat poleg že znanih imen tudi nekateri novi tekmeci za čast in uspeh v pošteni borbi, ki sicer še niso uspeli, a so vendarle dokazali, da bo v bodoče že treba tudi z njimi povsem resno računati. O razstavi Je sicer bila izrečena tudi že napisana beseda, vendar ne bo odveč, če bo k stvari v pojasnilo s stališča objektivnega gledalca dodana še ta ali ona dobrohotna opomba. Razpis za omenjeno kopališče je omejeval projektante v mnogočem, predvsem pa v stavljenim zahtevam dosti prenizki proračunski vsoti enega milijona dinarjev, zato ni bilo čudno, da so jo skoraj vsi udeleženci natečaja več ali manj prekoračili. Uspeh natečaja, ki je bil službeno odrejen po žiriji strokovnjakov in pritegnjenih svetovalcev je bil objavljen v listih. Za izrečeno končno sodbo o predloženih načrtih je tako pred javnostjo odgovorno razsodišče, vendar bi bilo ob takih prilikah prav, če bi se na primeren način upošteval tudi »glas naroda«, onega, ki bo neposredno prizadet kadar bo načrt postal — kri in meso. — Nihče ne ugovarja pravilnosti postopka, ki je bil v konkretnem primeru s formalne strani in tudi sicer v redu. Najprej razpis, nato ocenjevanje in nagraditev, za zaključek pa še razstava načrtov — vse to se je izvedlo, vendar bi se moglo kljub vsej formalni pravilnosti postaviti vsaj post festum k vsej stvari pred sam zapik še majhen vprašaj: da li ne bi bilo boljše drugače in to precej drugače? V teh stvareh smo pri nas po svoje čudni. Se gremo natečaje raznih vrst in za razne reči. Pa se neredko zgodi, da zvemo kasneje, da se na prvih mestih nekako po zakonu tekočega traku slede v delno izpremenjenem vrstnem redu kar za daljšo dobo ista imena. Pri natečaju za A je vrstni red izbrancev usode 1, 2, 3. 4. pri onem za B malo pomešan 2, 3, 1, 4, za C pa morda 3, 2, 4, 1 itd. Tako približno je z natečaji zadnjih let s področja arhitekture v novi Ljubljani Tudi Kolczija spada v to verigo, kjer je bila izjemno permutacija 4, 1, 3, 2 ali tako nekako. Res je malo čudno, da dobivajo zadnje čase take nagrade skoraj izrecno le učenci gotove šole, ki jim nikakor ni oporekati kvalifikacije, le videti je tako, da se ta na gotov način odreka vsem ostalim, ki niso »iste vere«. To je že nekaj, kar da misliti v zadnjem, konkretnem primeru Kolezije. — Drugo je pa tole. Ce si je človek malce podrobneje ogledal razstavljene očitno prvo- nagrajene osnutke, ga je morala presenetiti vidna podobnost obeh nagrajenih načrtov. Tudi laik ve, da bi moral biti namen takih tekmovanj dobiti čim več novih in ne enakih idejnih rešitev, ki bi omogočile čim lažjo izbiro prave rešitve vprašanja. Idejno skoraj enaki — le tehnično malo spremenjeni načrti bi se zato nikakor ne smeli nagrajevati celo z zaporedno nagrado, ker se s tem avtomatično odvzame še nekomu možnost priznanja za njegovo idejo, četudi ta ni v vsem sprejemljiva. Na to, kakor je videti, ni dosti vestno in previdno obrnila svoje pozornosti sicer precej številna in pestra žirija. Pa še tretje, če že nekako naštevamo. Proračunom, ki so zagovarjali izvedbo nagrajenih načrtov, bi se dala pa kar s samo matematiko dati ocena prav po šolsko z redi, kjer bi bile ocene zadostno in komaj zadostno v obrnjenem vrstnem redu k onemu, ki je razporedil nagrade. Projektant enega nagrajenega osnutka je n. pr. smatral za zadostno, ko je ves proračun skrčil na lakonski stavek: Prednje kopališko poslopje pa bi stalo cca 450 tisoč din. To ln nič več. Tako se proračuni res ne delajo — pa brez zamere, ne toliko g. projektant kakor žirija, ki je zavrnila nekaj osnutkov zato, ker 90 bili proračuni občutno previsoki. Seveda, če bi tudi ostali napisali le približno hišno številko, bi morda uspeli, ker bi tako pač ne mogli prekoračiti dovoljenega milijona. — Se besedo k izdelavi s čisto tehnične plati. Razen dveh nenagrajenih osnutkov je bil tehnični postopek vseh ostalih tale: ovojni papir, skicni papir, na brzino stu-širano, nato kopirnica, z malo lima »kaši rano« na lepenko, v naglici napisanih nekaj številk in geslo v ta ali oni kot risbe in »gotova misa«. Morda smatrajo i projektanti i occnjevalci že za nepotrebno, celo staromodno, da bi se še izplačalo vsaj malo potruditi tudi z estetske strani? Saj je prav: ideja prva, vse ostalo kasneje. Toda primer s prvo in drugo nagrado za Kolezijo je v nasprotju tudi s tem naziranjem. Kaj je torej prav in boljše — to bomo pa morda videli na kaki prihodnji razstavi, ki bo, upamo, tudi primerneje urejena, ne pa zopet v kaki veži kjer bodo nagrajene ideje mladih talentov visele kakor tokrat po vratih in stenah, ko da je vso kramo nekdo deložiral. — K plemenitemu tekmovanju moramo res pripustiti sposobne in delavoljne projektante, toda moramo tudi znati najti pot iz malomestnih razmer k široki objektivni presoji, kjer zakon permutacije iste vrste številk ne bi več že v naprej vzbujal strahu vsem. ki niso tako srečni, da bl bili v to vrsto vključeni po šoli in sistemu. ki mu ni oporekati kvalitete. — evan-gelske zveličavnosti pa seveda še manj. m. Avtomobilska cesta v Flav&ki Rovt Graditi se bo začela najbrž že pomladi zmu lr zavajalcem mladih ljudi po šolah padla drznost in samozavest, ali pa bodo postali še drznejši in bodo morda celo iskali potuhe.« Volitve obratnih zaupnikov na Jesenicah V petek so bile na Jesenicah na štirih voliščih volitve delavskih obratnih zaupnikov. Oddanih je bilo 3.399 glasovnic, od tega za Savez metalskih radnika Jugoslavije (socialisti) 1.629, za Narodno strokovno zvezo 798, za Jugoslovansko strokovno zvezo 441 in za Zvezo združenih delavcev (Jugoras) 531. Na podlagi tega izida dobi SMRJ 8 zaupnikov, NSZ 4, JSZ 2 in ZZD 2 zaupnika. IzmiSljena informacija Zagrebški »Obzor« razpravlja o stališču posameznih strank do definitivne preureditve države. O Jugoslovenski nacionalni stranki pravi da njeno vodstvo še ni zavzelo svojega stališča Nato nadaljuje: »Ve se pa, da se njeni hrvatski prvaki ne strinjajo z gg. Zivkovičem ln Jevtičem v pogledu končne notranje razmejitve. Srbski del JNS zahteva, naj bo bodoča srbska edinica čim večja ln se v tem pogledu ne razlikuje od srbskih demokratov in radikalov. Na vse to naravno ne more pristati dr. Andjelinovič Dr Kramer ie v tem vprašanju bolj z Zivkovičem in Jev-■ tičem, kakor z dr. Andjellnovičem, ven-i dar pa se ne strinja s prvima v vprašanju i razpisa volitev v narodno skupščino, ker želi zaradi posebnih prilik v Sloveniji najprej razpis volitev in potem šele definitiv-no preureditev države.« Vsa ta »informacija« je od kraja do konca i zm i*1 j ena. V zagati Včeraj sme zabeležili, kake so mladi vro-čekrvneži pri »Slovenskem domu« srdito napadli odlične predstavnike svojega lastnega tabora ter jih obtožili prikritega podpiranja komunizma Mestna občina ljubljanska je po predlogu posebnega razsodišča razdelila svoje Prešernove lita rame nagrade za preteklo leto. »Slovenski dom« se je spravil samo na dva člana tega razsodišča, na gg Borka in Vidmarja. Seveda pa gospodje prav dobro vedo. da je šteio razsodišče pet članov in da je bila končna odločitev v rokah mestne občine. Ker tudi vedo, da je bil sklep razsodišča sprejet soglasno je jasno, da je bil napad na imenovana dva člana samo krinka za napad na ostale tri gospode, ki jih šteje slovenska JRZ med svoje najuglednejše kulturne delavce, in konec koncev napad na mestno p"gla»arslvo. Mladi gospodje so očivldno dobili od svojih predpostavljenih krepko po zobeh, kajti v včerajšnji številki se opietajo na vse mile viže in si v potu svojega obraza prizadevajo, da bi spravili zadevo na drug tir in obrnili pozornost proč od zadrege, v katero jih je zapeljala njihova vročekrv-nost. Pa se jim ne bo posrečilo. Slovenska javnost, tudi ona njihovega lastnega tabora, pričakuje slej ko prej z napeto radovednostjo. kako se bo razvil ta zanimivi spor v družinskem krogu »Slovenca« in »Slovenskega doma«. „Si'pska riječ" Kakor smo že poročali, je pričel v Zagrebu izhajati tednik »Srbska riječ«, ki ga formalno urejuje bivši poslanec in intimni prijatelj dr. Stojadinoviča g. Mikašinovlč. »Srbska riječ« je glasilo JRZ za banovino Hrvatsko in skuša izkoriščati razpoloženja med Srbi v tej banovini zlasti proti Samostojni demokratski stranki. Značilno Je, da list razpolaga oč'vidno z ogromnimi sredstvi, saj naznanja, da bo na svoje stroške ustanavljal posebne srbske čfta*- niče v vseh onih krajih banovine Hrvatske, odkoder se bodo javljali naročniki ▼ primernem številu. »Srbska riječ« je posebno ljubljanskem« »Slovencu« silno pri srcu. Jezik zmagovalca in jezik premaganca »Warschauer Zeitung« je objavila te dm članek o vprašanju, ali naj se Nemci, ki prebivajo na Poljskem, nauče poljskega jezika ali ne. Na vprašanje odgovarja, da se zmagovalnemu narodu ne spodobi, da bi govoril jezik premaganca, in poudarja: »Nemščina za Poljake — da, poljščina za Nemce — ne!« List obsoja one, ki imajo še vedno doma knjige z naslovom »Poljščina za Nemce«, pripominja pa: Povprašali smo pri svojih znancih, koliko so doslej napredovali v svojem učenju poljščine, pa smo z zadovoljstvom ugotovili, da napredek ni bil velik. Res ne vemo, zakaj naj bi se zmagovalec prilagodil premagancu namesto narobe.« Hrvatska matica in HSS Službeni organ Hrvatske seljačke stranke »Seljački dom« objavlja beležko, v kateri pravi, da se Je celo Jugoslovenska akademija znanosti v Zagrebu odločila sodelovati z vodstvom hrvatskega naroda p«i izgradnji nove seljačke Hrvatske. Ob strani stoji tako sedaj od vseh hrvatskih kulturnih ustanov samo še Matica Hrvatska, ki je, kakor znano v rokah frankovcev. »Matica Hrvatska je danes edina hrvatska kulturna organizacija, ki se ne more otresti zastarelega duha«, ugotavlja »Seljački dom«. Italijansko letalstvo v španski vojni Italijanski listi so objavili te dni uradne podatke o udeležbi italijanskega vojnega letalstva r španski državljanski vojni. Italijanska letala »o napravila v tej vojni 86.420 poletov, pri katerih so letela skupaj 136.000 ur. 266-krat so posegla s svojim orožjem v boje na zemlji in izvr&la 5318 bombardiranj ter 2170 izvidniških poletov. V zračnih bojih so sestrelila 903 republikanska letala Pri bombardiranju so zmetala vsega skupaj 11.584 ton raznih bomb in eksplozivov. Pri tem je sodelovalo vsega 6011 članov italijanske zračne vojske, od katerih jih je bilo 175 ubitih in 192 ranjenih. Republikanska letala m> sestrelila in uničila 86 italijanskih letal. Nemški admiral o uporabi merskih min V posebnem predavanju, namenjenem novinarjem, je vpokojen'. nemški admdral Liitzov pred dnevi takole označil nemško .<7tali&*e glede polaganja min: »Na haaški mirovni konferenci leta 1907 so bile o uporabi min sprejete naslednje določbe: 1. mine se ne smejo polagati z ed'nim namenom, da bi ovirale trgovsfko plovbo; 2. kdor postavlja minska polja, ki niso trajno zastražena, mora njih položaj označiti, čim mu to dovoljujejo vojaški obziri; 3. pritrjene mine morajo biti tako izdelane, da postanejo avtomatično nenevarne, čim se odtrgajo; 4. nepritrjene mine pa morajo eno uro po položitvi izgubiti učinkovitost. Nemčija, je dejal admiral Liitzov se teh določb v sedanji vojni strogo drži. Angleško priznanje italijanskih del v Abesiniji Kakor poroča »Giornale d' Italia« ix l x>ndona, je izšla tam pred dnevi knjiga »Abesinija — država v razvoju«. Predgovor ji je napisal lord Hailey, bivši angleški guverner na Madrasu tn znani angleški poznavalec kolonialnih vprašanj. Lord Hailey izraža v svojem uvodu svoje občudovanje za deJo, kd ga je doslej izvršila v Abesiniji Italija, ter opozarja na velike možnosti, ki bodo nastale v tej Italijanski deželi, ko bo afrišlko kolonialno ravnovesje s kolonizacijo Abesinije po Evropi zadobilo nov izraz. Rimski list objavlja to svojo vest te Londona pod naslovom: »Značilno angleško pi* znanje« ter pripominja s svoje stra ni med drugim: »Naše cdvilizacijslko delo in naSi napori bd ne mogli najti boljše ocene«. Knjigo lahko štejemo v vrsto sredstev za ponovno zbližan je med Anglijo ta Italijo, zato zasluži s tega vidika posebno pozornost. Italijanski ? ,bloka dni ataše14 v Londonu Kakor poročajo listi, Je Italija Imenovala te dni markiza Patricija za tako zva-nega »blokadnega atašeja« v Londonu z nalogo, da se bavi z vsemi vprašanji, ld nastajajo za Italijo zaradi zavezniškega izvajanja pomorske blokade. S tem je v okviru italijanskega poslaništva v Londonu ustvarjena posebna diplomatska funkcija, ki je bila doslej nepoznana Njen pomen bo za Italijo zlasti v tem, da se odslej razne težave, ki bi mogle nastati za italijansko trgovino zaradi izvajanja zavezniške kontrole, ne bodo več reševale po redni diplomatski poti, temveč se bodo sproti poravnavale s posredovanjem novega »blokadnega atašeja«. Položaj tega atašeja bo nekako v sredi med trgovskim in mornariškim atašejem. Velike poplave v Srbiji Posebno hudo jc prizadeto Pomoravje* kjer voda in ledene plošče uničujejo mostove in hiše Zdajšno cesto, ki drži v idilično planinsko vasico Plavški Rovt, so zgTadili pred kakimii 40 leti. Cesta Ima precej hudo strmino ln teče po krušljivem ln polzečem terenu, talko da jo je treba v svojem gornjem delu skoraj vedno popravljati. Zavoljo tega je bilo treba misliti na gradnjo nove, široke ceste, ki bi bčla primerna tudi za avtomobilski proenet Sedanji občinski upravi je po dolgotrajnem prizadevanju vendarle uspelo prepričati odločujoče čnitelje o nujni potrebi gradnje nove ceste. Zagotovljen je tudi potreben tem:. (Mbepfi de& ga Epmtmfm na okroglo dva milijona dinarjev. Nova cesta se bo od sedanje ločila onstran potoka Jesenice na Erlahovo Žago. Tu bo tekla precej niže od dosedanje ter bo prav na meji med Jesenicami in Hru-šico napravila velik ovinek na desno v smeri proti Plavškomu Rovtu, ki je man po vsej državi zaradi svojih narcianih poljan. Nova cesta, ki bo imela lahek vzpon, bo držala po lepem terenu, s katerega je krasen razgled na širno gorenjsko podeželje :n v romantično Gornjo Savslko dolino. Gradnja te prepotrebne ceste se bo zaAela morda že u> gornj^a. Beograd, 10. febr. p. Iz krajev južno od Beograda, posebno pa iz okolice Velike Morave. prihajajo vesti o velikih poplavah, k: so se razširile že na več vasi okrog Velike, Zapadne in Vzhodne Morave. Sneg se je pričel naglo topiti, tako da so vode nenadno narastle. Led se je pričel lomiti in se kopiči tik pred mostovi in drugimi zaprekami. V soteskah je led tako zadelal strugo, da je na nekem mestu Morava le f>restopila bregove in preplavila vso oko-ico. Več vasi je uničenih. Ogromne mase vode odna"ajo hi>e in kmečko imetje. Danes so pozvali na pomoč vojsko in letalstvo, da bi z bombami razbijalo led in tako omogočilo normalno odtekanje vode. Tudi na Dunavu in Savi se je pričel led lomiti in »c ogromne ledene plošče počasi premfka jo navzdol po obeh rekah. Nekoliko pod Makičem se led spet ustavlja in grmadi na vodi. Enako se grmadi tudi ob izlivu Save v Dunav. Iz Stalača poročajo, da je v Pomoravja poplava že kar katastrofalna. Niti najstarejši kmetje ne pomnijo tako velikih poplav v tamkajšnjem okolišu. Prizadejale so kmetom 2i ogromno škodo. Posebno nevaren je led, ki ruši mostove, poslopja ia sploh vse, ob kar zadene. V nekaterih vaseh je voda visoka že nekaj metrov. Od mnogih hiš je opazili le še strehe. Tudi v Stalaču samem je poplava povzročila žo veliko škod... Nastala ie povsem nenadoma. V nekaj urah je bi.o že več vasi pod vodo. Katastrofa ie zahtevala tudi več človeških žrtev. T..T-/.T •NluŠU £ensQa stran Družina Ta beseda nas kaj rada zavaja v lepo-rečjt zato si en!« at v številkah ki jih bomo posneli iz Krajevnega leksikona 12 Spominskega zbornika in iz Uratn k-Maj stiove študije ^Socialni problemi slovenske vasi« oglejmo dejanski položaj naše družine. Po ljudskem štetju iz leta 1931 šteje dravska banovna 1.444 278 prebivalcev, med njimi 551.211 moških in 593 087 žensk Žensk je torej skoraj za 42.000 več, lz česar sledi, da se približno vsaka petnajsta ženska ne more poročiti tudi če bi b li za to dani vsi drugi soci-alni in materialni pogoji. Kdor postavlja torej ženi pri nas za cilj družino in ne poki c. strelja v prazno. Iz štetja v letu 1931. je tudi razvidno, da znaša letni prirastek na tisoč oseb 10.92 če zaokrožimo številko tn si mis>'mo da je med temi tisoč ljudmi petsto žensk, se to pravi, da vsaka petdeseta ženska vsako leto rodi po enega otroka Ker pa spadajo v to število tudi otroci n starci tn bi se bilo treba omejiti na žene med 20 tn 40 letom 'oi biki pravo štev lo mnogo nižje od petdeset. Rodbin štele dravska banovina ?20 350 Od teh odipade na poljedelstvo 127 618 na obrt in ndustrijo 47 693. na trgovino in kredit 6.501. na promet 10 029 na javno službo m svobodne poklice 9.880 na vojsko 479. na delavce brez navedbe stroke 2.248 na rentnike in upokojence 13.052 na ostale 2 859 Od 100 prebivalcev jih odpade 32 na otioke v starosti do 14. leta 7 na mladoletne od 15. do 19 leta 10 na osebe nad 60 let. Iti na poročene žene v starosti od 20 do 60 let tn 35 na ostale osebe v starosti 011 20 do G0 let Zaposlenost se mod delavstvom, kjer jo je tudi najlažje ugotovil giblje od 23.2% (pri rudarjih) do 40"'o V poljedelstvu je odstotek mnogo višji, ker vse prebivalstvo dela če rom slimo. da je poljedelSKlh družin največ in da je rned nj mi največ takih ki imajo dva do pet ha zemlje smo splošni sliki naše družine še oliže Ugotovljeno je da lahko 2 ha redHa komaj ; eno osebo, pet ha pa 3.32 osebe. Te dru-1 žine. ki Lrr.aio največ članov S: morajo ! tore.i tskati zaslužka izven doma Število posestnikov, ki imajo nad 50 ha zemlje znaša pri nas 1 749. Odstotek mrtvorojen:h je v Sloveniji v šji kot drugod, po odstotku nezakonskih otrok pa presega Slovenija vse druge predele v naši državi Na leto umrle pri nas štiri tisoč dojenčkov, to je vs k osmi ali deveti dojenček. Povprečno sna.Sa ori nas umrljivost dojen5kov j 2" „ svetovn minimum oa le 2,7o/ft. ^Pomanjkljiva hrma, slaba stanovanja in pcslabJane socialne razmere zlasti neugodno vplivajo na razvoj otrok ki so po večini šibki n s'abo razviti Marsikje je ljudstvo zelo obubožano in si ne more več privošč ti riaj.po-trebonejše hrane.« (Dr. Ivo Pire 1ZS) Po vsem tem je ra.zv:dno. kakšno ie dejansko stanje naše družine, ia je za.V a v krizo in da ji niti naša gospodarska. n ti ! socialna in zdravstvena, kako šele inte-j lektualna organizacija ne nudi več možnost za razvoj. Družina ki je Ula osnovana na starih temeljih, hi-a Samo radikalna preosnova vserra našega življenja bo mogla ustvariti novo razv 4ajočo se in življenja sposobno druž!no. Stari »steber družbe* pa leži zlomljen na tleh. jifUlfijS Človek prespi tretjino svojega življenja. Kdor je na primer doživel 75 let življenja je prespal celih 25 let! Marsikomu se bo zdelo toliko spanja nepotrebno zapravljanje časa, vendar če hočemo ostati do pozne starost, telesno in duševno zdravi m sveži, si ne smemo nikoli pri trgovati spanja, ki nam le neobhodno potrebno za počitek. Spanje je naš najboljši zdravnik. najučinkovitejše zdravilo in Ima tudi to prednost, da je za«tonj. Človek, ki trdi da je vso noč sipal kakor kamen se navadno moti prav tako kakor tisti, ki trdi, da vso noč ni zatis-rufl očesa. Un verzitetnl profesor v Chiu da- Tohnson ki se je celih šest let bavil s proučevanjem spanja, trdi, da tudi človek ki najibolj titlno spi, v osmih urah Spanja 35 krat izpremeni svojo lego. Ker je njegovo spanje mirno in trdno sploh ne ve kdaj se je obrn i. Dr. Johnson je opazoval tudi tiste, ki so se pritoževali rad nespečnostjo. Slučajev, ko človek celo leto nj nič spal, kakor včasih poročajo fcaaopisr. sploh ni. kajti človek lahko vzdrži največ 231 ur brez spanja Ce bi pa to mejo prekoračil bi nastale v njegovem telesa taksne motnje ki bi izzvale smrt. Mnogi znameniti možje, ki so preveč visoko cenili svoj čas, so se zadovoljili le z nekaj urami spanja. Tak je bfl na primer Napoleon, ki mu je zadostovalo. da je zacreniai za 10 minut, pa je bii spet svež in je lahk^ nadaljeval delo Teh 10 minut mu je pomenilo prav toliko, kakor drugemu ena do dve uri spanja. Prav jo da je glavni predpogoj dobrega spanja *:std vest To )e v glavnem tudi res Dognano je da nobena stvar ne vpliva bolj slabo na spanje kakor slaba vest. Ugotovili so tudi da & ur spanja popolnoma zadostuje da se telesu povrnejo moči. ki jih je bilo izgubilo v 60 urah brez spanja Predolgo spnnie škoduje prav tako kakor preob;lno kos lo. Ob'čajno zaspi človek hitro in °>pi najtrdnejše prvo uro. V drugI url postane spanje že nekoliko rahlejše, v naslednjih petih urah pa že polagoma prehaja v prebujenje. Zato sta naibolj dragoceni prvi dve ur: spanja Takrat se krvni tlak zmanjša, srce svobodneje bile. kri ie manj alkalična, s ti-upi ki se nahajajo v krvi, se Izgube. Povprečno sipijo stari Hudie povsem mirno. Ženske potrebujejo 30«,. več spanja kakor moški. Kdor hoče dobro in zdravo spati, mora predvsem poskrbeti za čisti zrak v sobi 'n toplo in lahko pokrivalo. Pred spanjem naj spije steklenico tonlega mleka tn pomiri svoje misli. Nikol ne smeš v posteljo preutrujen če je tvoje dnevno delo težko si moraš tudi čez dan privoščiti kratek spanec. Potem boš tudi ponoči bolje spal... Vsak dan loo Francozov manj Francoz dr. Brunerye je pred dvemi leti pisal, da se število nemškega prebivalstva vsak dan poveča za 1.400. Tudi Italijanov je vsak dan za 1.200 več, dočim je Francozov vsak dan za 100 manj. »Francozi, zavedajte se tega strahotnega dejstva in imejte otrokel« je svaril svoje rojake .. Istega leta pa Je general Baratier objavil v »Tempsu« članek o populaciji na Francoskem in med drugim zapisal, da je imela Francija v času revolucije toliko prebivalcev kot Anglija. Avstrija in Pruska skupaj, to je 28 milijonov Toda že leta 1870. je imela Nemčija toliko prebivalcev kot Francija. Ko pa je L 1938. število Francozov doseglo 41 milijonov, je bilo Nemcev že 75 milijonov! Bil je torej skrajni čas, da so Francozi skušali z novim družinskim zakonom zaščititi družino in omogočit: čim več rojstev. Vsestransko izvajanje novega zakona Je zdaj zaradi vojne seveda otežkočeno. f Nikofi ne bi pripovedoval svoji ženi, da ne zna vzgajati otrok Nikoli ne bi govoril, da žena živi brez skrbi in da fe njeno delo brez truda Nikdar ji ne bi očital, da potroši preveč denarja. Skušal bi priti domov vedno dobre volje Ne bi ob vsaki priliki ponavljal, da sem bil prisilien vzeti ravno njo Nikoli ne bi svoje žene obsojal, temveč bi jo skušal vedno razumeti. V saj včasih bi pustil svoji ženi, da bi prišla tudi njena beseda do veljave Če bi me žena vprašala to in ono, bi /i dal vedno lep odgovor; s tem bi ji prihranil marsikatero težko uro. Kadar bi bila žena bolna ne bi govoril, da je samo razvajena, da si domišlja, temveč bi ji skušal pomagati in biti z njo ljubezniv. da bi ji olajšal bolezen Nikoli ne bi godrnjal, če bi me prosila za pomoč, temveč bi ji z veseljem pomagal. če M bila jaz moški Naprošam uredništvo, da objavi ta čla nes kot odgovor gospodu, ki se je bil ogla nI v nedeljskem »Jutru« pod rubriko »Če bi bil jaz žena«. Odgovor se glasi: Moj otrok Moj otrok je majčkeno sonce Z bleskom svojih modrih očesc vzbuja povsod življenje Njegov nasmeh je kakot zgodnji pomladanski cvet, na katerem se z naslado ustavljajo naše oči Ob njegovi nežni mladosti se pomlajajo naša stara, mračna sr- ca, kakoi ^-oaek st mehčajo, ko nas boža mehka otrokova ročica. Srečen si, moj otrok m osrečuješ vse, ki so okoli tebe Vse naše dneve, zasenčene t skrbmi in starostjo, pozlačuje sonce tvoje prve mladosti. Vsak dan gledam čudeže, ki jih ustvarjaš brez misli in brez vsakršnega truda, tako preprosto in enostavno kakor se sploh dogajajo čudeži Kako blizu je paradiž, ki ga zaman iščemo po tisočerih blodnih cestah v globini našega srca in v nedolžnih otroških očeh Misli Zena fe v ljubezni zmerom doma, moški pa zmerrim ]p gos/ P ris da je angel, dokazujemo pa li. da A\atok. se da prepričati, pregovoriti skoraj vsakdo. Tedenski j^lllni list Kako bi kuhala če . • • PONEDELJEK Obed: Cvetačna juha. Par-jene bržole, garnirane z ocvrtim krompirjem. Kompot. Večerja: Pečenice z grahovo kašo TOREK Obed: Obarna Juha z drobtiničnd-mi cmočki. Telečji Jezik v sardelnl omaki. široki rezanci. Dušena jabolka z ma-relično marmelado Večerja: Faširani goveji zrezki. Glavnata in krompirjeva solata. SREDA. Obed; Na goveji Juhi masleni žličniki. Govedina obložena z ohrovtom 1 in ocvrtim krompirjem. Preprosti krap-ki. Večerja: Sagova z rumenjakom le-girana juha Por pripravljen z maslom ln drobtinicami, kakor beluši. ČETRTEK. Obed: Na juhi rezanci Raž-n.iičl. Pražen ohrovt Rahla omleta. Večerja: Pofece, nadevane s praženlmi možgani, špinača. PETEK Obed: Juha iz kisle smetane ali mleka (r) Fuba v papriki Maslen krompir Jabolčni zavitek Večerja: Ocvrte ribe Solata ah sirove omlete SOBOTA. Obed: Na juhi riž s presnim zeljem Govedina Leča v omaki Krompir v kosih s preevrto čebulo. Kruhov pra-ženec s snegom Večerja: Biftki z gor čico in glavnato ln krompirjevo solato NEDELJA. Obed: Ragu-juha z možganjimi cmoki. Telečji frikando. garniran s cve-tačo ln špinačo. Solata. Orehova rulada Večerja: Obloženi kruhki. Liptavski sir. čaj. Kaftco moram kuhati, ker. • • i PONEDELJEK. Obed: Segedinski golaž Krompirjevi svaljki. Jabolčni kompot Večerja: češpljevi cmoki lz krompirjevega testa. (Pripravi že opoldne več testa pri svaljkih). TOREK. Obed: Goveja sekanloa v rUtevem vencu. Palačinke. Večerja; Testeni pott-kl v prepraženih drobtinicah. SREDA. Obed: Na goveji juhi zxirobov zvitek. Govedina. Pražen krompir. Paradižnikova omaka. Večerja: Ajdova polenta z gobično omako. (r). ČETRTEK. Obed; Cvetačna juha. Kisla repa s svežimi svinjskimi parklju Krompirjeva kaša. Večerja: Kruhovi cmoki zabel jeni z drobtinicami. PETEK. Obed: Krompirjeva juha z rižem. RozLnovi štrukljL Večerja: Mlečna kaša. SOBOTA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina. Sladka repa- Večerja; Ocvir-kove omlete. Solata. NEDELJA. Obed: Na goveji juhi testen! grah. Faširana pečenka v omaki, gar-nirana s praženim krompirjem. Vinska omaka. Suho listje, (r). Večerja: Pljuč-ka v kisli omaki. Močnati cmokL Juha iz kisle smetano V približno 3 del kisle smetane vžvrkljaj do gladkega 1 del presejane bele moke. potem nekoliko razredči z mrzlo vodo, pa vlivaj med trajnim žvrkljanjem v s^ano vrelo vodo (1 liter). Ce je juha pregosta. jo razredči primerno z vročo vodo. Na mizo jo daš z opečenimi temljevlmi rezanci. Omaka iz posušenih gobic 2—3 dkg posušenih gobic večkrat operi v mlačni vodi. Ko so čiste. Jih dobro ožmi in nekoliko sesekljaj. V kožici naredi prež-ganje iz dveh žlic dobrega namiznega olja ali presnega masla ln pol žlice moke. Ko je prežganje svetlorumeno, daj van,je gobice in zalij primerno z juho ah vodo. oso-U ln kuhaj pokrito kake pol ure, da se gobice zmehčajo. Nazadnje dodaj eno žlico z vodo razredčene paradižnikove mezge ali par žlic dobre kisle smetane Ko se še nekoliko pokuha, je omaka gotova. Suho Ustje 25 dkg presejane bele moke deni na desko ln zamesi vanjo en rumenjak, pol jajčne lupinice belega vina in ravno toliko namiznega olja, malo osoli. nato pa testo prav dobro obdelal, da postane gladko. Pusti ga počivati pol ure, nato pa ga raz-valjaj ln z rokami ra zvleči, kakor vlečeno testo, kar se da tenko S testnim kolescem nareži različne pravokotne in trikotne oblike in jih na olju svetlo rumeno ocvri. Ocvrte potresi močno s sladkorjem. Iz beljaka narediš lahko rajsko peno z marmelado in jo serviraš v skledici poleg sladice. Vec oblek iz ene same Saj ni treba Imeti več različnih oblek po modi — če Imamo količkaj domišljije, si z docela preprostimi pripomočki eno samo ob vsaki priliki lahko zadosti pre-drugačimo, da nam zaleže za tri druge. Kajpada si moiamo v ta namen omisliti obleko, ki je povsem preprosto in gladko krojena, da jo lahko nosimo brez pasu ali s pasom, kakor nam pač pride prav. Obleka te vrste mora seveda biti temna, torej črna, temnorjava ali temnomodra, kajti edino s temi nevsiljivimi, splošno veljavnimi barvami lahko kombiniramo malone vsako drugo. Takšno obleko potem opre- Učiteljica iz Dalmacije piše Tovarišica lz Bosne Je bila toliko na boljšem, da je vsaj našla svoje službeno mesto na zemljevidu. Jaz sem Imela malo bolj neroden začetek: na nobenem zemljevidu nisem našla te čudovite vasi v Dalmatinski Zagori. Ko sem že jahala na oslu iz malega pristanišča, sem si rekla: — Tako, Cveta, zdaj pa pozabi na prelep) Maribor. Zdaj sediš na oslu ln se pelješ po oljčni aleji, polni ovac! Le nič sentimentalnosti! — Na eni strani osla koraka Vice, na drugI Jožo, v sredi med njima jaha »meštrovica«, na drugem oslu zadaj pa ropotajo lonci in druga krama, ki sem jo morala prinesti s seboj iz Slovenije. Prvo noč nisem smela pomisliti na delo, ki me čaka, ker sem se zavedala, da se v doli ničesar nisem naučila Iskala sem v duhu, kje neki smo se za boga učili o tem, kar bom jutri potrebovala ? Prišla sem v nrvo šolo, še sveže zidano, brez krede, brez najmanjšega papirčka — kaj šele učni pripomočki! Zidovi in klopi — zdaj pa začni! Kje je tisti predmet, ki se imenuje praktično znanje, ki bi nam pomagal premagovati prve težave? Koliko manj solz bi bilo v tako različnih učiteljskih sobicah! Toda tega prep<>trebnega predmeta v učiteljski doM ni bilo Spomnila sem se svoje mame in se ji že prvo noč iskreno zahvaljevala, da ml je odsvetovala jemati s seboj razne enciklopedije. Celo enciklopedije sem hotela vzeti s seboj, jaz naivna začetnica, poleg cele grmade pedagoških in metodičnih zvezkov. »Sonce, milo in dobro voljo — to boš potrebovala!« mi je svetovala mama in edino to mi je tudi koristilo. Od prvega do zadnjega zvezka, vse sem pustila dema, ker jih v praksi res nikoli nisem potrebovala. Prišla sem med analfabete, velike in male, zapuščene in, kakor sami pravijo, »daleko od mora 1 Boga«. In zdaj uči! A deca nima niti papirja, niti svinčnika, jaz nimam krede. Samo gole stene, prazna šolska omara, pred menoj pa velike otroške oči. .. uči! Pozabila sem na naše neuspelo šolanje, hočem reči šolanje, ki mi ni mnogo dalo. Pač pa vem danes, kaj mora imeti učitelj, ki ga usoda zanese v tak kraj: vrečo poguma in dve vreči dobre volje. Gospod nadzornik mi je v Splitu dejal: Delajte, kakor sami znate ln hočete! Nikoli ga ni zamikala pot v naše zagorske hribe. Dobro je vedel, kai me tam čaka. Ta šola je bila taka kot še nobena, pouk f\kšen kot še nikjer. Ob kateri uri se prične pouk, to je pač zadnja skrb, saj nihče nima ure! Otroci so jedli zjutraj fige z žganjem, v šolo so si nosili čuta-rico z vinom. In ti uči! .. Okoli nas pa so rasle oljke ln fige. gole skale so Izžarevale vročino... bili smo »daleč od mora i Boga«. Pa sem se vendarle znaSla. Čeprav sem doma lz mesta, me vendar nikoli niso raz- vajali. Slamnjača mi je bila znanka že izza otroških let. ko smo hedili na kmete. A ne le slamnjačo. še bolj važno Je, da poznaš kmetsko dušo! Koliko večerov sem presedela ob ognjišču, sama ne vem. Navadila sem se že na tisti duh po prekajeni slanini — tako je namreč dišala obleka po vsakodnevnem posedanju ob zadimljenem ognjišču. Ko je sonce že utonilo v morje, In ko se je spuščal nad nas ta strašni dalmatinski zimski mrak, tedaj sem vendarle včasih iskala po žepu robec — za solze. Toda stisnila sem zobe in se spomnila mame ter pokojnega očeta ki sta me edina začela voditi v resnični 3vet, ne zlagani, namišljeni svet, nego v trdo in neizprosno življenje. Sam bog ve, kako žalostno bi orala po tem šolskem polju, če bi me že od mladih nog ne vzgajali v društvu, po Tyrševi poti, Drez bojazni, vedro v življenje! Tega v šoli nisem dobila. Pač. Med profesorji je bil eden edini, ki mu ni bilo glavno, da nas bo do plčice natančno po piogramu natrpal z zgodovinskimi letn cami. Vodil nas je drugače. Govoril je: »Cenjene frajlice, šola ni vse! Biflanje pa še manj. V življenje poglejte, v svet!« Peš, a kolesi, s smučmi podnevi, ponoči, pozimi, poleti, v kmečke hiše, v hribovske vasi, v črne gozdove — smo hodili spoznavat zemljo in prebivalce. Tako sem si pridobila to, kar mi je tu najbolj prav prišlo: brez strau v novi dan. Brez strahu sem se morala Izmuzniti celo — otmici, kajti vse to te čaka v teh krajih. 6ola me ni pripravila sa tukajšnje življe- nje. Koliko praktičnih knjig sem morala prelistati v teh krajih, da je bil pouk v an-alfabetskem tečaju v skladu s tukajšnjimi prilikami. Kdo nas je kdaj učil, koliko znašajo stroški za najnavadnejše stranišče? Smo risali kdaj načrte za svinjake, cisterne ? Nazadnje še misel, da te bodo prestrašili z otmico, potem pa vsak dan pogled na te uboge otroke, z žganjem v želodcu in v čutarah vino! Da, troje me Je vzgojilo: Ne šola. Tam se pridobila le nekaj teoretske podlage. Moja zahvala velja predvsem staršem, ki so me naučili gledati življenje brez sentimentalnosti. Drugo Je bilo udejstvovanje v društvih, predvsem v telovadnem, da se tudi telo navadi premagovati razne ovire. Razen tega ml Je aktivno društveno udejstvovanje v marsičem pomagalo, da nisem izgubila Idealizma do dela. Težko je tu učiteljevatl s idealizmom v srcu, a reci, kar hočeš: Ae teže je biti brez njega. Tretje Je gospod profesor, ki nas je praktično udi spoznavati domovino in posebnost kmečke duše. Zato mi je danes lahko tudi ta na dalmatinskem otoku, čeprav sem daleč od tebe, Prekmurka, in daleč od tebe, Bosanka. Na naše šolanje ae pa res nič več ne spominjam, saj sem vama že rekla, da sem pustila vse svoje zvezke doma. (O božiču je mali brat izrezoval lz njih aoroplane.) Pozdravlja vaju Cveta ZH-Pivko li Dalmacija. Os nastopi pri seksualna nervoznost (seksualna nevrastenlja) lahko poskusite s „PROFEMIN« hormonskimi pilulami za ženske. Dobivajo a* * lekarnah Poskusna škatlica s 30 pilulami din 84.—. 6 100 pU din 217.—. Po povzetju razpoku Ja: lekarna Bat o vec, Ljubljana. Zahtevajte popis ln obširno navodilo, ki Jih brezplačno razpošilja: Glavno sKladl&Ae farm.-kem. laboratorij Vls-Vlt, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg S. br. 5846/39. mimo z različnimi garniturami, ki jih poljubno izmenjavamo, da je vsakokrat drugačna. Te garniture so seveda Izdelane v kontrastnih, živih barvah, vmes pa so tudi lahko bele ln v barvi obleke, lz žameta, svile in blaga, čimbolj se razlikujejo druga od druge, tem težje bo spoznati, da prav za prav nosimo vedno eno ln Isto obleko. Navajamo samo dva primera: obleko lz finega, temnorjavega blaga in popoldansko obleko lz gladke, bleščeče svile Na naši skici najdete vsako teh oblek v treh različnih Inačicah, seveda pa ju je možno pre-drugačiti še v neštetih drugih, bolj ali manj preprostih domislicah. Volnena oblika je dokaj ravnokrojena. Po vsej dolžini života jo zapnemo s patentno zadrgo, ki jo v osrednji podobi vidite zaključeno tik pod vratnim Izrezom. Dokaj široki pas iz žameta ali iz svile je zadaj zavezan v pentljo. Iz enakega tvoriva Izdelamo tudi majhen ovratnik, ki ga z malo pentljo vred pripnemo v vratni Izrez. Patentno zadrgo pa lahko pustimo odprto malone do pasu. Oba stranska dela obleke tedaj tvorita nekakšne široke re-verje, praznoto po sredi pa izpolnimo z dolgim, pletenim vložkom lz živozelene volne. Vložek se pod vratom nadaljuje v precej visoko, pokončen ovratnik. Srednješirok, raven pas takisto spletemo lz enake volna (leva skica zgoraj). Drugačno sliko dobimo, de potegnemo patentno zadrgo nekako do srede života. Nar&cbiSL s^oJUcca upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje In ima prijeten okus, je «gLm.Ltr.n»VUJM* Reverjl, ki smo jih na ta način ustvarili, so dokaj krajši, vrzel med obema stranskima deloma obleke ni tolikšna, da bi jo morale izpolniti s posebnim vložkom. V reverje vstavimo samo še druge, za vratom pokončno privlhane reverje iz belega plko-ja, ki se nenavadno dobro podajo vsakemu obrazu. Obleko prepašemo z ozkim usnjenim pasom, morda v lepi, rdočL barvi (levo 3podaj). SviVjna obleka na naši skici Je po modi široko zvončasto krojena tn je brez pasu. Le dva v 1o'«-j všita šiva na životu jo storita v pas poudarjeno vitka Ozki vratni izrez je rnh.o koničasto ukrojen, osvežimo ga pa s t'.: 1 nizi belih biserov. Na vsaki strani p« .i Jarliro obleki boke z dvema ljubkima pentlj- >. 1 lz črnega ali temno-rdečega žamet', k ju seveda lahko poljubno snamem-i Povsem dru| "'i Je videti Ista obleka, če jo prepašemo » širokim, spredaj v dve zvon časti pen ti j. navezanim pasom iz tir-kiznega musellna. Rokavom lahko natalfr-nemo dolge, tirkiznobarvne manšete, lahko pa jih pustimo tudi docela gladke. Vratni izrez podpremo z veliko zaponko iz tlrki»-nlh kamnov (desno spodaj). Nadalje prav posrečeno lzpremenlmo takšno črno obleko, če jo opremimo z ličnim barvastim telovnikom lz satina ali iz tor-žeta. Telovnik na naši skici nima hrbta. Le za vratom sta obe sprednji poli s široko, draplrano progo združeni v celoto. V sredi sta oba dela gladka, ob straneh pa drobno plisirana. Prevežemo Ju z ozkim pasom iz enakega, nežnobarvnega tvoriva (desno zgoraj). Okrašeni žepi na novih oblekah Na tem mesta no 1» nekoč omenili, kollkanj je nova moda vzljubila iepe in kako različne obliko dobivajo ta preprosta. t bistvu iaraatto praktična dopolnila oblek, odkar so ae Jih modni umetniki lotili a podvojeno vnemo. Sedaj predlaga moda Ae Izvezeno že po ali celo obrobljene z dokaj Stroko progo v kontrastni btxvi, da jih bo Ae bolj videti m novih, * r. Ustvaritelj Man- nerheimove Ime in idejo je dal finski maršal^ trdnjavski gijski general Badoux — Betonska gnezda s zoper tanke Mannerheimova črta, finski obrambni sistem, si je v kratkem času pridobila skoraj legendaren sloves. Dolgo so se vanjo zaletavale ruske divizije. Ce je doslej vzdržala proti ogromni premoči, gre velik del zasluge za to belgijskemu generalu Badouxu On je prav za prav ustvaritelj tega trdnjavskega nasipa, ki nosi ime maršala Mannerheima le zato, ker je ta dal pač idejo zanj. Lani leto, ko so se začeli nad skandinavskimi narodi zbirati temni oblaki, so se začeli Finci ogledovati za kakšnim izkušenim inostran-skim strokovnjakom. Id bi mu mogli zaupati zgraditev utrjenega pasu ob najvažnejšem delu finske meje. na Karelijski ožini. Ta 100 km široki pas med Baltiškim morjem in Ladoškim jezerom straži dohod do najbogatejšega in s prometnimi cestami najgosteje obdarjenega dela Finske. Izbera finskega generalnega štaba je padla na Badouxa. ki ima za seboj slavno vojaško kariero Kot pionirski častnik se je v svetovni vojni odlično udeleževal bojev v Flandrlji. Z gradnjo utrdb ob Yseri, ki so dokončno ustavile nemški pohod, si je pridobil izkušnje, ki so mu pozneje mnogo koristile. Po vojni mu je vodstvo belgijske vojske poverilo gradnjo cele vrste važnih trdnjav-skih del. Lansko leto je stopil v pokoj in tako je dobil prostost, da je lahko izvršil nalosro. ki je dosegla danes svetovno zgodovinski pomen. Spomladi lanskega leta je prišel Badoux na Finsko. Finci so bili dotlej izvršili po-četna dela, zlasti merilna. Navzlic temu, da sta stari finski narodni junak, maršal Mannerheim, in Badoux drug drugemu že po prvem srečanju ugajala, so bile glede dela, ki naj bi se opravilo, med njima, kakor tudi med finskim generalnim štabom in Belgijcem razlike v naziranju. Po večtedenskih pogovorih je žilavi Belgijec končno uveljavil svojo voljo. Ni mu šlo za ustvaritev frontalnih obrambnih sistemov, posamezne utrdbe naj bi se s svojim ognjem medsebojno podpirale. Badoux je dobro vedel, kako se je treba zavarovati pred naskoki motoriziranih kolon in letal. Z majhnimi modeli je predvajal, kako je mogoče s strojniškimi gnezdi, ki jih krijejo močne ln dobro zakrinkane betonske zgradbe, cele tedne kljubovati sovražnim navalom. V takšnem betonskem gnezdu je strelec pri strojnici celo za topniško iz-borno opremljenega nasprotnika skoraj neranljiv. Njegovo glavno orožje je težka strojnica, ki se nje ogenj križa z ognjem sosednih bločnih utrdb. Poedine zgradbe obdajajo globoke ovire iz bodeče žice, ovire za tanke, pasti za tanke, minska polja i. t. d. Belgijec je imel pred očmi belgijske utrdbe na Ardenih, ki jih štejejo med najboljše. Z gradnjo bločnih stavb so začeli razmeroma pozno, v maju, toda vzeli so jo z vso energijo v roke. Na Badouxov nasvet so dotlej razmeroma pičlo opremo izpopolnili nasip pa je izvršil bel-strojnicami in topovi • topovi zoper tanke. Da se je baš to dobro obneslo, nam kaže dosednjl potek rusko-flnske vojne. Finci so s svojimi številnimi 3.7-centimetrskhni topovi zoper tanke uničili, kakor poročajo, že stotine ruskih bojnih vozov. Mannerhelmovo črto so zgradili s posebno skrbno prilagoditvijo ozemlju. Verigo bločnih zgradb prekinjajo na mnogih mestih jezera. Pozimi, ko so ta jezera pokrita z debelo ledno plastjo, bi se mogel sovražnik sicer približati, toda Badoux je mislil tudi na to ln je dal postaviti lahke ln brze topove tako, da morejo z lahkoto razbiti ledno s ko rjo, tako da bi neprijateljski oddelki padli v vodo in potonili, če bi tvegali takšen poskus. General Badoux je Imel po Izbruhu vojne med Rusijo ln Finsko priliko na lastne oči opazovati učinkovitost svojega utrjenega sistema. Seveda pa je treba upoštevati, da so ruske napadalne čete odpovedale tako, kakor bi nihče ne bil pričakoval. Izkazalo se je, da razpolagajo Rusi z dobrim vojnim materialom, da pa ne znajo z njim pravilno ravnati. Ce se bodo po številnih dosedanjih porazih nekaj naučili, tedaj se pač še tako hrabra in moralno odlična, toda majhna vojska, kakršna Je finska, ne bo mogla dolgo upirati ogromni premoči, če ne bo deležna hitrejše ln učinkovitejše pomoči, nego je Je bila doslej. Žepni radijski prejemnik za vsakogar It»njjMwk1 konstruktor Se(UiiM) iUnnJdl I iepne radijsko iLipruvu. ki nI vr^Ja od f««tojfruf»kega aparata. Žepni radio ne potrebuje nič antene. Sivi ftnilei Volkov! kot (Umski junaki Znani monakovskl izdelovalec kulturnih filmov VValtei Leekebusch je bil prvi, ki mu je uspelo posneti volkove v prosti naravi na ceiulokinl trak ter sestaviti film, ki obravnava samo njih življenje. O težavah, kl jih jt moral prebiti s svojo odpravo pri tem delu, pripoveduje sledeče: »Nastanili sinu se v neki rumunski vasi pod goro Negojem v Transilvanskih Alpah in smo najprvo mnogo tednov porabili za to. da smo težko dostopno prebivalstvo pridobili za naše poskuse Ko so slišali o volkovih, ki jih hočemo dobiti pred kamero, so nas gledali kakor norce ln so vsako pomoč kratkomalo odklonili, šele ko je vaški župan lz ministrstva prejel obvestilo, da je naše delo deželi v prid, ln šele potem, ko nismo štedili z denarjem, vinom in dobrimi besedami, so se ljudje pokazali dostopnejše, tako da smo končno lahko pričeli s pripravami za snemanje. Pred vsem je šlo za to, da bi s težkim lovom ujeli osem volkov, ki naj bi nam rabili kot glavni junaki. Za snemanje je bil določen obsežen gozd. ki smo ga zaprli z dva metra visokim plotom. Podnevi so bile ujete živali v njem še precej spodobne. ponoči pa so besno tulile, da je šlo skozi mozeg. Srebrne slepiče, uspešna strašila Le z nevoHo so se kmetje postavili v našo službo. Večji del jih je sestavljal kolono gonjačev. ki naj bi priganjala volkove pred našo namero, ki je bila zabankadlrana z deskami ln drogi Drugi, ki so Oili za to sposobni, so imeli uloge v filmu samem. Po načrtu bi morali »sivi hudiči* vdreti v njihovo vas iz katere naj Dl jih prebivalstvo Izgnalo z vsemi mogočimi orožji. Z volkovi pa tudi v Igri ni bilo šale Eno tzmed zveri, ki ie nenadno napadla nekega kmeta je bilo mogoče komaj še pravočasno ustreliti. Kot učinkovito strašilo so se Izkazale v ostalem srebrne slepiče, kakršne se uporabljajo v filmu za dodatno razsvetljavo pri posnetkih na prostem. Ce je prišel volk preblizu, 1e bilo treba s takšno sleplco samo malo pobllskatl. pa je že stisnil rep med noge. Pred skritimi napadi pa nismo bili nikoli varni in bili smo v^eli, ko smo po dvomesečnem trdem delu svojo nalogo končali. Izmed četveronogih filmskih junakov smo tri podarili nekemu zoološkemu vrtu, tri smo morali ustreliti, dva pa sta ušla v zadnjem trenutku s skokom čez -dva metra visoki plot. Pravi sivi hudiči!« Dekleta v zate" Trgovina z belimi sužnjami — Soban-ce s pisemci odhajajo v vilo — Stara zvodnica Po naključju je policija v Marseilleu Izsledila tolpo trgovcev z dekleti, ki jo je vodila neka 70-letna ženska. Stara zločln-ka je sama Izbirala svoje žrtve, ln sicer večinoma med mladimi, neizkušenimi dekleti z dežele, ki so prihajale v mesto, da bi si poiskale zaslužka. Imela je navado, da je v kavarnah prisedla k mizi mladih deklet, ki so sedele same. Tam je zaigrala komedijo z omedlevico. Dekle se je potem seveda sočutno pobrigala za starko ln ta jo je prosila, naj jo spremi domov. Tako se je tudi zgodilo. Starka se Je z dekletom odpeljala v vilo v najodličnejšem mestnem predelu in tam je žrtev začela pritiierno obdelavati. Ce jI je uspelo dekleta pregovoriti, da se bo vkr- KVALITETNO BLAGO je trpežnejše — zato tudi cenejše! Z obleko pa Imate veselje ie, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko DRAGO S C H W A B LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7, kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah! »Ali je g. zobozdravnik doma?« »To sem jaz.« (VT&deoa Tegn«) Verjetnost evropskih poročil List »Los Angeles Times« predlaga, da bi vesti lz Evrope označevali s posebnim znakom, ki bi bralcu omogočal spoznati, v koliko tej vesti lahko verjame. List predlaga uvedbo sledečih znakov: P (propaganda), O lotflclal, uradna vest), L. L. P. (Looks like propaganda, diši po propagandni vesti) S. A (Seems authentlc, videti Je avtentična vest) Predlog Je dober — le praksa ga utegne v premnogih primerih zelo zmaiičlti Kajti vest pod »O« je pogostoma najmanj »L. L. P.c, a »A. S « je pogostoma samo »P«. Tristoletnica nevtrateti Neki statistik je izračunal, da rabijo besedo »nevtralnost« med vsemi besedami v časnikih danes največ. Kar se pa tiče problema nevtralnosti, ni ta nič novega. Od kar so vojne in vojujoče se stranke, so bila tudi ljudstva, ki se vojn niso udeleževala. Trojanska vojna je imela svoje »nevtralce« prav tako kakor perzijske vojne, vojne rimskih pretoriancev in Aleksandra Velikega. Toda tedanji nevtralci so bile enostavno države, ki se niso borile. Juristično-politični pojem nevtralnosti v najmodernejšem pomenu je dosti mlajši. Ta poiem je mogel nastati šele tedaj, ko sta se uveljavila pojma mednarodno pravne suverenosti in s tem enakopravnosti samostojnih držav. Pojem nevtralnosti je namreč vezan s priznanjem suve- HolandSki ju ris t Grotius, e-....................- " ■ ■ i iistvaritelj mednarodnega pojma nevtralnosti renih pravic nevojujočim se državam po vojujočih se strankah. Ustvaritelj mednarodnega prava je torej obenem ustvaritelj pojma nevtralnosti v današnjem smislu. To je bil veliki holandskl jurist Grotius, ki je pred tri sto leti napisal svoje znamenito, veliko ln pozneje skoraj v vse jezike prevedeno delo »De jure belil ac pacls«, »O pravu vojne ln mira«. V tem delu je »oče mednarodnega prava« prvič razvijal pravni položaj nevtralcev takj, kaKor ga v splošnem priznava še današnja praksa. Morda ni slučaj, da je bil ustvaritelj nauka o nevtralnosti Holandec — ali če je res samo slučaj, tedaj moramo z današnjega stališča v tem slučaju videti neko določeno logiko svetovne zgodovine. zaklonišče proti napadom "z zraka imajo v švedski prestolnici Pod vtisom rusko finske vojne je švedska prestolnica Izvršila obsežne priprave za zaščito svojega prebivalstva prea letalskimi napadi. Ta čas gradijo v Stockholmu podnevi ln ponoči 9000 zaklonišč, kl naj bi dala vsemu prebivalstvu zadostno zaščito za primer zračnih napadov. Doslej zadostujejo zaklonišča komaj za 30.000 oseb, tako da je treba Izvršiti še ogromno delo. Največje zaklonišče bo mestna uprava gradila sredi mesta, na trgu pred koncertno hišo. V njem bo prostora za nič manj nego 4300 oseb in bo potemtakem največje zaklonišče zoper zračne napade na svetu. Stroške so preračunali na milijon švedskih kron, ki naj bi jih v mirnem času krili s tem, da bi zgradbo uporabljali kot podzemeljsko garažo Računajo, da bo dajala 40.000 kron letne najemnine. Večina Predhodnice naših šivank —————u—»m————mmmmmmtmm— mi i ■ Kosti in trni, šele potem bronaste in železne igle V vseučlllškem muzeju v Filadelfijl je videti v zbirki vsakovrstnih kosti nekoliko tenkih kosti, ki jih napis označuje predhodnice današnjih šivank. Te igle izvirajo lz časa, ko je človek kože ubitih sovražnikov in živali skuša) malo predelati preden jih je uporabil kot obleko. To obleko je hotel pritrditi nase in ji dati določeno obliko. S koničastim predmetom, kakršnih je našel v naravi dovolj, je v kože prebijal luknje, skozi katere je potem potegnil jermene ali vrvice Prva Igla, s katero so vrvice, ki naj bi oblačilo stisnila k telesu, . cala za Maroko, nI bilo treba nobenega nasilja. Ce pa to ni uspelo, tedaj so star-kini pomagači dekle prepri>sto omamili ln jo spravili, kamor so hoteli. Stara zvodnica je imela tudi navado, da se je nastan-jevala v odličnih penzionih. Ce je tam naletela na kakšno posebno mično sobarico, jo je poslala s pisemcem v tisto vilo. Tudi ta trik je nekaj časa dobro uspeval, na zadnje pa je postal tolpi usoden po okoliščini, na katero ni bil nihče pomislil. Ena Izmed nič hudega slutečih sobaric, ki naj bi odšla s pismom v pogubo, je imela slučajno prosto uro, česar zvodnica ni vedela. Zunaj na cesti je na dekle že čakal nje prijatelj, vojak. Ta jo je spremil J do vile in tam je dekle dejalo: »Počakaj j malo, oddam pismo ln se vrnem takoj.« Vojak je potrpežljivo čakal celo uro, njegove prijateljice pa ni hotelo biti nazaj. Začel je nekaj sumiti, a nI pozvonil, da bi povprašal, kaj je z dekletom, temveč je odšel naravnost na policijo, kjer so z velikim zanimanjem poslušali njegovo poročilo, saj si je policija že nekaj časa belila glavo, kam izginjajo številna mlada dekleta. Vilo so takoj obkolili ta Izvrši« preiskavo. Sprva niso našli nič sumljivega, potem pa so odkrili skrivna vrata do stopnic, ki so vodile v tajno klet Tam so našli več deklet, kl so spale. Bile so omamljene. Tudi vojakova prijateljica Je bila ie med njimi. Policija, kl je aretirala vse v rili nahajajoče se člane tolpe, Je Se nadalje na skrivaj stražila hišo. NI Be zmotila. Proti večeru je privozil tovorni avtomobil, 1* katerega so hoteli prenesti velike zaboje v hišo. V takšnih zabojih so spravljali potem nesrečnice v pristanišče ln na ladje. Seveda so te svojevrstne prevoznike tudi aretirali, a staro zločinko so bili že prej spravili za ramrežena okna. i m povlekli skozi pripravljene luknjice, je bil kakšen trn, kakor nam kažejo najdbe v pradavnih grobovih na Angleškem. V Dor-dogni so poleg mnogih koščenih rezbarij našli spet koščene igle vseh mogočih oblik. Takšne so našli tudi v Švici. Mnoge izmed teh primitivnih Igel še niso imele ušes, temveč samo vrez na močnejšem koncu, a nit ni zdrsnila ob oglu. Pozneje so ljudje začeli Izdelovati bronaste in železne igle, Se dolgo pa so se ohranile igle lz ribjih kosti. Eskimi ln drugi primitivni narodi jih uporabljajo še dandanes. Zapuščine v Ameriki drugih zaklonišč je namenjena samo prebivalcem poedine hiše ali hišnega bloka, druga pa bodo imela prostora za 300 do 500 oseb. Mnoga zaklonišča izstreljujejo lz žive skale in bodo zato absolutno varna pred bombami. Tudi trezorje bank bodo spremenili v zaklonišča, v javnih parkih, kakor pred trgovsko visoko šolo, bodo izkopali jarke v sekanih črtah. V Stockholmu bodo istočasno Izpopolnili tudi aktivno letalsko obrambo, že tiste baterije najnovejših obrambnih topov, kl so sedaj slaclonirane v mestu ln na njegovi periferiji, so po mnenju strokovnjakov znatno močnejše nego zračna obramba Helsinkov Na otokih pred Stockholmom, kl se razprostirajo daleč v morje, so organizirali svarilno službo, tako da se švedska prestolnica čuti že sedaj varno pred vsemi eventualnoetmL Nad 42 stopinj C pod ničlo Norveška Je Imela v preteklem mescu najbolj mrzle zimske dni, kar jih je bilo od 1. 1917. Najnižjo temperaturo so Izmerili na otoku Roerosu, ln sicer je znašala 42.5 i stopinje Celzija pod ničlo. Ce pa Izvzame-j mo takšne Izredne primere, je znašalo norveško januarsko povprečje — 8 stopinj in je bilo torej še vedno višje nego v rajnih drugih deželah. Oslofjord ni zamrznil btCZ lastnikov tž£ei° se srečni dediči V času, ko so v Ameriko Izseljeni Ev-ropcl ln pustolovci še pogostoma odkrivali kakšen rudnik zlata ali pa si s fantastičnimi špekulacijami z zemljišči pridobivali ogromna Imetja, se je dogajalo dostikrat, da so milijonarji umirali brez oporok ln dedičev, vsaj brez znanih dedičev in je moral ameriški fiskus potem po Evropi iskati dedičev, preden je zapuščino, če dedičev nI našel, zasegel zase. Ce si tedaj Imel neporočenega »strica v Ameriki«, je to po- Švicarski vojak na smučeh Pet živih pokolenj V družini zdravnika dr. Karla KOglerja na Češkem se je z rojstvom dečka zgodil redki primer, da je v neki družini pet živih pokolenj. Praprababica novorojenčka bo v kratkem slavila svoj 93 rojstni dan ln je telesno ter duševno čudovito krepka. i Li • • x» Švicarska vojska Je po finskem rgledu opremila svoje vojaštvo s smučmi in belo obleta^ Id stari iWveU nevidnega v snega j menilo toliko, kakor da Imaš varno naložen denar v banki. Danes je temu seveda malo drugače, toda število milijonarjev, ki umirajo brez oporok in dedičev, je še vedno čudovito visoko. Najbolj znani primer iz zadnjih let je primer vdove Garretove, po rodu Schaf-ferjeve, kl je zapustila okrog 150 milijonov dolarjev. Od 1. 1930. sem je ta zapuščina na razpolago. 36.000 Garretov se je lz Anglije že prijavilo fiksusu v Filadelfijl ln tudi približno Isto število nemških Schif-ferjev, Schaeferjev, Schefferjev in ljudi podobnega Imena. Ti so ustanovili celo svoje društvo s sedežem v Strasbourgu ln so poslali svojega odvetnika v Ameriko, da bi posredoval za izročitev 150 milijonov dolarjev — toda brez uspeha. Vojne, revolucije, požari ln druge nesreče so uničile mnogo knjig ln listin, b katerimi bi se dalo morda dokazati, da so pre-tendentl za milijone v sorodstvu z Garre-tovo oziroma Schafferjevo, brez trdnih dokazov pa ameriški fiskus ničesar ne izroča. Druga zapuščina brez dedičev je tista, kl Je ostala 1. 1936. po vdovi Bili VVandeo-vi lz Nevv Yorka. To Imetje znaša 25 milijonov dolarjev ln zapustnlca je v oporoki poverila Izvršitelja oporoke, naj v petih letih poišče morebitne dediče. Ce bi jih nikjer ne našel, pa naj ta denar zapade v prid državi Nevv York. To zadnje se bo menda tudi zgodilo. Amerika pa nikakor nima monopola na takšna Imetja brez gospodarja ln dedičev. V Londonu je umrl 1.1906. Izumitelj ška-rlj za striženje volne po Imenu Visulitsch ln po rodu brje z Madžarskega. Ostavil je 22 milijonov funtov šterllngov. ki jih Je država porabila za dobrodelne namene. Zaman Je namreč Iskala dedičev. V Belgiji pa Je umrla pred nekoliko leti stara gospodična Henrietta Horvathova, kl Je živela vedno zelo skromno ln so jo smatrali za srednje lmovito, če že ne za ubogo. Zapustila na je nič manj nego dve ln pol milijarde belgilskih frankov ln do danes se ni še nihče javil, da bi jih prevseL ANEKDOTE L. 1700. Je dospel kralj Filip na potovanju v Madrid, kjer se Je hotel dati kronati, v provtnclalno mestece Mont L' HerL Na čelu krajevnih odllčntkov ga Je sprejel ln pozdravil župan s sledečimi besedami: »Veličanstvo, dolge nagovore ste sami nekoč označili kot enako utrudljive za govornika, kakor dolgočasne sa poslušalca. Dovolite ml zato, da vam namesto nagovora zapojem majhno pesem.« Ne da bi počakal na vladarjev odgovor, je zapel župan z zvonklm glasom lepo stanco na čast visokega goeta. »Da capo!« Je vzkliknil župan hitro tn mož končal, z nasmehom Ftllp. župan Je ponovil svojo pesem. Filip mu je dal ▼ zahvalo Izročiti dvajset zlatnikov. »Da capo!« Je vzknlknil župan hitro ta smejoč se tej prisebnosti. Je velel kralj svojemu dvornemu zakladniku, naj seže še enkrat v mošnjo. Hanlbal Je kralju Pruzijl svetoval, naj se s sovražnikom spopade v bltkL »Ne upam si,« je odgovoril kralj, »drobovje darltvene živali ne prerokuje nič dobrega.« »To Je čudno.« Je odgovoril Hanlbal porogljivo, »crknjeni živali zaupate bolj nego izkušenemu vojskovodji!« VSAK DAN ENA »Da, moj dragi, jaz sem pač previden ...« (»Marc AureUo^j Kadar kopni sneg Pregled i!o sedanjega poteka zime v Sloveniji Letos smo doživeli močne snežne žamete že v oktobru. V planinah je padlo snega takrat čez 1 m. Toda novembrsko južno vreme pa tudi sončni žarki so ga zopet vzeli, tako da smo vstopili v začetek meteorološke zime, 1. decembra brez snega. Prvi sneg, ki je nato trajno obležal, je pa-cel 3. decembra. Obležal je seveda samo v višjih predelih. Na Komni ga je padlo 12 cm, na Pohorju in sicer na Klopnem vrhu 10 cm. V Ljubljani pa je zapadel trajnejši sneg šele 11. dec. ki je z majhno izjemo pokrival zemljo nato vse do danes. 11. dec ga je padlo v Ljubljani komaj 16 cm. 16. dec. pa kar 10 cm, tako da je snežna odeja bila v decembru najdebelejša 11.5 cm. Zadnjega v mescu je znašala še samo 2 cm. Na Komni je snežna odeja bila ves čas Včja od 80 cm in je na koncu mesca zna-aala 1.20 m. Spodaj v Bohinju je bila najvišja 48 cm in je konec mesca znašala 34 cm. Na Pohorju sneg ni bil razmeroma visok. Najvišji je bil 17. in 18. dec., ko je znašal 25 cm, koncem mesca še vedno 23 cm. V Mariboru je sneg obležal šele 16. dec. 22 cm in se je njegova debelina zvišala do konca mesca do 17 cm. Kočevje je imelo zadnjega decembra 25 cm, Novo mesto 5 cm. Letošnji januar je bil pravi snežni mesec. Novo leto se ie zabelo v Ljubljani z 2 cm snega. Snežilo je 3. in 4. januarja, tako, da se je debelina snega zvišala na 7 cm. Nato smo bili brez snežnih padavin vse do 17. Zaradi stalne temperature pod 0°, se je debelina snega zmanjšala samo do 5 crn. 17. jan. pa je začelo snežiti in je sneg v presledkih padal vsak dan do konca januarja. 18. jan zjutraj ob 7. je snežna odeja že znašala 22.6 cm. 21. jan. 31 cm, in 24. jan. 57 cm, kar predstavlja največjo debelino snega. Konec januarja je znašala še 51.5 cm. Na Gorenjskem v Bohinjskem kotu je "bila snežna odeja višja. V Bohinjski Bistrici je znašala 25. januarja 1 m 10 cm in konec mesca še 84 cm. Na Komni je bil 25. jan. sneg visok 2 m 55 cm in konec mesca še vedno 2 m 5 cm. Na Pohorju na Klopnem vrhu je 24. jan., ko je bila povsod v Sloveniji snežna odeja najvišja, znašala debelina snega 80 cm, ki se je do konca mesca znižala na 75 cm Vidimo tedaj, da je v planinskih predelih nad 1000 m snežna debelina na dan svoje največje razsežnosti pojemala od zapada. kjer je dosegla nad 2 m in pol, proti vzhodu, kjer je bilo še samo 80 cm snega. Podobno je bilo v dolinah le da so številke manjče: Bohinjska Bistrica 1 m 10 cm, Kranj 80 cm, Ljubljana 57 cm, Maribor 47 cm, Brežice 49 cm, Sobota v Prekmurju 47 cm. Zanimivo je vedeti, koliko vode da zapadli sneg. Padavine merimo tako, da iz-nrirriiro, kako debel bi bil vodni sloj, če bi voda začasa padanja snega ali dežja ne odtekala. Tako dež kakor sneg merimo v milimetrih, vodnega sloja. Sneg seveda prej razstopimo. V Ljubljani je bilo v januarju 13 snežnih dni. Skupno je padlo v teh dneh 79.9 cm snega. To seveda ne smemo zamenjati z debelino ležeče snežne odeje. Gornja številka predstavlja samo sešteto množino snega, kakor se ga je namerilo vsak dan sproti ob snežnem dnevu. 79.9 cm v raztopljenem stanju je dalo 61.4 mm vode. To pomeni, da bi bil vodni sloj, če bi raztopljena voda tega snega ne odtekala, globok 61.4 mm ali na 1 kvadratni meter bi padlo v vsem mescu 61 litrov in 4 de-d. Po gornjem merjenju, da 10 cm sveže zapadlega snega približno 8 mm vode. Seveda zavisi to od kakovosti snega, čim bolj je sneg rahel, tem manj vode da. če pa je sneg že star in vležan. da več vode. Povprečno se računa, da da 10 cm starega snega 10 mm vode ali 10 litrov na 1 kvadratni meter zemeljskega površja. Konec januarja je bila vsa Slovenija v srednji meri pokrita s pol metra snega. Tedaj je vsak kvadratni meter zemeljskega površja nosil nad seboj 50 litrov vode. V planinah kjer je do 2 m snega in še več, nosi vsak kvadratni meter nad 2 hektolitra vode. Iz teh enostavnih računov jasno sledi, kaka nevarnost poplav preti pokrajinam, kamor tečejo reke, če je izvir-je teh rek pokrito s snegom nad pol metra visokim. Ravno središče naše države, kjer se pod Beogradom Izliva Sava v Donavo, je podvrženo takim poplavnim nevarnostim. Tre-notno je vse izvirje Save, Savinje in Drave sploh vsa izvirja rek, ki spadajo v Donavsko porečje, pokrito z razmeroma visokim snegom, že sedaj se javljajo nevarnosti pred poplavami v Sremu in Banatu. čim bodo vse te velikanske množine snega skopnele in zdrvele po rečnih koritih proti Beogradu, bo ozemlje med Zemu-nom in Beogradom pod vodo. Ministrstvo za gradbe budno pazi na to pretečo nevarnost, čim zapade v izvirjih več kot pol metra snega, že podvzame vse potrebne ukrepe, da se očuva vsaj življenje Ljudi in živine pred poplavo. Marsikomu se bo zdelo, ko vidi ogromne kupe snega ležati po cestah, da je padlo z neba ogromno vode. Toda to je samo prevara. 2e zgoraj je omenjeno, da znaša skupna vsota padle vode v letošnjem januarju 61.4 mm. Povprečno pade v Ljubljani v januarju 74 mm. Vidimo torej, da je letošnja množina januarskih padavin pod normalo. V preteklih letih smo doživeli še dosti večje januarske padavine. Tako je v januarju 1936 padlo kar 226.8 mm ln najbolj zanimivo pa je to, da ni takrat, kakor je iz zapiskov razvidno, niti enkrat snežilo. Vsa voda je sproti odtekala in ni bilo uikake nevarnosti pred poplavo, če pa padejo padavine v obliki snega, ki obleži, in čeravno znaša njihova množina celo manj kot normala, je nevarnost poplave pred durmi. Da padejo padavine v obliki snega, zavisi to od temperature zraka v predhodnih dneh. Recimo, da je v decembru padla še majhna množina snega in pritisnejo nato severni polarni vetrovi, tedaj dobimo zelo nizke temperature. Kajti že itak mrzli severni srak se nad snegom še bolj ohladi. Temperatura more pasti do pod —20°, kakor še je letos to zgodik. če pritisnejo sedaj, visoko nad nami južni vetrovi, ki nam prinašajo dež, morajo vse padavine, ki padajo skozi spodnji mrzli zrak, pasti v obli-' ki snega. In ta nov sneg povzroči zopet nizke temperature in te zopet sneg. Vidimo, da si sneg in nizka temperatura zraka drug drugemu pomagata vse dotlej, dokler ne prežene bližajoča se pomlad oba, sneg in mraz. Letošnja zima je lep primer za tak potek snega in mraza. 11. decembra so pričele naletavati prve snežinke, ki so dale 1.6 cm snega, ki pa je naglo skopnel. 14. dec. je ponovno snežilo, in tudi v naslednjih dneh. 17. dec. je snežna odeja znašala v Ljubljani 11.5 cm. Nato so pritisnili severni polarni vetrovi. Temperatura je začela padati in je dosegla 29 dec. v Ljubljani —19.4°, drugod po Sloveniji mnogo pod —200, v Slovenjem Gradcu celo —30°. Do 16. januarja so se padavine samo dvakrat pojavile, obakrat kot sneg. Ves čas je bila temperatura pod 0°, tudi podnevi. 17. januarja so se pojavili v višinah južni vetrovi, ki so nam prinesli padavine. Zaradi spodnjih nizkih temperatur pa so padle vse v obliki snega. Samo 26. januarja opoldne se je temperatura dvignila nad 0°. Dosegla pa je samo 0.8«. V vseh ostalih dneh ie bila pod 0°. Navada je, da doživljamo v Ljubljani rekordno nizke temperature v prvi polovici februarja, če je zemlja pokrita s snegom. Tako se je zgodilo v izredno mrzlih dneh 3. februarja 1929 in 12. februarja 1912. Ni izključeno, da doživimo tudi letos kaj takega. R. O. let vzornega neseM • w Kranj, 10. februarja Te dni je KranjsTcn prostovoljna gasilska četa zaključila 60. delovno leto, tiho in sikromno z zavestjo, da je v teku zadnjih let dosegla tak napredek, da se sme prištevali med najvzernejše prostovoljne čete v državi. Iz skromnega početka pred 60 leti je četa iz leta v leto hitro napredovala, največjo agilnost pa je dosegla, ko je postal njen predsednik g. Rici Alayr. Kot spreten in sposoben organizator je s pomočjo mnogih odličnih sodelavcev uvedel vzoren službeni red, in opremil četo z najmodernejšo opravo in tehničnimi pridobitvami, s kakršnimi razpolagajo le poklicne gasilske čete. Da imamo v Kranju danes tako vzorno gasilsko organizacijo, se imamo v veliki meri zahvaliti njenemu dolgoletnemu predsedniku in pa onim odličnim sodelavcem, ki že dolga leta z največjo marljivostjo delujejo v četi in v društvenem odboru. Zato pa četa vsako leto vidno napreduje in se v vseh ozirih izpopolnjuje. Zadnje leto si je četa nabavila alarmno napravo s 30 signalnimi zvonci. Predvideno montažo so dovršili le z delnimi vodi v stanovanja posameznih članov, nadaljnje delo pa so morali prekiniti in naročilo stor-nirati, ker je dokončno izvršitev te pre-potrebne naprave preprečil finančni polom tombole. Finančni neuspeh lanske tombole gre na rovaš obrtniške tombole in je nesporno, da je izvedba dveh velikih tom-bolskih prireditev v Kranju v teku enega leta nemogoča. Ko je Društvo slovenskih obrtnikov v Kranju priredilo tombolo, je gasilsko društvo sklenilo, da istega leta ne bo priredilo svoje tombole. Občinska uprava pa je nato društvo pregovorila, da je vseeno izvedlo veliko gasilsko tombolo in to z obvezo občinske uprave, da morebitni deficit krije občina. Tombolski zaključni račun je pokazal 20.000 din deficita in zato so gasilci sklenili, da v bodoče ne bodo več prirejali tombol ako bi občinska uprava dovolila Mestni trg. kot igralni prostor še kaki drugi organizaciji. Odločujoči činitelji se morajo zavedati, da so gasilske tombole oni vir dohodkov, s katerimi si gasilci nabavljajo prepotrebno orodje in ostale potrebščine. Delo v preteklem letu kaže, koliko nesebičnega truda je vložilo članstvo v svoj prostovoljni poklic. Četa je morala poere. v Kranju dovati pri 9 požarih in sicer pri dveh v mestu, pri ostalih pa v okolici, kjer so gorela gospodarska poslopja. Skupna škoda vseh lanskih požarov v Kranju in okolici znaša 679.000 din od ognja povzročene škode, 62.000 din pa od gašenja z vodo Obvarovana škoda na gorečih objektih pa zna ša 3,510.000 din. Zelo zaposlen je bil tudi samaritan«lci od sek, ki je izvršil 149 prevozov. Od leta 1928, ko je bil nabavljen sanitetni avto, je bilo z njim izvršenih skupno 1283 prevozov. Kakor običajno so tudi v zadnjem letu izvršili mnogo brezplačnih prevozov, ker največkrat potrebujejo pomoči osebe, ki so v najslabših gmotnih razmerah. Pa tudi občinske uprave in razne blagajne oziroma socialne ustanove so večkrat vkljub Prečnemu naročilu in plačilni obvezi odklonile povračilo stroškov. Sanitetni odsek je sta'ne vršil sUi/bo z rešilno postajo na vseh večjih spc>rtn;h in ostalih prireditvah. S sanitetnim avtom so prepeljali 151 oseb Četa si je v teku leta nabavila nove če ške cevi in spojke poles tega pa ie imela velike izdatke za nabavo rezervnih dc lov za vse avtomobile. Skupno šteje četa 62 aktivnih in rezervnih članov. Odlikovanje sta v tem letu dobila od gasilske zajednice tov. Janko Bi-dovec in Franc Troha Na občnem zboru sta bila zaradi izrednih zas'ug za četo soglasno izvoljena za častna člana g. Ažman Karel st. in g. Bidovec Anton. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor z nekimi izpremembami. Predsednik g. Rici Mavr in tajnik g. Završnik Stanko pa sta sprejela svoji funkciji le pod pogojem, da bo imela četa več zaslombe pri mestni občini. Na zaključku je predsednik omenil zadevo gasilske parcele na Hujah, katera je namenjena za novi gasilski dom in ii je bilo sedaj vzetih 588 m2 zemlje za občinsko cesto. To vprašanje bo društvo rešilo z občinsko upravo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Naše gledališče D B A M A Nedelja, 11. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 12.: Tri komedije. Red B. Torek, 13.: zaprto. Sreda, 14.: Na prisojni strani. Red B. četrtek. 15.: Praznik cvetočih češenj. Red četrtek. Petek, 16. ob 15.: George Dandin. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Nedelja v drami. »Princeska in pastirček« je mladinska igra Pavla Golie ln se odlikuje s posebno pestrostjo in zabavnostjo. Pri otrocih je zelo priljubljena, tudi pri letošnjih ponovitvah je imela, kakor vselej, velik uspeh. Igra se dojmi kakor velika bogata in vesela slikanica in nudi otrokom obilo zabave in smeha. Naslovni vlogi igrata Levarjeva in Simčičeva. — »Praznik cvetočih češenj« je delo, ki je vzbudilo tudd letos največjo pozornost zaradi učinkovito poetične in etično dogna-ne vsebine, učinkovite režije in sijajno podanih vlog. Zasedba vlog je sledeča: Jan v vlogi princa Kwana, Vida Juvanova kot Kotaro, šaričeva kot Claro, Gregorin učitelj Genzo, Skrbinšek Gemba Tonani Marija Vera, Matsuo Debevec, starci Jerman. Plut in Potokar. Režiser Ciril Debevec. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Tri Courtelinove komedije »Boubouro-che. Stalni gost in Priljudni komisar« so sila zabavne zgodbice iz pariškega življenja. Avtor je pokazal na lahkoten in hu-moren način različne prizore iz zasebnega in uradnega življenja. Snov je nezvestoba in mehanizacija uradnega življenja ua osnovi paragrafov. Posrečeno podane vloge podčrtavajo učinek komedij. OPERA Nedelja, 11. ob 15.: Lumpaclus Vagabundus. Izven. Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ponedeljek, 12.: zaprto. Torek, 13.: zaprto. Sreda, 14.: Rusaika. Red sreda, četrtek 15.: Lumpacius Vagabundus. Red A. Petek. 16.: Lok. Plesni večer Pina in Pie Mlakar. Izven. Nestroy-štritofov »Lumpaclus Vagabundus« je vesela burka, ki je po svojem vse- skozi zabavnem enačaju kot nalaAČ sa tisti del občinstva, ki se v gledališču rado tudi kdaj pa kdaj od srca nasmeje. Dejanje prepletajo originalne glasbene točke, med katerimi je zlasti mnogo dovtipnih kupletov. V glavnih partijah nastopijo Zupan, Modest in Janko. Režija je Zupanova, dirigira pa Niko štritof. V muzi kalno sijajni Leharjevi opereti »Frasquiti« bo drevi spet gostovala priljubljena stalna gostja, ga. Zlata Gjungjenac. Naslovna partija zapeljive špnske ciganke ji nudi vso priliko, da se igralsko in pevsko razživi do najvišje meje: Ar-manda poje z velikim uspehom žan Franci, dočim sodelujejo še Peček, AL Sancin, Bar-bičeva in J. Rus. Za stoletnico rojstva velikega ruskega skladatelja čajkovskega pripiavlja opera njegovo prelepo opero iJolanto« v novi zasedbi z Vidalijevo, Betettom, Franclom, Jankom, Lupšo in Orlom v glavnih partijah. Istočasno bo naš marljivi baletni zbor v koreografiji baletnega mojstra Golovina izvajal daljšo suito iz velikega čajkovske-ga baleta »Hrestač«. Pino in Pia Mlakar bosta izvajala na našem odru najnovejšo Lhotkovo plesno , kompozicijo »Lok«, s katero sta dosegla izreden uspeh v ZUrichu in v Monakovem. Glede dela samega velja povedati kot zanimivost, da je nastalo ob tesnem sodelovanju komponista ln koreografa v neposredni naši sredi, na gradu Bokalce. Ker bo gostovanje obeh umetnikov samo enkratno, opozarjamo interesente na prodajo vstopnic od ponedeljka naprej pri oporni blagajni. Cene od 70 din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Nedelja. 11. ob 1515.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Popoldanska predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 11. ob 15.: Neopiavičena ura Znižane cene. Ob 20.: Cigan baron. Tedni starega železa Angleška vlada je sklenila uvesti tedne starega železa in prvi teh tednov je bil že v Londonu. Prebivalstvo so pozvali, naj odda vse stare predmete iz železa ali jekla, ki jih ne more več rabiti. To staro železo bo predelovala oboroževalna industrija. V Londonu so že prve dni nabrali za mnogo ladijskih tovorov starega železa. Podobni tedni se bodo vršili tudi v drugih obljudenih delih Anglije. ejsfrani Danes velika smučarska prireditev z mednarodno udeležbo v znamenju dvoboja Demetz—Smolej Danes ob 9. bo izpred hotela »Triglav« start za državno prvenstvo v vztrajnost-nem smuškem teku na 30 km. To tekmovanje je JZSS letos razpisal mednarodno in se je zanj razen vseh naših najboljših prijavilo tudi osem tekmovalcev broječa. kvalitativno silno močna ekipa iz Nemčije z znanim odličnim Demetzom na čelu. Na dvoboj Demetz—Smolej je danes osredotočena pozornost vse naše in nemške športne javnosti in sigurno je, da bo naše današnje državno prvenstvo odjeknilo v športnih rubrikah vseh velikih evropskih listov. Saj se bosta v Mojstrani udarila oba najboljša srednjeevropska tekmovalca v edinem letošnjem medsebojnem srečanju na dolgi progi. Kaj bo še danes? Kaj bo še danes š:fs.Il Športnih dogodkov danes prav za prav ne bo mnogo. Snežne razmere so se vsaj v dolinah precej pokvarile, za športe na zelenem polju pa teren tudi ni posebno prikladen, tako da obsega današnji spored le malo važnejših prireditev na prostem. Pri nas doma je glavna ln skoraj edina prireditev ona smučarska v Mojstrani, ki jo omenjamo že na drugem mestu. Za zeleno mizo je treba od včeraj ln danes omeniti dva občna zbora, in sicer plavalnega in atletskega, pri kateri priliki sta bili ustanovljeni dve novi samostojni slovenski športni zvezi. O poteku teh dveh zborovanj bomo podrobneje poročali v pone-dcljski izdaji našega lista. Onstran Sotle ln Se bolj proti jugu pa bo vsa pozomest športnega sveta osredotočena na nogomet*? dvtfr-sj BSK—Grašjanski ki bo danes popoldne ob 14.C0 v Zagrebu. To je četrto srečanje za Cvetkovičev pokal k; je za obe enjstorici posebno zdaj. ko sta oba nogometna tabora iz Zagreba in Beo- Sms!!*! krnmrcl 1 Zanimiv.", novor.t k: In posebno dobro služila smučarjem nri vznonu Smučarji so dobili zai L,;ivo novost, ki jim v veliki meri olajša najbolj neprijetni del smučanja: vzpon. Nov jugoslovenski patent s popolnoma avtomatskim delovanjem omogoča vzpon brez vsake pc3trcibe in deluje enostavno v zvezi s smušklm korakom. Iznajditelj, inž. Vlad. Ogorelec, ga imenuje smuški kramprži. Krampeži se montirajo pred streme ter so v isti šir-javi kot stremena in čevlji, tako, da smučanja ne ovirajo. Izdelani so iz lahke kovine, zaradi česar ne povečajo teže smučk Krampeži popolnoma nadomccte pse, imajo pa to prednost, da so vsak čas uporabni, ni jih treba natikati niti kako posluževati; čim so montirani na smučeh, pomagajo pri vsaki strmini, pri smučanju navzdol pa dopuščajo nemoteno izvajanje vseh smušlrih likov, brzine same ne ovirajo, v zaledenelem snegu ali globokih smu-činph pa celo olr ,'ša.io smuk. Velika je prednost krampežev pri prečkanju strmin po-bočii v osrenjenem snegu, ker dajejo krampeži smučarju potrebno stabilnost in preprečijo podrsavanje smučke. Krampeži nimajo nikakih vzmeti ali drugih delov, ki bi se lahko kvarili, izdelani v enem komadu nudijo največjo jametvo pred poškodbami. Z enim samim prijemom se morejo sneti s smučke, montirane ostanejo le stranice, ki so z vijaki pritrjene na smuči. Vprašanje plajšsria vzpona so reSovali žo na več načinov, toda razen psov doslej nobena iznajdba ni r:*!la tega problema zn lf,'o!;ivn; vsem je morlkrlo enostavnosti. Smuški kranrfv?! obetrfo dokončno rešitev tega tpr bodo v vsnkem pogledu zadovoljili široke vrste smučarlev-turlstov ln pa vseh enih, ki uporabljajo smučI za svoje dnevne opravke. grada precej bolj ločena kakor prej, velikega prestižnega pomena. Obe moštvi sta se marljivo pripravljali za to tekmo in obema ni šlo malo na živce, da so jo odlagali od nedeije do nedelje. Zdaj je le nastopil odločilni termin ln oboji so seveda trdno prepričani, da bodo prejeli pokal. Gradjanski ima pri tem računu prednost domačega igrišča ln lastnega občinstva, BSK pa je efektivno na boljšem za dva gola. Vsekakor kažejo vse okoliščine. da bo to srečanje poteklo res dramatično, tem bolj, ker bosta BSK in Gradjanski poslala v to borbo res vse najboljše moči, kar jih imata. V Beogradu bo tudi precejšnja praznina, če ne omenimo prijateljskega srečanja meti Jugoslavijo in zemunskim Vitezom, v katerem hočejo beograjski rdeči pred startom v državno prvenstvo, ki bo v srbski ligi že prihodnjo nedeljo, še enkrat preizkusiti svoje igralce. Sejali pa bodo v Beogradu tudi. ln sicer na ustanovni skupščini srbskega plavalnega saveza, tako da bo z današnjim dnem naš plavalni šport Imel ustanovljene vse tri narodne zveze. Ra^.Is državneg i prvenstva smuških štafet na 4X10 km v Mariboru ISSK Maribor razpisuje tekmovanje za dižavno prvenstvo smuških štafet na 4X10 km, ki bo dne 18. februarja 1.1. v Mariboru (ob neugodnem vremenu pa v Sv. Lovrencu na Pohorju). Pokrovitelj prireditve je mariborski župan, v častnem odboru pa predstavniki vojaških in civilnih oblastev ter zastopniki osrednjih športnih organizacij. Vodstvo tekem bo v rokah naslednjih gosnodov: predsednik Golubovič, teh. vodja Purkelc, sodniki Voglar, Aljančič, Ber-gant, starter Vesnaver itd. Start bo ob 10. Tekmujejo lahko samo štafete (4. smučarji) istega kluba, ki morajo biti verificirani pri JZSS z veljavnostjo za 1939/40. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. Prijave je treba poslati na tekmovalnih prijavnicah pismeno na naslov: ISSK Maribor, Aleksandrova c. 3 do vključno 17. februarja opoldne. Pri-javnine ni. Kasnejše prijave do 18. t. m. ob 9. pri startu s prijavnino din 10.— za štafeto. Darila bodo častna za Štiri prvoplasi-.rane štafete, razen tega pa Se za najboljšo štafeto MZSP ln za najboljši čas posameznika v štafeti. Objava rezultatov ln razdelitev daril bo ta dan zvečer ob 18, v hotelu Orel v Mariboru odn. ob 16. v hotelu Geratiču v Sv. Lovrencu na Pohorju. Zaradi prenočišč ln števila oseb pri udeležbi se je treba pravočasno prijaviti prireditelju. Glede vozne ugodnosti na železnici je zaprošena generalna drekclja železnic v Beogradu, od katere zaenkrat še ni rešitve. Ko bo prispela, bomo objavili dodatno. Razpis »Orožnovega smuka«, preko Pohorja v nedeljo 25. t. m. Orožnov smuk preKo Pohorja je postal tradicionalna vsakoletna preizkušnja za one planince, ki tudi pozimi radi pohite v naš, v tem času še očarljivi planinski raj. SPD v Mariboru je ustanovilo v ta namen poseben častni znak, ki si ga pribori vsakdo, ki v enem dnevu prekrmarl pot od Mariborske koče preko vsega pohorskega grebena do Vuzenice, konkurenca pa ima ime po en=m na vidnejših pionirjev smučarstva na našem Pohorju dr. Janku Orožnu. Letos se bodo zbrali smučarji 24. februarja zvečer v Mariborski koči, kjer bo vodstvo prireditve (Borut Hribar, Evald Koren) sprejemalo prijave s prijavnino din 10.—. Skupen odhod na progo bo v nedeljo, ob 6. Proga vodi mimo Ruške koče, Zlodeja, koče na Klopnem vrhu, kjer ja prvi počitek, nato mimo koče na Pesku, čez šintlarico in Jezerski vrh do Senjor-jevega doma, kjer bo glavni počitek. Pri Senjorjevem domu bo tudi glavna kc trola (Senica Drago). Zadnji čas za odi od s Senjorjevega doma je ob 15. Tretja fta-pa gre čez Črni vrh, Malo in Veliko Kopo ter ob grebenu do Sv. Primoža v Vuzenico. Dolžina proge je okoli 52 km, posamezni vzponi merijo 1800 m, smuka pa je 2600 m. Vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost. Progo je pravilno prevozil, vsak udeleženec, ki se bo pred odhodom večernega vlaka javil v kolodvorski čakalnici v Vu-zenici vodji Orožnovega smuka. Vsa podrobnejša pojasnila bodo dobili sodelujoči na predvečer smuka v Mariborski koči. Kdor bo prevozil celo progo v predpisanem času, bo prejel častni znak prireditelja, ki ga ni mogoče kupiti ln naj služi propagandi zimske turistike vobče. kakor še prav posebej razkazovanju zimskih krasot našega Pohorja. Kdor prevozi Orožnov smuk petkrat, lahko tudi v presledkih, dobi srebrn venček, po 10 kratni uspešni vožnji pa zlat venček okoli znaka, dočim je na zadnji strani vrezano Ime lastnika ter letnice uspešne udeležbe v tej propagandni vožnji naših planincev-smučarjev. Smnfnrs'*« tekma v Hrastniku. Preteklo nedeljo je bila smučarska tekma nameščencev kemične tovarne v Hrastniku pod pokroviteljstvom ravnatelja g. Prochaske. Kljub slabim snežnim razmeram — bila je močna poledica — se je prijavil precej močan kader vnetih tekmovalcev. Tekmovali so čez Kalske planine v dolino. Najboljši čas je dosegel Povhe Pavel, ki je prejel krasno darilo. Drugi po času je prispel Ludvik Urbajs in je prejel srebrno plaketo. Tretji je bi! Oberauner Jože. Organizacija je bila odlična. Občni zbor SK Ljubelja v Tržiču bo v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. v hotelu »Pošti«. Športni klub vabi vljudno vse aktivne člane, pa tudi ostalo članstvo ln prijatelje na čim večjo udeležbo. Boks-sekcija SK Slovana poziva vse člane, da se sigurno udeleže treninga v ponedeljek 12. t. m. zaradi važnega razgovora. — Ta dan bo tudi sprejemanje novih članov za vajo boksa in gimnastike. Treningi so pod vodstvom članov-državnih prvakov. SK Mars. Redni letni občni zbor bo v nedeljo dne 25. t. m., na kar se opozarjajo vsi člani kluba, čas ln kraj bosta objavljena kasneje. Križanka št. 5 Vodoravno: 1. ptica; 8. reka v Nemčiji; 9. industrijska rastlina; 10. pesnitev; 11. prometna tla, smer gibanja; 12. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljano prvino; 13. divji srd; 15. svetopisemska oseba; 17. ločnica; 19. proizvajalnik električnega toka, plina; 20. drag kamen; 21. bolgarska pesnica (♦ 1886.); 22. preprosto orožje, godalnik, tudi krožna črta; 23. nip-ponske slavnostne igre; 25. morska žival; 26. kitajska dolžinska mera, kemični znak za alkalijsko kovino, tudi vprašalnica; 27. gorstvo na Kreti, drugo v Mali Aziji; 29. svetovno udruženje leposlovcev (kratica); 30. ženski kip kot steber. Navpično: 1. rudnik; 2. del živalskega telesa; 3. števnik; 4. grški bog ljubezni, tudi planetoid; 5. zemlja; 6. vladar; 7. Tolstojev roman; 11. kraj pogubljenih; 13. pokrajina v Jugoslaviji; 14. tiskovina; 16. zaplralec tekočinskih posod; 17. opica; 18. svetopisemska oseba; 22. drevo; 24. pesniška oblika; 26. stanjska sprememba tekočin; 28. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin; 29. iracionalno število. Rešitev križanke št 4 Vodoravno: 1. srečolov; 7. Lagerlof; 13. pav; 14. seter; 16. Sue; 17. Iž; 19. riž; 20. rin; 21. les; 22. go; 33. Rab; 25. Liszt; 27. mar; 28. orač; 30. Vega; 31. Ra (2. = radij); 33. Sand; 34. ogrlica; 35. Tartlni; 36. smet; 37. Re (3. = renij); 38. sova; 39. romb; 41. Ter; 43. tlaka; 46. Nea; 47. rt; 48. krt; 49. Eva; 50. pas; 52. Dr. (=dok-tor); 53. Ero (zonega sveta) 54. agava; 56. Krn; 58. Kalldasa; 59. Akropola. Navpično: 1. skiro; 2. ep; 3. čar; 4. Ovid; 5. os; 6. veriga (2. Veriga); 7. Lenz (Jakob Michael Relnhard); 8. ar (2. Ar = argon); 9. esej; 10 Rus; 11. le; 12. fjord; 15. tisa (2. Tisa); 18. žaromet; 22. Ganl-med; 24. bager; 25. lecet; 26. trava; 27. Manon: 29. črt; 30. vir (3., 4., 5. Vir); 33. sir; 35. tokava; 36. strok; 38. Sava; 40. Barka; 42. brod (2., 3. Brod); 44. lega; 45. mako; 48. kri; 51. srp; 53. EI; 54. as (5. As = arzenli. 85. S&i 57, No, Evropa pred tisoč leti Boji prvega nemškega cesarja Otona I za nadvlado V pariških »Les Nouvelles 1 i t -16 r a i i e s« je priobčil Fred B e r e n c e zanimivo zgodovinsko razpravo o položaju V Srednji Evropi pred približno tisoč leti. Leta 93« ae je saksonski kralj Oton I. proglasil za «raija Nemčije. V tem času je bil star šele 24 let. Njegovo, za tedanje razmere drzno dejanje, ki je pomenilo začetek »rimskega cesarstva nemškega naroda«, je izzvalo v tedanjem svetu veliko pozornost. To dejanje je bilo očitno naperjeno zoper, edino takratno cesarstvo, namreč bizantinsko, ki je — kakor znano — po propadu zapadnega rimskega cesarstva prevzelo njegovo politično dediščino in ime. Carigrajski vladar se je imenoval cesar rimskega svetega cesarstva. Njegova država ej obsegala ves balkanski polotok, južni del Apeninskega polotoka, Apulijo in Kalabrijo. Odkar pa je bil v Rimu kronan Karel Veliki za kralja, so nemški vladarji poželjivo gledali na Italijo z njenimi bogatimi mesti in razvito trgovino. Tudi saški kralj Oton I. je sanjaril o osvojitvi Italije. Preden pa je hotel doseči ta cilj, se je moral sporazumeti s svojimi močnimi slovanskimi sosedi, kajti ob Labi in ob Odri so Mli Slovani in Germani v neprestanih bojih. Cehi in Poljaki v desetem stoletju Da bi mogel Oton premagati Čehe, je najprej sklenil prijateljstvo s Poljsko. Poljak: niso poznali nevarnosti, ki jim preti in so skušali odvrniti vojno z Nemci tako, da so stopili z njimi v prijateljsko zvezo. Ta '■aktika je bila povsem napačna, kajti jasno je bilo. da bi se Oton z novo in še večjo močjo vrgel na Poljsko, če bi mu bilo uspelo premagati in osvojiti Italijo. V nastalem položaju pa je Oton I. obrnil vse svoje voiaške sile najprej proti Čehom; njegovi generali so osvajali češko ozemlje korak za korakom in neusmiljeno uničevali domače prebivalstvo, tako pridobljene kraje pa so takoj naselili z nemškimi kolonisti. Leta 950 je Oton prisilil češkega kralja Bolcslava, da je moral postati njegov vazal in priznati na svojih tleh suverenost nemške države. Tako so bili Čehi premagani, Poljaki pa nevtralizirani in Oton je lahko upal, da mu bo sedaj uspelo uresničiti najdražji ln najtežavnejši načrt. Z utemeljitvijo, da mora zaščititi lepo in mlado vdovo zadnjega 1 angobnrdskega kralja, ki je umrl brez otrok, je Oton organiziral vojaško ekspe-iieijo. ki je prodrla južno od Alp v Italijo in si osvojila Lombardijo, kraljestvo, ki je obsegalo severno Italijo Zmagoviti Oton se je v Paviji poročil z mlado kraljico; ne da bi se dal izvoliti ali kronati. je sprejel naslov kralja Italije ter prisilil tedanjega kralja Berangera, da je postal njegov vazal. Osvojitev Italije Čeprav je bila tedanja Italija močno razcepljena, je vendar bila nje civilizacija visoka. Prebivalstvo je preveč ljubilo svoje svoboščine, da bi sprejelo vsiljeni mu severni red. Kralj Bčranger, ki je bil inteligenten, spreten in pogumen mož, je kmalu stopil na čelo Italijanskega nacionalnega pokreta. Oton je s svojimi četami znova prekoračil Alpe, planil nenadoma v italijanska mesta in ne da bi se zmenil za armado kralja Bčrangera, prodrl vse do Rima, kjer se je dal 2. februarja leta 962. po papežu Ivanu n. kronati za prvega cesarja svete rimske države germanskega naroda. Rimljani so kaj hitro opazili, kakšen je namen novega cesarja: podrediti tudi papeštvo svoji oblasti Oton je namreč takoj zahteval od rimskega senata prisego, da ne bo Izvolil papeža brez njegove odobritve. Papež je bil zaradi tega nejevoljen ln se je sporazumel s kraljem Bčran-gerom, ki je bil še vedno močan, da se bosta oba borila zoper to uzurpacijo. Obema so se kmalu pridružila tudi svobodna italijanska mesta, vendar pa so mnoga med njimi, ki so bila dolgo časa neodvisna, popolnoma zanemarila vprašanje svoj« vojaške obrambe in zdaj niso mogla podpreti kralja Berangera z ničemer drugim kakor s svojim zlatom. Zaradi te slabe vojaške pripravljenosti je cesar Oton kljub odporu kralja Berangera v Romaniji tretjič zmagovito prodrl v Italijo, uničujoč pred seboj vse. kar mu je bilo na potu. Prodrm je v Rim, obtožil papeža Ivana XIL verolomstva in raznih drugih dejanj, ga odstavil in nadomestil s svojim papeškim kandidatom Leonom VIII. Toda brž ko je cesar Oton odpotoval lz Rima, je pa rimsko ljudstvo pregnalo Leona ln zopet poklicalo na papeški prestol Ivana XII., ki pa je kmalu nato umrl. Potlej so Rim- ljani, ki Se vedno niso marali papeža po volji germanskega cesarja, izvolili Benedikta V. Po novih bojih in novi zasedbi Rima je Otonu zopet uspelo, da je postavil na papeški prestol vnovič Leona VIII. Bavarski in saksonski vojščaki so planih po upornikih »kakor plane sokol po jati drobnih ptičev«, pravi letopisec tedanjega časa. V rimskih ulicah so se dogajali strahoviti pokolji in ceste so bile pokrite z mrliči. Prefekta mesta Rima so obesili z lasmi na bronastega konja v spomeniku cesarja Marka A vreli j a, potem pa ga vodili golega na oslu po mestu z obrazom obrnjenim proti repu živali, dokler ga niso končno odvedli v ujetništvo na Nemško, kjer je kmalu podlegel trpljenja. Oton se je vrnil v Nemčijo ter odpeljal s seboj kot jetnika papeža Benedikta V. in bivšega kralja Bčrangera, ki je bil po junaškem odporu premagan in ujet skupaj s svojo hrabro soprogo. Rimski letopisec vzklika ob opisu teh dogodkov; »Gorje tebi Rim, ki so te tlačili toliki narodi, sedaj se te je polastil saški kralj, tvoji sinovi so padli pod mečem, tvoja moč je popolnoma oslabela. Tvoje zlato in tvoje srebro so vzeli a seboj.« Obračun s Poljaki Medtem ko se je Oton trudil, da bi prisilil Italijo na kolena, so njegovi generali mislili, da je prišel primeren trenutek za končni obračun s slovanskimi sosedi. Po pokoritvi Čehov so prišli na vrsto Poljaki, dotlej uspavani s prijateljsko pogodbo. Poljski knez Mieszko, ki je bil še pogan, se je poročil s hčerko češkega kralja — Kristijana in je ob tej priliki prestopil v vero svoje žene. Ta zakon je blagoslovil češki duhovnik. Njegove posledice so bile zgodovinsko pomenljive, kajti — zatrjuje poljski zgodovinar So-bieski — tako je Poljska sprejela Krščanstvo in stopila v evropsko občestvo. Toda Mieszkova država je bila »najobsežnejša slovanska država, polna žita, živine, strdi in pašnikov«, so pravili na Otonovcm dvoru. Bila je cesarju potrebna, če je - hotel uresničiti svoje nadaljne načrte. Njegove dobro pripravljene čete so nenadoma vdrle na Poljsko ter hitro porazile presenečene Poljake. Mieszkc se je zbal, da bi njegov narod doletela usoda polabskih Slovanov, ki so jih popolnoma iztrebili, in je prosil Nemce za mir in prizanesljivost. Sprejel je njihove pogoje, zlasti, da bo plačeval tribut za Pomorjansko Leta 963. je dal svojega sina Boleslava N jmcem za talca. Pit den se je pošlo /il od njega, mu je odrerai lase in jih poslal papežu. riQ- ■eč ga nJego»e aaKlte zi ka (ki ae je pozneje res maftteval). Pouku s Blzaocem Po svoji zmagi nad Poljaki se je začel Oton L, ki je premagal tudi Madžare, Dance ln Langobarde, vmešavati v francoske zadeve. Francosko kraljestvo Je takrat vladal slabotni kralj Lotar, ki se mu ni mogel upirati. če je hotel Oton L postati gospodar Evrope, mu Je ostala še neka naloga: osvojiti bizantinske pokrajine v južni Italiji, ki bi mu zagotovile trgovinsKo nadvlado v Sredozemlju. V tistem času je vladal bizantinsko cesarstvo, kl je obvladovalo ves vzhodni del Sredozemlja od Egejskega morja pa do Adrije, Nikifor Fokas, ki ga zgodovinarji imenujejo zaradi njegovih osvojitev v Aziji »Napoleon desetega stoletja«. Po uspehih, ki jih je Oton 1. dosegel v Italiji, je imel edinega močnega nasprotnika v Bizanc u vojaško in trgovsko dobro organiziranem cesarstvu, za katerim so stale neizčrpne zaloge surovin in ljudi v AzijL Pred tem nasprotnikom se je nemški cesar spustil v pogajanja in je za svojega Fina, bodočega cesarja Otona n., zaprosil roko bizantinske princese, ki naj bi mu prinesla kot doto južnoltalijanske provir"«. Pogajanja so se močno zavlekla, zaka., carigrajski cesar se ni dal zlahka speljati ria k d. Ko je Oton L Izvedel, da je Nikifor odšel na bojišče v Mezopotamiji, ga je obšla misel, da bi se utegnil tudi Bizant zrušiti pod nenadnim m močnim nemškim napadom Oton je tvegal tak udarec ter Je vdrl v Apulijo in začel oblegati Bari, glavno mesto bizantinskih provinc v Italiji. Oton, kateremu so uspeli toliki drzni podvigi, si ni mogel misliti, da bi se utegnila ta trdnjava uspešno braniti. Njegov načrt je bil prav preprost; če pade Bari, mu ne bo težko pris liti bizantinskega cesarja, da da svojo hčerko njegovemu sinu ln z njo vred južnoitalijanske province. Toda mesto se je pod vodstvom spretnega stratega hrabro branilo pred napadalci. Po eno mesečnih bojih je moral cesar priznati, da je poražen, in je odrinil nazaj na sever. Pogajanja pa so se obnovila in Otonov sin je bil nekaj let pozneje vesel, da je dobil vsaj roko bizantinske princeske medtem ko so zaželene province ostale še celo stoletje v bizantinski posesti. ★ Neuspeh pri Bariju je bil za Otona T. velik udarec; njegov prestiž je padel, njegova moč se je začela nevarno krhati ln prej od njega podjarmljeni narodi so se postopno začeli zopet otresati njegove nadvlade. Ko je 1.973 umri, je zapustil svojemu sinu sicer še vedno mogočno cesarstvo, a moral si je priznati, da svojega glavnega življenjskega cilja ni dosegel. Nemčija laMco zgraii 200 psimomic na leto Pariški »Temps« posnema v svoji vojaški rubriki glavne podatke, ki jih objavlja angleška tehnična revija »The Motorship« o kapaciteti nemških ladjedelnic za gradnjo podmornic. Po informacijah navedene angleške revije Imajo ladjedelniške tvrdke v Nemčiji na razpolago naslednje število popolnih ladjedelniških priprav: Blohm und Voss 10, Bremer Vulkan 7, Deschlmag 16, Deutsche Werft 12, Deutsche Werke 6, Howaldtswerke 10, Krupp 8 In Schlchau 6. K temu je treba dodati še okoli 20 enakih priprav pri drugih ladjedelnicah, tako da jih je skupno na razpolago okoli 80. Kapaciteta vseh teh ladjedelnic je leta 1938 znašala okoli pol milijona ton, od katerih je odpadlo okoli 360.000 ton na motorne ln okoli 160.000 ton na parne ladje. Ob izbruhu vojne je oilo v nemških ladjedelnicah v delu 52 trgovskih ladij s skup- okofl ZT0.000 ton. B njihovo gradnjo je bilo zaposlenih okoli 85 ladjedelniških priprav, medtem ko je bilo ostalih 45—50 ladjedelniških priprav prostih za gradnjo podmornic. Ako se moreta v vsaki ladjedelniški napravi graditi dve podmornici naenkrat, je bilo mogoče dati v gradnjo okoli 100 podmornic hkratu. Računajoč za gradnjo 9 mescev, bi znašalo število izgotovljcnih podmornic za odprto morje (po 750 ton) okoli 11 na mesec. Mesečna produkcija podmornic po 500 ton pa se ceni na 15. Že sedaj lahko izgotove nemške ladjedelnice mesečno po 6 podmornic, v aprilu se bo to število zvišalo na 8, v juliju pa znabiti že na 15, dočim bo v decembru doseglo 20. To bi pomenilo skupno letno proizvodnjo nad 200 podmornic. Temu odgovarjajoča je najbrž tudi proizvodnja orodja in motorjev. Dve za Nemčijo neugodni vprašanji pa sta dobava potreb- nih kotlCtn prvovrstnega materiala, kl Ji potreben za gradnjo podmornic, in pa la-vežbcuije odgovarjajočega števila mornaiv jev. Imenovana angleška revija Je mnenja, da bosta ti dve oviri preprečili, da bi Nemci res lahko poslali v boj po 200 novih podmornic na leto. ★ Naša slika kaže nemško podmornico, kl je zgrajena tudi za polaganjo min. Mino spuste s pomočjo posebne priprave iz podmornice. Privezana je na sidro, ki se takoj pogrezne na dno morja, dočim se mina sama, ki je privezana k sidru s tanko žico, dvigne tako visoko, kolikor ji to žica dopušča. Žica je zmerjena v taki dolžini, da se mina ustavi 3—6 m pod morsko gladino. Zato mora poveljnik podmornice za vsako mesto, kjer naj se mine nastavijo, najprej z zemljevida točno dognati, kako globoko je tam morje. Če ne dobe izdatne pomoči, Finci ne bodo mogli več dolgo vzdržati Norveški list »Aftenbladet« poroča o razgovoru, ki ga je imel dopisnik nekega ameriškega lista z adjutantom maršala Mannerheima. Finski častnik je položaj finske vojne naslikal z naslednjo prispodobo: »Nekdo je padel iz 40. nadstropja nebotičnika. Leteč mimo oken 20. nadstropja. pravi prijateljem, ki so ob oknih: Doslej je še vse dobro. Finska je natanko v takem položaju. Ni dovolj, ako svet ploska našemu junaštvu. Se je čas. da se razgrne mreža za padajočega ali da se prinesejo lestve za njegovo rešitev Se je čas, da se prežene napadalec. Odpor Fincev morda prekaša v zgodovini znane primere. toda ljudje, ki izvršujejo ta junaštva. se bližajo koncu svojih sil. Njih energija je napeta do skrajnih prirodnih meja. Skrajni čas je. da dobijo zameno na položaju, kjer branijo evropsko omiko.« Enako črnogledo presoja položaj tudi francoski vojaški pisatelj Jean de Pierre-£ay, ki se v »Oevru« čudi. kako je mogoče gledati na Finsko mirno in ravnodušno. Pisec pravi: »Okoliščina, da so sovjeti na finski fronti osredotočili 26 divizij in 12 tankovih bataljonov ter razdelili te sile na štirih različnih sektorjih d kazuje. da se je pri njih perioda zmešnjav nehala. Minuli so časi, ko so se oddelki finskih smučarjev lahko nenadoma pojavili za hrbtom divizije nasprotnika in izzvali pri njem zmedo in poplah. Zdaj je vojna stopila v novo, bolje organizirano fazo. Sovjeti so se odločili za vsako ceno zadušiti finski odpor Njihova vojska ima sedaj ono, kar ji je manjkalo od vsega začetka: načrt. Poveljstvo sovjetskih čet si prizadeva, da bi prisililo Fince k spremembi njihove takt.ke. Od gverilskih napadov hoče preiti k bojem na neprekinjeni fronti. To seveda zahteva znatnih sil. ki jih Finci ne bodo več dolgo zmogli. Prej ali slej bodo pregaženi. ako pravočasno ne dobe pomoči, zlasti ako ne dobe letal s katerimi bi mogli krotiti sovjetsko letalstvo. Finska je sedaj prisiljena osredotočiti vse svoje sile na treh sektorjih: na severu Ladoškega jezera, v okrožju Lo-moja in pri Salli Na ta način se jemljejo sile obrambi karelske fronte, na katero pritiskajo sovjeti najbolj. Ni izključeno, da bo sovjetsko poveljstvo poiskalo še druge točke z nalogo, da bi vezale finske sile in tako še bolj oslabile obrambo karelske utrjene črte. Neprestani napadi na vseh točkah pričajo o nameri, da hočejo sovjeti finske sile povsod vezati in izčrpati.« Brivec v francoskem narodnem gospodarstvu Neki poslanec francoske zbornice je nedavno naslovil na trgovinskega ministra ostro vprašanje, zakaj je bil neki brivec oproščen vojaške službe na fronti in v čem so tiste posebne potrebe s katerimi je ministrstvo utemeljevalo oprostitev brivca ter njegovo zaposlitev v zaledju. Poslanec je ugotovil, da oproščeni brivec ne dela prav nič drugega, kakor je delal pred mobilizacijo. in da je zopet zaposlen pri isti tvrdki. Ta interpelacija je vzbudila tako v zbornici, kakor v javnosti veliko pozornost in vse je napeto pričakovalo ministrovega odgovora. Minister Je na vpraSanje odgovoril v uradnem listu francoske vlade »Journal Officiel«, ker zbornica tiste dni ni zasedala, a je hotel dati javnosti čim prej pojasnilo V odgovoru je izvajal, da je oprostitev dotičnega popolnoma upravičena ter da ne gre za nikakršno protekcijo. Prizadeti namreč ni običajni brivec, ampak specialist lasuljar. Bil je oproščen, ne da brije ali ondulira. marveč da podpira francoski izvoz. »Mi vodimo dvojno vojno,« je dejal minister, »gospodarsko in vojaško. Danes je dotični lasuljar v gospodarstvu bolj potreben, kajti po uradnih podatkih, je tvrdka, pri kateri je zaposlen, prve tri mesece 1 1939 izvozila v inozemstvo lasuljar-skih izdelkov za celih 13 milijonov frankov, dočim je po odhodu imenovanega lasuljar-ja izvoz znatno padel, dasi naročila niso izostala. Na prošnjo tvrdke je zato posebna komisija v ministrstvu trgovine v svoji seji 18. decembra 1939 sklenila oprostitev imenovanega lasuljarja od vojaške službe Mož je namreč umetnik v svoji stroki in kot tak zelo koristen francoskemu narodnemu gospodarstvu. Njegova oprostitev je, kakor vse oprostitve sploh, le začasnega značaja. Brž ko se bo pokazalo, da je mož kot narednik bolj potreben na fronti nego kot lasuljar v zaledju, bo takoj vpoklican na nadaljevanje svoje brambne dolžnosti. Ta sklep je potrdilo tudi vojno ministrstvo ter vrhovno vojno poveljstvo.« Poslanec se je zadovoljil z ministrovim odgovorom in javnost tudi. Nemška podmornica polaga mine Občinski uslužbenci in nph sbsi®J Prejemki se jim morajo zvišati Iz vrst občinskih uslužbencev smo prejeli: Občinski uslužbenci v Sloveniji so z redkimi izjemami v zelo težavnem gmotnem položaju. Prejemki, ki so skromno odmerjeni v občinskih statutih ali službenih pogodbah, ne zadoščajo za dostojno preživljanje v zdajšnjih časih. Tako se občinski uslužbenci, ki jim današnji čas nalaga težavno ln odgovorno delo, morajo boriti za svoj življenjski obstoj. G. ban je sicer z okrožnico decembra lani priporočal občinskim odborom, da se občinskim uslužbencem plače izboljšajo, toda občinski odbori v večini tega priporočila niso mnogo upoštevali Vsak, ki pozna konservativnost občinskih odborov, posebno na kmetih, ve, koliko taka priporočila zale-žejo. Podeželski občinski odbori so v veliki večini mnenja, da lahko občinski uslužbenec živi z nekaj sto dinarjev na mesec. riških kolodvor Popolnoma spremenjena slika — Vojaške kantine Pariz, 7. februarja. Nikjer v Parizu se ne čuti vojna tako močno, kakor na kolodvorih. Njih zunanja slika se je zadnje mesece spremenila tako temeljito, da jih človek sploh več ne pozna. Nekoč, v mirnih časih je vsak pariški kolodvor imel svoje posebno lice. S severnega so odhajali veliki ekspresi: za širokimi okni spalnih in jedilnih voz se je začenjala že Srednja Evropa. Po peronu so se sprehajali visoko ln krepko rasli ljudje v dragih kožuhih z neizogibno debelo smodko med zobmi. Tu so se prodajali vsi mogoči listi, slišal si vse mogoče jezike in sprevodniki so za odkazana mesta sprejemali napitnino v belgijskih frankih, nizozemskih goldinarjih, nemških markah___če si šel dalje ob kolodvorski ploščadi, se je slika naenkrat brez prehoda rezko Izpremenila. Vozovi tretjega razreda so bili nabito polni Poljakov, ki so se vračali z dela v Franciji v domovino. Njih prtljaga so bile vreče, cule, bisage ali pletene košare, žensrke so dojile otroke kar javno in jih devale spat med cule, ko so starejše nakrmile lz zalog svoje borne prtljage. Zdelani moški, slabo oblečeni in povaljani očetje teh z obilnim otroškim blagoslovom obdarjenih družin, so stali v gručah in se pogovarjali v svojem mehkem jeziku. V njih očeh je gorel tajni ogenj: domov gremo, ah, domov ... Na vozovih je visela bela tablica z napisom: Pariz—Koln—Varšava—Nego-reloje- Moskva. Vse to je sedaj izginilo brez sledu. Na južnem, lionskem kolodvoru se je čutila bližina sonca, toplega juga ... Tod so prihajale v Pariz trume Anamitov, črncev, Kabllov, Arabcev In drugih prebivalcev severne Afrike. Vsa ta ljudstva so prinašala s seboj eksotlčnost, duh po česnu, hrepenenje po toplejših deželah. Poleti se je kolodvor lzpremenil v nekako emigrantsko podjetje. Odtod so odhajali posebni vlaki ruske dece, ruskih skavtov, tabornikov, prijateljev prirode, namenjenih v Švico ali na taborenje pod milo nebo francoske riviere. In Montparnasse ? Parlžanl so prihajali na ta kolodvor samo v poletnih mescih, ko so se umikali vročini velemesta v Breta-njo ln sploh kam na sever k morju. V ostalih mescih pa je tu prevladoval bretonski jezik. Tu so izstopali ljudje v širo-kokrajnih bretonskih klobukih s črnimi trakovi. Običajna prikazen so bile ženske z močnimi ličnimi kostmi in dekleta v tesnih žametastih telovnikih. Na kolodvoru Saint-Lazare se je čulo največ angleščine. Za konec tedna so prihajale blede angleške miss lz penzionov in koledžev. Vrh tega je dvakrat na dan podzemska železnica — zjutraj ln zvečer — bruhala množice onih, kl so hiteli z dela ali na delo v predmestja z Industrijskimi podjetji. Prihajale so te množice tik pred odhodom vlaka, zasedale svoja mesta, skoro vedno ista in v istem vagonu, se razgovariale med seboj, čltale časopise ln potrpežljivo čakale, da se vlak premakne. Včasih pa so bili tudi na tem kolodvoru veliki dnevi. To je bilo tedaj, kadar so v Pariz prihajali potniki z velikih prekooceanskih parnikov, petični ameriški gostje, med katerimi so bile neredko znane filmske veličine, športne zve- zde ln politične osebnosti. Fotografi ln novinarji so prežali nanje, da izvedo od njih par besedi, da opišejo njih zunanjost in zabeležijo prve korake teh znamenitosti po pariških tleh. Tudi vsega tega nI več. NI več direktnih vlakov Pariz- Moskva, ni več eksotike 11-onskega kolodvora, ni več gostov z one strani Atlantika, saj Američani sedaj ne prihajajo več v Evropo brez velike potrebe. Na vseh kolodvorih sedaj gospodujejo vojaki. Prihajajo pod večer z utrujenimi neprespanimi obrazi, da se po tednih in mescih zopet nekoliko navžijejo domačnosti in življenja v zaledju, ki sicer ni junaško. pa-je udobno in prijetno. Vsak Ima v nahrbtniku perilo, ki ga je treba doma oprati in zašiti, preko rame mu visi plinska maska, posoda z ostankom vina, ki ga francoski vojak prejema tako redno kakor vsakdanjo hrano, borba s popotnim braš-nom in jekleni šlem. V rokah Ima vsak debelo grčavo gorjačo, znamenje, da prihaja s fronte — to zahteva nekak šik frontnega voiaka. Nasproti jim valove čete ravno takih vojakov, kl pa jim je dopust že potekel. Po desetih dneh se vračajo na fronto umiti, očiščeni, oprani in obriti. Vojak Ima navado, da prihaja na kolodvor zelo zgodaj, nekoliko ur pred odhodom vlaka, saj Ima mnogo d05*3- ko mora pri raznih okencih kazati svoje listine, da dobi štampiljke, ki jih mora Imeti. Prve tedne so vojaki sedli na svoje svežnje ln zaspali, kjer je že bilo. Zdaj pa je vse že bolj urejeno. Vojak gre v svojo kolodvorsko kantino na čašo vina ln da poišče sopotnikov. V kantini je toplo, tam lahko kaj popije, nekoliko podremlje, se pogovori s tovarišem. Na severnem kolodvoru je mnogo angleških vojakov In naj gredo že na fronto ali se vračajo od tam, vsi so gladko obriti, lepo oblečeni. Francoski to- variši v silno širokih plaščih nekoliko zavistno gledajo na njihove dobre dežne plašče, na njihove ogromne hlačne žepe in na smotreno skrojeno uniformo. Na severnem in vzhodnem kolodvoru prevladuje kopna vojska, mornarica pa na lionskem, na Montparnassu in na Salnt-Lazaru. Odtod drže železniške proge v Toulon, Brest, Calais, Quimper in Loiient. Orožniki se kretajo med vojaki in pregledujejo njihove listine, dajejo Informacije in pošiljajo vojake v kantine. Turistov ni več, nI več ljudi, ki potujejo za zabavo, kajti potovanje ni več zabava, ampak muka in tlaka. Vendar so vlaki vedno polni. Nov tip potnika se srečuje od septembra dalje: begunci, evakuirani iz bližine fronte, ali pa Parižani, kl se po prvih mescih poplaha spet vračajo v svoje ljubljeno mesto. Ti mesta ne poznajo več. Prvi njih vtis je: mrak, tema, brezlučje. Poleg tega je nekdaj bučni nočni Pariz nekako potihnil, kakor da ni več življenja v njem, ko nastopi mrak. Od vsega prošlega so ostale le tiste množice, kl dan za dnevom potujejo lz mesta v okoliške tovarne ln se zvečer vračajo v svoje domove. Tudi ti so se morali privaditi novim prilikam. Pri brlečih lučlh se ne da čitati, pač pa ženske lahko pletejo nogavice ln jopice. Razgovori se vrše polglasno, čisto v slogu obče tišine in teme. Včasih so se ponoči na kolodvorih videvale čudne pojave: starci ln starke, siromaki brez krova ln postelje, ki so posedali v čakalnicah in na ta način predre-mali dolge mrzle noči, ako jih pri tem nI ovirala oblast, kl jI Je naložena skrb za red. Zdaj tudi teh bednih pojav nI več; čakalnice se zapirajo o polnoči ln siromaki so ob svoje prenočišče. Samo vojaške kantine so odprte vso noč. Tu spe, kvartajo, pljo po malem možje, ki bodo ob aori s prvim vlakom odpotovali naproti svoji nadaljnji usodi. A? ®s V dokazilo navedenega naj služi tale razpis, ki ga je priobčil neki ljubljanski dnevnik in ki ne potrebuje komentarja: »Občina N. v kamniškem srezu razpisuje službo občinskega tajnika. Pogoji za sprejem: štirje razredi srednje šole in praksa. Mesečna plača 400 din. Pravilno kolko-vane prošnje se vlagajo pri tej občini.« V istem dnevniku in na isti strani je bil tale oglas: »Boljša družina v Beogradu išče kuharico. Mesečna plača 400 din. Stanovanje in ostala oskrba v hiši.« Zadnje čase so se občinski uslužbenci začeli gibati ln se zavedati, da se bo njihovo socialno stanje izboljšalo samo takrat, kadar se bodo vsi organizirali v svoji stanovski organizaciji. Začeli so se zbirati k sestankom in po okrajih organizirati. Pred vsemi okraji gotovo prednjači kamniški okraj, ki je imel že več sestankov, združenih s predavanji o najvažnejših zakonih ln uredbah. Zavedajo se, da samo izobražen in vsestransko podkovan uradnik more zahtevati plačo, ki njegovemu stanu pritiče. želeti bi bilo in tudi dolžnost je, da slične sestanke prirejajo po vseh okrajih v Sloveniji, na katerih bi se pobliže spoznali, Izpovedovali svoje težnje ln se tudi strokovno Izpopolnjevali. Ko bo končana organizacija po okrajih, se bo sklical občni zbor ln občinski uslužbenci iz vse Slovenije bomo organizirani v veliki in močni stanovski organizaciji, ki bo nekaj pomenila in od katere smemo pričakovati tudi uspehov za izboljšanje svojega položaja. Torej vsi z veseljem ln pogumom na delo, ker samo v slogi je moč in tudi rešitev našega stanovskega vprašanja ln naše bodočnosti. Na dan 12. t. m. je ban sklical zasedanje banskega sveta. Apeliramo na vse gg. ba-novinske svetnike, da se pri tem zasedanju spomnijo tudi občinskih uslužbencev in njihovega gmotnega položaja. Za našo težavno ln odgovorno službo je potrebno, da so nam uradno poviša plača na znesek, kl bo zadoščal vsaj za skromno preživljanje, kakor se je v letu 1935. od strani banske uprave tudi uradno znižala. Pooblastite g. bana, da poviša minimalne mezde v čl. 46. ln 48. uredbe, ker le primerno plačan uslužbenec res vestno Izvršuje svoje delo v korist občine, banovine ln države. Istočasno sprožite misel, da bi bila tudi dolžnost države, da sorazmerno prispeva k plačam občinskih uslužbencev, saj moramo priznati, da občine vršijo v pretežni večini posle, kl spadajo v delovno območje države. ZAVESA. — Mojzes, zadnji čas je, da m! obeHl zaveso na okno moje toaletne sobe. Tam nasproti stanuje mlad človek, ta lahko proži, kadar se umivam. — Počakajva. Sara. počakajva! Kadar «o bo videl pri umivanju, bo stor na svoje oknu „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Opozorilo! Kadi pomanjkanja prostora pridejo vsi ostali Interesenti prihodnjič na vrsto. A. S--P. — Proti vam je uvedena davčna kazenska preiskava Od davčne uprave ste prejeli odlok, ki se sklicuje na čl. 16. uredbe o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj in po katerem morate predložiti davčni upravi na vpogled svoje poslovne knjige. Vprašujete nas, kaj navedeni člei* uredbe v splošnem določa. — Cl. 16. uredbe o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj z dne 5. XII. 1928 (U. 1. št 8 iz L 1929.) pravi, da sme preiskovalno davčno oblastvo zahtevati od obdolženca pregled poslovnih knjig in poizvedbo na mestu samem; ta ukrep pa sme predlagati tudi obdolženec sam. Davčno oblastvo sme odrediti pregled knjig ali poizvedbo na mestu samem tudi, ne da bi predhodno obvestilo obodolženca; vendar pa morajo imeti oblastveni organi, ki so poverjeni s pregledom, odnosno s povizvedbo na mestu samem, za to poseben odlok preiskovalnega oblastva, ki ga morajo pokazati pred pregledom odnosno pred poizvedbo onemu, pri katerem naj se izvršita te opravili. Če se ne najde s poizvedbo na mestu samem nič sumnega, se mora izdati o tem dotični osebi potrdilo, če ga zahteva. Pregled knjig in poizvedbo na mestu samem ukrene preiskovalno oblastvo zoper obdolženčevo voljo samo, če se ne more pričakovati brez izvršitve teh opravil, da bi se stvar dobro razjasnila in da bi se dala osnova za ugotovitev kazni. I. L. — N. m. — Vprašujete nas, kdaj se mora odvajati uslužbenski davek v kolkih in kakšen postopek je za takšen način plačevanja določen. — Predvsem vas opozarjamo, da se uslužbenski davek v gotovih primerih ne plačuje s kolki, marveč s posebnimi davčnimi znamkami Po določbah pravilnika k čl. 100. zak. o neposrednih davkih morajo pobirati uslužbenski davek v davčnih znamkah vsi delodajalci, ki ne zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 za-poslencev. Ce se med letom to število tudi prekorači, se delodajalec ne odveže dolžnosti, pobirati davek v znamkah do poteka dotičnega davčnega leta, ko mora svojo zakonsko obveznost odjaviti, da se vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbenski davek v denarju. Davčne znamke se moralo nalepiti v knjižici ob vsakem izplačilnem roku na določen prostor namesto označbe odtegnjenega davka. Znamka st mora dobro nalepiti in potem tako uničiti z žigom ali s svojeročnim podpisom, da je ni mogoče več uporabiti. Davčne knjižice so naprodaj v davčnih upravah odnosno pri občinskih uradih. R. O. — K. — Knplti nameravate večje posestvo, pa ne veste, kakšen znesek bi kot kupnino navedli v kupni pogodbi. S prodajalcem sta se pobotala za znesek 216.000 din. V tej knpninl so obsežene tudi vknjl-žene terjatve. — Na vaše vprašanje vam na kratko odgovarjamo z določbo deloma spremenjene 1. pripombe k tar. post. 12. taksnega zakona, ki pravi, da se jemlje za vrednost nepremičnin prometna vrednost v trenutku nakupa in prodaje ali kupna cena ali zakonita minimalna vrednost (katastrska vrednost), kakor je pač katera teh vrednosti večja; pri nakupu in prodaj! nepremičnin pa samo kupna cena ali cenilna vrednost, toda v obeh primerih z vsemi postranskimi pogoji in obveznostmi. V vrednosti stvari se vštevajo tudi dolgovi, ki jih prevzame kupec, nadalje vrednost vseh bremen, ki m" omejujejo nravi ee oo-polnega uživanja. Če pa se plačuje kupna cena v obrokih z obrestmi, se obresti ne vštevajo v vrednost. V vseh kunnih in prodajnih pogodbah glede nepremičnin se mora navesti zaradi plačila takse poleg kuD-ne cene še prometna vrednost, ki jo imajo stvari v trenutku, ko se sklene pogodba. — Ker boste sklepali pogodbo pri notarju, vam bo vse nadaljnje podrobnosti obrazložil notar sam. »Kopališče«. — Po čl. 10. zak. o neposr. davkih so oproščena zemljarine vsa zemljišča, ki služijo neposredno narodno-pro-svetnim, kulturnim, zdravstvenim in dobrodelnim namenom, brez namena zaslužka. Kako je razumeti zakonski postulat »neposrednosti«, o tem smo v naši rubriki že razpravljali. Kakor stvari stoje, dvomimo, da bi dosegli trajno oprostitev zemljarine in sicer lz edinega razloga, ker se za poset kopališča pobira vstopnina, čeprav je v prvi vrsti namenjena za humanitarne s vrhe. Ker pa je vprašanje oprostitve načelne važnosti, izposlujte instan-čno odločbo, ki Vam jo bo izdala finančna direkcija. Obrat prostozračnega kopališča glede pridobnine žal ne uživa nikakšne olajšave ter v tem pogledu tudi najnovejša uredba ničesar novega ne določa. Poslovodja je obvezan v smislu zakona plačevanju uslužbenskega davka, seveda samo za one dneve, ko je zaposlen in kadar je kopališče odprto. Davčno osnovo tvorijo pri tem dnevnice, ki jih poslovodja za svoje opravilo prejema. Pravna M. V. Lj. V kazenskem poslupanju. ki se je vodilo proti maloletniku radi poškodbe Vašega sina, Vam ni bila prisojena zahtevana odškodnina, povzročena vsled telesne poškodbe. — Res je, da za škodo nedolet- j nika ne odgovarjajo njegovi starši, tem- j več samo dotičnik, ki je poškodoval Vašega sina. Če bi ne plačal zahtevane primerne odškodnine zlepa, ga boste morali civilno tožiti na plačilo. Tožbo boste morali vložiti zoper njega, toda z označbo, da ga zastopa njegov zakoniti zastopnik, t j. njegov oče, katerega naslov morate v tožbi točno označiti. Tudi Vaš nedoletni sin mora biti kot tožnik zastopan potom Vas, ki ste njegov zakoniti zastopnik. Ako tožnik nima imovine, morete pribaviti potom občine ubožni list in nato predlagati ob vložitvi tožbe, da naj bo tožnik oproščen od plačila taks in morebitnih drugih pristojbin, ki bi jih moral založiti tekom pravde. R. M. C. Ker hišni lastnik ni očistil svojega hodnika, si je na oledenelem hodniku pe&ec zlomil nogo. Ali odgovarja za škodo. — Dvomimo, da bi tudi v Vaši občini ne bil v veljavi predpis, ki odreja, da morajo hišni lastnik! skrbeti za redne prehode preko svojih hodnikov in to ob vsak! vremenski priliki. Tozadevno Vam svetujemo, da poizveste vse potrebno pri domači občini. Ce ne obstoja tak predpis, pa obstoja gotovo tak običaj v Vašem kraju V kolikor poškodovanec ni morda sam vsled malomarnosti zakrivil nesrečnega slučaja, mu bo odgovarjal za škodo hišni lastnik. Ce pa pešec kljub temu, da je vedel za poledeneli hodnik, ni ubral mogočega pota drugje, bo pa sam delno kriv svoje poškodbe in se bo tudi v tem razmerju v morebitni pravdi morala deliti škoda. Pred vložitvijo tožbe je vsekakor potrebno, da hišnega lastnika opomnite na plačilo primerne odškodnine. F. M. M. Ali je podjetje, v katerem ste uslužbeni kot poslužilec parnih motorjev in strojev obvezno, da Vas prijavi v pokojninsko zavarovanje. — Po novi uredbi so tudi strojniki dobili pokojninsko zavarovanje, ki je stopilo v veljavo 1. II. 1940. po uredbi, ki je bila objavljena 3. II. 1940. v Službenem listu banske uprave dravske banovine. Po tej uredbi so zavezani pokojninskemu zavarovanju strojniki, če so opravili predpisani izpit po čl. 14. in 17. pravilnika Ministrstva za trgovino in industrijo o opravljanju izpita za poslu-ževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav. Tudi taki so zavezani zavarovanju, ki imajo pravico opravljati strojniške posle v smislu čl. 25. in 26. tega pravilnika. Tudi strojniki, ki so položili izpit v inozemstvu, imajo pravico do zavarovanja, če dokažejo, da jim je Ministrstvo za trgovino in industrijo priznalo, da ustreza njihov izpit izpitom v naši državi Prijavo v pokojninsko zavarovanje je treba vložiti v 14 dnevnem roku. »Brak«. In flagranti ste zasačili zakonskega druga pri pregrehi. Kdaj zastarajo taki delikti. — Radi prešuštva se more preganjati storilec le na zasebno tožbo, ki jo je vložiti tekom 3 mescev od dneva, ko je bilo to kaznivo dejanje storjeno. Zasebna tožba je izključena, če sta bila zakonca pred storjenim prešuštvom pravomočno ločena od mize in postelje, če sta pa živela zakonca v času, ko se je izvršilo prešuštvo, ločeno, sme sodišče storilca tudi oprostiti od kazni. V zakonu ie zapretena za tako pregreho kazen zapora do 1 leta za zakonca, ki se tako pregreši, kot tudi za drugo osebo, ki bi izvršila z njim prešuštvo. Izvedene dokaze presoja sodišče po svobodni oceni !n more biti tudi zasebni tožitelj zaslišan kot priča. »Gorenjska«. Imate nekaj prihrankov, katere menite, da ne boste mogli porabiti, pa jih nameravate s poslednjo voljo nakloniti. — Pravite, da so Vam najbližji sorodniki. nečaki, to je od brata otroci, ki se pa nič ne brigajo za Vas. Nečaki nimajo prav nikake pravice terjati po Vaši smrti od Vaše zapuščine nujni delež, niti nimajo dedne pravice, če boste s svojim premoženjem v celoti razpolagali v poslednji volji. Ker nimate nikakih drugih sorodnikov, morete premoženje nakloniti tudi tuji osebi ali kakemu društvu. Oporoko morete spisati lastnoročno !n tudi brez sodelovanja notarja in Vam ni niti potrebno omeniti, zakaj nečakom niste ničesar naklonili. B. A. B. Zidarskemu mojstru ste dali dela po načrtu, sedaj pa zahteva plačilo posebej še za dimnike In stopnice. — Podlaga Vajinemu dogovoru pravite, da je bil načrt, v katerem so vrisani tud! dimniki ln stopnice, Ce se je podjetnik zavezal sezidati hišo po dotičnem načrtu, ki ga pozneje nista spremenila, nI upravičen zahtevati za dimnike ln stopnice še dodatno plačilo. V dokaz Vašemu stališču se sklicujte v morebitni pravdi na vsebino pogodbe, priložite tudi dotični načrt ln predlagajte zaslišanje prič. k! so bile morda pri pogodbi navzoče. Sodišče bo moglo rad! dokaza zaslišat! tudi Vaju oba kot stranki, komu bo pa verjelo, je pa odvisno od celokupnih podatkov razprave. P. Z. in »I.j"hitelj ptic pevk« naj javita točne r r»c,ove. Zdravniška C. H. N: 65 let ste stari. Počutite se sicer dobro, le vodo imate rjavo. — Na daljavo je v vašem primeru možno samo ugibati. Nesite vodo k zdravniku zaradi preiskave. Na podlagi tega vam bo dal vsa potrebna navodila — Tudi pri vaši ženi je potrebna zdravniška preiskava. Gre za neke vrste živčno nervozo in katar nožnice. Možno je v njenih letih tudi kaj drugega. Zato pojdite k zdravniku! M. F.: Vaša 501etna žena je sicer zdrava. Le pet let jo stalno bole noge v kolenih. Zdravila se je že na razne načine, vendar z malo uspeha. — Domnevam, da gre za vnetje sklepov posebne vrste, ki jih je žal težko zdraviti. Nadaljujte z dosedanjim zdravljenjem. Pomladi pa poskusite s toplicami. M. L. v M.: Ako je vaš katar tako trdovraten in ako že tako dolgo traja, dvomim, da bi se dalo doma doseči kaj uspeha Poskusite predhodno še dieto s surovimi, zn-banimi jabolki, ki jih užijte dnevno v količini 1 kg. Ako to ne pomaga, pojdite v bolnico! K. J.: Napačno je pričakovati, da se mora stanje po odstranitvi mandljev takoj in popolnoma izboljšati. Vi ste trenutno še v stadiju rekonvalescence. Zato vas malenkostno povišanje temperature ne sme vznemirjati. Svetujem, da si še vedno dnevno izpirate grlo s 3odst. hydrogenom in da se držite na toplem. V nekaj mescih bodo te nevšečnosti gotovo izginile. Zidani most: V vašem primeru bi v prvem redu mislil na spolno bolezen, kapa-vico. Ker je pa ostala preiskava na vzroč-nike kapavice negativna, gre verjetno za posebno vnetje nožnice, ki ni v zvezi z nobeno spolno boleznijo. Iz tega razloga tudi n! nobenih pomislekov proti poroki. Ravno-tako je seveda možna zanositev in porod. Jasno pa je, da vkljub temu ne smete zanemariti zdravljenja. Držite se torej navodil, ki sta vam jih dala zdravnika. Samo glede diete bi pripomnil, da se ogibajte vseh pikantnih jedi in vseh ostrih začimb. Pijte dnevno do Ya litra ali pa še več čaja. S tem dosežete nekako izplakovanje mehurja, vsled česar se bodo zmanjšale težave, ki so v zvezi z mehurjem. Peč: Strupeni plin monoksid se razvije pri nepopolnem Izgorevanju premoga, ali pa drv. Tudi v izpuščenih plinih pri avtomobilu nahajamo ta plin. Razlog torej, da se ta plin razvije v taki količini, da povzroči smrt, je nedovoljno zgorevanje goriva vsled pomanjkljive ventilacije. Ni torej bistveno vrsta peči, niti vrsta goriva, temveč leži bistvo v tem, kako peč vleče, odnosno kako se soba zrači. A. B. C.: že dalj časa bolujete na sklepnem revmatizmu ln protinu. Sedaj Je stanje precej boljše, vendar še vedno težko premikate roko v zapestju. Težave Imate tudi pri puščanju vode. Vodo puščate pogosto ln vas peče. — Dvomim, da Imate sklepni revmatizem ln protin obenem. To so dve bistveno zelo različni bolezni. Za svojo osebo mislim, da imate samo revmatizem. Kar se tiče zdravljenja istega, vam svetujem, da de naprej jemljete zdravila, ki jih omenjate Skrbite za toplo obleko in obutev! Pogosto so vzrok revma-tizma kronično vneti mandlji, pa tudi pi-škavi zobje. Zato bi bilo dobro, da greste k zdravniku zaradi preiskave. Obolele mandlje, odnosno piškave zobe je treba odstraniti. Poleg tega Imate vnetje mehurja. Svetujem mlečno, malo slano ln brezmesno hrano. Dnevno pijte po 1 liter čaja Mehur se na ta način lzplakuje ln težave bodo popustile. Z. A. Beograd: Vaš sin ima stalno mrzle noge vkljub debelim nogavicam ln gorskim čevljem. Očividno nI v redu krvni obtok in sicer gre verjetno za krče žil, ki ne propuščajo dovolj krvt Svetujem Izmenične tople ln mrzle nočne kopel jI ln masažo. Ako ne M bilo bolje, pojdite k zdravniku! J. J. Kamnik: To, kar vi opisujete ni drugega kot običajna starostna nadloga, namreč naduha, ki je obenem združena s katarjem dušnih cevi. Proti temu imamo celo vrsto zdravil. Ker pa ne prinašamo v posvetovalnici receptov, se morate obrniti pač na zdravnika. Kmetijska Sorte jablan I. K. B.: Spomladi nameravate zasaditi več dreves jablan. Katere sorte jablan naj si izberete in kje dobite drevesa? V nov sadovnjak, zlasti če nI velik, dajte čim manj sort jablan, da dobite čim enotnejši pridelek. Seveda, če hočete saditi sadje samo za domačo porabo, si lahko zasadite poljubno število sort. Pri pro-i izvodnji za trg pa to nI priporočljivo. Vašim podnebnim ln talnim razmeram bodo še najbolje odgovarjale te Jabolčne sorte: Charlamovsklj, pisani kardinal, kanadka, boskovpski kosmač, ontario, dolenjska voščen ka, londonski peplng ln bobovec. Char-lamovsky je letno jabolko, zelo rodovitno, ki uspeva povsod, le da nI zemlja premo-kra ali presuha. Pisani kardinal je užiten jeseni, rodoviten, uspeva na vsaki zemlji, razen na težki Ilovnati, kjer ga napada rak. Kanadka je v ugodnih razmerah zelo rodovitna, zahteva dobro zemljo in za-vetno lego, suše ne prenese. Boskovpski kosmač, zimsko jabolko, rodovitno, uspeva bolj v nižini na dovolj vlažni zemlji. Ontario, zimski, uspeva povsod, vendar da v toplejših legah lepše sadje ln bogatejši rod. Dolenjska voščenka. zimska, zahteva prav tako vlažno zemljo ln zavetne lege. kjer rodi zelo dobro. Peping, zimsko Jabolko, ljubi vlažno zemljo ln zavetno lego, medtem ko bobovec nI Izbirčen, ima pa rajši vlažno zemljo ln sonce. Podzemeljski orešek (kikiriki) Kr. 104. Zanima vas, kje se goji, kakšno hranilno vrednost ima in če se bi dal gojiti tudi pri nas v SlovenljL ŠAH Redni letni očnl zbor Slovenske Sahov-zveze se bo vršil končnoveljavno v nedeljo, dne 25. t m ob 10. dopoldne v Trbovljah, v prostorih Trboveljskega šahovskega kluba v Rudniški restavraciji. Zveza je o občnem zboru s posebno okrožnico obvestila vse svoje klube. Med vodilnimi šahovskimi klubi v Ljubljani je v glavnem že dosežen sporazum glede sestave novega odbora zveze, ki bo omogočil, da bo zveza nemoteno in nepristransko nadaljevala svoje delo. Nacionalni mojstrski turnir bi se moral vršiti letos v aprilu v Somboru. Doslej pa še ni nobenih poročil, ki bi kazala, da bo načrt tudi uresničen. Sedaj poroča »Politika«, da se tudi Beogradski šahovski klub zanima za prireditev nac. mojstrskega turnirja. Nemški Usti poročajo, da se bo v smislu sklepa kongresa FIDE v Buenos Airesu vršila leto6 šahovska olimpiada v Budimpešti. Nemška šahovska zveza že pripravlja za olimpiado svojo reprezentanco. Ker se prvo moštvo med tem še ne bo moglo vrniti iz Južne Amerike, bo zastopana Nemčija v Budimpešti z drugim moštvom Madžari sami o olimpiadi še ničesar ne poročajo. Tudi še ni jasno, kako bi vplival na izvedbo olimpiade razkol v FIDE. Večina evropskih šahovskih zvez. med drugimi tudi naš savez, niso voljni priznati novega odbora FIDE v Južni Ameriki in še nadalje smatrajo, da je odbor v Haagu edini upravičen voditi FIDE. NIMCOVICEVA INDIJSKA OBRAMBA Beli: Keres črni: dr. Euwe (6. partija mateha, 1. I. 1940.) 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 Lf8—b4 4. Ddl—c2 Sb8—c6 5. Sgl—f3 0—0 6. Lcl—g5 Kakor je že moja partija z Eliskasesom v Harzburgu L 1938 pokazala, je to nadaljevanje zelo nevarno za črnega. Nekaj časa so se poteze mojstri iz neznanih vzrokov izogibali. 6. — h7—h6 7. Lg5—h4 d7—d6 8. e2—e3 Dd8—e7 Bolje je morda Te8. 9. Lfl—e2 e6—e5 10. d4—d5 Poteza nikakor še nI neobhodno potrebna, ker e4 itak ne bo grozilo. Keres pa igra pač podjetno. 10. — Sc6—b8 11. Sf3—d2 Sb8—d7 12. 0—0 a7—a5 Da utrdi skakača na c5. 13. Tal—el Tf8—eft 14. £2—£4 Pozicija črne dame na e? daje belemu nekaj izgledov za pritisk na e-linijL 14. — Lb4:cS 15. Dc2:c9 Sf6—e4 Nekoliko nasilna razbremenitev. Na ravne je se zdi e£4:, 16. ef4:, De3+, 17. De3:, Te3:. Potem črnemu pač res ne grozi nobena nevarnost 16. Sd2:e4 De7:h4 17. g2—g3 Dh4—e7 18. Le2—g4 Sd7—fB(!) Grozilo j« Ld7: ln nato £5 s popolno blokado. 19. Se4:ft+~ De7:£6 20. Lg4:c8 Ta8:cB(!) 2L TU—O Tako trne so nadeti rastlini, ki v Isto družino kot na« fižol, ki mu je tudi nekoliko podobna. Izvira U Brazilije, goje jo pa tudi v Afriki, Indiji, na Kitajskem, v Kaliforniji, Argentini, pri nas pa v Makedoniji. To je enotelna oljnata rastlina tropskih krajev, ki uspeva najbolj na lahki, na dušiku bogati zemlji. Ko so cvetovi oplojeni, se zarijejo v zemljo, kjer dozore v plodove. Plodovi imajo mnogo beljakovin in masti, slama ima vrednost dobrega sena, pri tej rastlini se da skratka vse uporabiti. Prehrambeno vrednost zrna vidite po njegovem sestavu: beljakovin 23%, masti 35%. Iz zrn (plodov) se izdeluje odlično namizno olje, ki tekmuje z olivnim ln ga nadomešča. Manj vredni plodovi služIjo za izdelavo mila. Pogače, ki ostanejo pri pridelavi olja. Imajo 52% beljakovin ln preko 8% masti ln so lahko prebavljive. Kikirikija se konzumirajo velike količine. V nekem prejšnjih let ga je uvozila Francija 7,8 milj. centov, Nemčija 8,5 milj. q, Italija 1,7 milj. q. Pri nas bi ta tropska rastlina težko uspevala, ker potrebuje dež samo do cvetja, potem pa sušo. Sicer so jo Rusi in Američani prilagodili razmeram podobnim našim vojvodinskim. Pred par leti so začeli delati poskuse v Vojvodini, kjer so se pokazali dobri uspehi. Računajo da bo tam pridelek cca 10 q na ha. Ce pomislite, da pri nas plačujemo oreške po 25 din kg, potem vidite, da 1 ha zemlje že nekaj vrže. Stalni travnik Ltd. L B. O.: Tri vprašanja postavljate in sicer: kako se lz njive napravi stalni travnik; kje se dobe valilnice za ptičke in kje mreže za drevje proti zajcem? Izmed treh načinov naprave talnih travnikov: naravne zaledinitve, setve sempirja in setve travnih semenskih mešanic, je edino zadnji način gospodarski, ker samo tako dobite zares dobro seno. Njiva mora biti seveda dobro pripravljena za setev, pognojena. Jeseni globoko zorana, spomladi pobranana ali zri ta s kultivatorjem. Seje se travno seme od marca do maja v zaščitni sadež oves ali rž. Ko zraste zaščitna žitarica kakih 20-30 cm visoko, jo pokosite, da omogočite travam rast. Ce sejete oves, imate v prvem letu dve košnji. Od rastlin pridejo za stalni travnik v po-štev trave in detelje in sicer take, ki tra-j jajo več let. Stalni travnik traja namreč od 6—10 let. Trav naj bo v mešanici 80%, detelj pa 20%. V zmesi lahko kombinirate te visoke trave: pasjo travo, mačji rep, lisičji rep, travniško bilnlco, ln nizke trave: angleško ljuljsko, zlato pahovko, pasji rep, rdečo bilnlco in travniško latovko. Od detelj pa: domačo deteljo, Švedsko deteljo, nokoto in hmeljsko lucerno. Trave ln količino semena poedinih trav si boste določil! sami z ozirom na zemljo ln velikost parcele, o čemer se o priliki raje posvetujte s tamošnjlm kmetijskim referentom. Mešanice za poedine vrste zemlje ima Kmetijska družba, v trgovinah pa mešanic ne kupujte! žične mreže za sadno drevje Ima na zalogi Kmet. družba, po 8 din komad. Poslovodja vam bo znal tudi povedati, kje v kraju se dobijo ptičje valilnice, ki vam bodo tako prišle precej ceneje. Po 21 Da5:, ef4: pade kmet b2. 21. — b7—b6 22. Tel—fl Df6—g8? V skoro enaki poziciji igra črni lahko- mišljeno. Po e4, 23. Df6:. gf6: bi bila pozicija tako zaprta, da bi bil remis siguren. Slo pa bi celo ef4:!, 23. Df6:, gf8, ker itak visi kmet e3. 23. f4—f5! S tem doseže beli prednost, ki je najbrž odločilna. Beli gospodari nad večjim delom deske, ima aktivnejšo pozicijo figur, pa še grozi ob priliki s prodorom g4 in h4. ki ga črni ne more preprečiti. 23. — Dg6—f6 24. e3 - e4 c7—c6 Poizkus protiigre, ki pa se ne obnese -■Ja d6 nastane črnemu nevarna slaba točka. Res pa je bilo tudi nevarno zadržati se popolnoma pasivno, ker bi potem beli še laže izvedel svoj napad na g- in h-li- 'Ji- 25 d5:c6 26 a2—a4! 27. Tfl—dl 28 b2—b3 Tc8:c6 Kg8—f8 Te8—c8 Kf8—e7 /Cralj se podaja na dru'<- krilo, kje* \ • <_ varnost prodora manjša. 29. Dc3—£3 Ke7—d7 30. h2—h4 Kd7—c7 31. Kgl—fl Kc7—b7 32. Kfl—e2 Tc8—c7 33 Tf2—h2 Df6—d8 34. g3—g4 Končno pričakovani prodor! 34. — fl—£6 S tem je g5 samo začasno preprečeno. 35. Th2—g2 Bolj logično se zdi Tdgl. 35. — Tc7—c8 36. Tg2—g3 Dd8—d7 37. Df3—d3 Dd7—£7 38. Tdl—hI Tc8—h8 39. Thl—h3 Tc6—c8 40. g4—g5! Ne takoj 40. Dd6:, ker črni s Td8 in na to Td4 pride do protiigre. 40. — h6—gS 41. h4:g5 Df7—c7 42. Dd3—d5 + Kb7—a7 43. Tg3—d3(?) Najbrž ni najmočneje. V poštev prihaja celo 43. Th8:, Th8:, 44. gf6:, gf6:, 45. Tg8, Tg8:, 46. Dg8:, Dc5. 47. Df7 + , Ka6, 48. Df6:, Dd4, 49. Dh4, Db2 + , 50. Kf3! in f-kmet mora dobiti. Gre pa tudi 43. g6. ker grozi ob priliki Th7, Df7 ali Td3 itd. 43. — Th8:h3? Po fg5: bi bil imel beli težje delo. 44. Td3:h3 f6:g5 45. Th3—h7! Dc7—e7 Grozilo je f6. 46. Ke2—£3 Tcfl—f8 47. Kf3—g4! Tf8—£7 48. b3—b4! Potem ko je pripravil vse potrebno, od loči beli s finim prodorom na drugem krilu. 48. — a5:b4 49. a4—a5!l De7—b7 Na b3 Je nameraval Keres igrati 50. a6!!, b2 (ali Ka6:, 51. Th3 itd.) 51. Th8! In dobi, ker Tf8 zaradi eventualnega mata na b7 ni možno. 50. a5:b6-F Ka7:b6 51. Dd5:d6+ Kb6—a7 52. Dd6:e5 b4—b3 53. Th8—h3! Tf7—fB Sicer Dal + ln nato Dbl, pa pade b-kmet 54. De5—d4+ Tf6—b6 Na Db6 je 55. c5 zelo močno. 55. Th3:b3 črni se vda. Sledila bi seveda zamenjava na b6. . Va«ja Pire. I Nedelja, 11. februarja Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Tan»-buraSd orkester (g. A, Karmelj). 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). — 10: Plošče. — 10.15: Instrumentalni dueti: klavir m harmonij. —11: Drobiž za drobiž (plošče). — 11.45: Klavirski trio (gg. SI. Marin, L. Comelll dr. D. Svara). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. —13-02; Nedeljski koncert radijskega orkestra. (Oddaja prekinjena od 14.30 — 16.30.) — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet. ura: Oskrbovanje sadnega drevja (g Franjo Kafol) — 17.30: Koncert godbe »Zarja«. — 18.30: Veselje na deželi (piošče) — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: — 19.40: Objave. — 20: Operetni nape vi (radijski orkester). — 21.15: Samospevi: ga. Marija Mlejnik-Sibinovič, pri klavirju g prof. Krmpotič Ivica. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Moderni ritmi (plošče). Beograd 18.15: Petje. — 18.45: PloSč®. — 19.46: Narodne pesmi. — 21: Bolgarske narodne. — 21.50: Tambura^ki zibar. - 22.50: Plesi s plošč. — Zagreb 20: Pester glasbenli spored. — 21: Vesel večer. — 22.20: Lahka godlba in ples. — Sofija 18: Plesi. — 20: Skladbe za violino in klar vir. — 20.30: Operetni odlomki. — 21.20: Plošče. — 21.55: Ples. — Praga 19.25: Lahka godba. — 20.30: Zvočna igra. ^ 21.30: Koncert za klavir in orkester. — 22.15: Lahka glasba. — Dunaj, 16: Koncert po željah. — 19.30: Plošče. — 20.15: Instrumentalni koncert. — 20.50: Ljudska igra. — 24: Nočni koncert — Berlin 20.15: Operni odlomki. — 22.45: Veseda muzika. — 24.10: Nočni koncert Ponedeljek, 12. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedfc, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Ruske pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —13: Napovedi. — 13.02 Opoldanski kon-oert radijskega orkestra, — 14: Poročil a. — 18: Zdravstvena ura: Dedne bolezni (g. dr. A. Brecelj) — 18.20: Sramli (plošče). — 18.40: Josip Pagliaruzzi Krilan (g. dr. Jože Lovrenčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Hilendar ln naša prosveta (prof. Burkovič) Bgd. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Govekar). — 20: Ljubljanski godalni kvartet. — 20.45: Koncert slovanskih pesmi ln plesov (radijski orkester).— 22: Napovedi poročila, — 22.15: Oitraški dueti (g. Vilko Skok & Ivan Kosi). Beograd 19.40: LJud^Jd orkester. — 20: Petje. — 20.30: Slika lz gornje Hercegovine. — 21: Violinski koncert — 21.50: Znameniti dirigenti. — Zagreb 17.15: Petje. — 20: Koncertni večer. — 22.20: Lahka ln plesna muzika. — Sofija 18.15: Bolgarska glasba. — 19: Klavirske skladbe. — 20: Simfonični koncert — 21.15: Plošče. — 22: Ples. — Praga 19.25: Veseloigra. — 20.35: Komorna glasba. — 21: Orkester. petje, recitacije. — 22.20: Plošče. — 23: OeSka glasba. — Dunaj 15: Mali orkester. — 18: Pesmi ln dueti. — 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.20: Lahka glaSba. — Berlin 20.15: Vesela muzika. — 21: Berlinski filharmoniM. 22.30: Drobne melodije. — 24.10: Nočni koncert. Novi orehi Skrit pregovor NAKANA — KOKOS — PRSTAN — PRIBOR — POŠTAR — ZAPORA — RAZSTAVA — KLARINET — BALTIK — AKADEMIK — DROBNICA — KOŠARA — SPLIT — ZAL-OGA. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz nj£h pregovor. Veriga Iz sHogov: CA — CA — DI — GO — JA — JA—KA — KA — KO — LILO — LO — NA — NA — NA — NAR — NI PA — RE — RI — RO — TI — VA — VE sestavi Sest šfcLrizložmih besed tako, da bo zadnji zlog ene besede hkrati tudi prvi zlog naslednje beseda. Posetnica O. P. NaeGon Radenci Gospod »Saj ni več txx kar je bO. Kaj je bil t Skrivalnica Pesek, Tine, klaja, golob, «cop, brezat staja. Črtaj v vsaki besedi po eno črko, pa ti bo ostal pregovor. Računska uganka Gostilničar je ob svoji smrti! zapustil sedem praznih, sedem do polovice polnih in sedem čisto polnih sodov. Dobiti jih morajo trije njegovi sinovi, razdeliti pa je treba to zapuščino tako, da bo dobil vsak sin enako število sodov in enako količino vina, Kako bodo delili, da ne bo nihče prikrajšan? Regtve je treba poslati do petka uredništvu »Jutra«, oddelku za uganke. Pisane naj bodo na dopisnici Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti orehi Zlog o % niča: Siva brada še ne Izdaja učenosti. Sestavljal nI ca: Trd bodi, neizprosen moS ,rklen. P°setnloa: Kriminalni uradnik. Dopoilnihrca: Kri ni voda. Računska uganka: Oče 60 let, mati 44 sinovi pa 24, 20 in 16 let. Med reševalce Je razdelil stric Matic osem knjižnih nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji: Mira Skedl, Zagradec na Dcfl^njskOTi, Julči Obermaier. žirovnrca 9, Mirko Je-klin. Sv. Lucija ob Soči 7 in Hedvika Luk-man. Prevoje 46, p. Lukoviča pri Domžalah dobe po en »Jutrov« roman. Jože Acman, Zavodnje 4., Šoštanj, Alojs Krapež, Kouk 272 pri Ajdovščini, Frane Laharnar, Prapetno 17 pri Idriji in Franc Ootič, Benetke, Comando Polizla Uriiana pa dobe po eno knjigo revije »življenje in sveU, CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za b«»edo. Din 3.— davka za vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki iftčttjo služb. Najmanjši zne*«-k enkratno objavo ogiana IMn 12.—. Dopisi la Ženitve se zaračunajo po l»iii 2.— za vsako b«sedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši 7.nr*eU ra enkratno objavo ->{rlH*» IMn 2ft---- V«i ostali oglasi zaračunajo po Din l.— za be»«*!i>. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5. za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši »»eseb za enkratno oh Javo oglasa Din 17^—. Ponudbam na šifre ne prila«Hjte znanik! Le. če zahtevate od Osl^ne^delka^tg, JJJjj J,. v znajallah se pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, siroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom a!i pa po aštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11 842. sicer Vse oziroma poštni položnici na čekovni račun. Ljublj* se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuiacijska pristojbina Din 5.— Vsa naročila in vprašanja, tičcča se is?a!i!i oglasov, je naslavljati na s O^l^s^š csklslei: „J istra", Ljubijarsa. Gostilna Martine Zg. Šiška Pano popoldan koncert slovenskih narodnih in uinet nih pesmi! Izvaia prvovrsten lalonsk, orkester! — Pri pogrnemh mizah! — Vstopnine m! 2843-18 Predpustno veselje in rajanje Je vsepovsoo minilo, le v gostimi pri Panju se Je Se oolj oživilo, tam dosti veselja zabave je ln petja, za razvedrilo se pu igrajo iep; komadi ua Klavirju, za okrep čilo se dobijo razna topla .n mrzla jed.la ved po tn ob vsakem času. Jato pridite še danes in zahajajte vedno samo k Panju v Vegovo ui. 10. Vas vljudno vabi ln se top.o priporoča Tone Huč 2926-18 Pozor! Danes v gositlni »Llovd« godba s plesom, pristne do mače r>ečenice in krvavice. Rezi Velkavrh. 2944-18 Pri Putrichu 4*nrs ples Izborna vina. — Gorka in mrzla icdila. — Vljudno vabljeni. 2961-18 K Lnsnnu V Siškl na ples. preskrb ljeno dobro vino m po ceni tirana. Se pritiiro-Ca Lasan. 33C6-18 Mlado natakarico prikupno, Dolišo orez kav-ciie. sprejme n tebiuatia dobroidoči buttet kot sa .nostojno rnoc Plača doDra. Spreimem tudi UČENKO za trgovino mešanega bla ga akoišnja predstavitev pn tvrdki Fricelj Anton, Sv. Lovrenc na Pohoriu 2575-1 Frizerko za nov salon prvovrstno moč sprejmem takoj Salon Pavia. Maribor — Koroška cesta 9. 2674-1 Šivilje Sa Šivanje moškega perila zlasti perila iz svilenega tri-koia. spreime takoi tovarna Vidmar, Ljubliana, Savlje 18. 2741 1 Vodovodnega instalaterja Sfemo, po možnosti zmožnega opravliati tudi kiju iavmčarska dela Ponudbe ju ogl. odd Jutra pod iiiro »Za Gorenjsko«. 2637-1 Starejšo žensko pametno, »pieimcm » stalno »iužbo kot »agojileijieo k dvema tantkoma. po mož nost: z znanjem kakšnega tujega jezika Naslov v vseh poslovalnicah Juua. 2626 1 Služkinja kl do d i o u a..i. aobi me ■to pr! dvočlanski dru fclni Ponudbe na ogi. odd Jutru pod »Poštena« i«€5J-i Krojilcc BB žeiiotvO rojiuekcljo tn po meri prvovrsten moj s ter i dolgoletno pra.---bo s veuki delavnici za krojenje piažčev in kostimov. vešč v kop.ranju modi.ov uren ln šteU-ljlv dobi stalno mesto e dooro p.ačo. Reile-ku-ramo samo na povsem Izurjene moči Ponudbe nujno z navedbo dosedanje službe ln zai.teio plače na Propaganda — Zagreb pošt. pret. 472 pod »Krojiiac« 2696-1 Krojaškega pomočnika za malo mešano tudi konfi keljsko delo takoi sprejmem. Hrana in sta novai.je v hiši. Ivan Gogala, krojač, Jesenice. 2C97-1 Perfektna modistka s pr&itso dobi takoj služ bo v modnem salonu v Celju Ponudbe z naved bo zahtevkov ln sliko na podr Jutra v Celju pod •Slovensko ln nemško® 2676-1 Blagajničarka za točilnico, lahko začetnica in natakarica, stara do 28 let. se sprejmeta v boljšo restavracijo. Služba stalna. Pismene ponudbe s sl'ko na podružnico Jutra v Mariboru pod »Restavracija«. 2639-1 Služkinjo pridno in pošteno. vajeno vseh i-mečMh del Iščem v bližino Novega m "sta Ponndbf na o?l odd Jutra pod »Zanesljiva služkinja«. 2645-1 Puškarske pomočnike dva starejša ln tri mlniše iš-em za takoj Vrfmskl SrblvoJ. Novt-sad. 2606-1 Parna žaga ičče dobrega k'1 Mmi-^flrcvprra pomočnica ali st-,roiniva ali kuria*'a. — Ponudb ni'' '-4aga< na ogl. odd. Jutra. 2797-1 Krojaškega pomočnika za splošna krojaška dela ..prejmem v službo. — Splošno modno kroja-štvo Alojzij Joruan, Dev. Marija v Polju 146 pri Ljubljani. 27S5-1 Ciivsko pomočnico katera dobro brije tn striže, sprejmem takoj kot kom panj onko. Simo-nifek frizer, Celje, Mariborska ulica. 2768-1 I Služkinjo staro Vi ao Zo ict, siroto, najrajši brez staršev, iščem za vsa b.šna dela za takoj. Z dežele imajo prednost, mora biti pridna in poštena. Ponudbe poslati na ogi. odd. Jutra pod »Služkinja«. 2729-1 Postrežnico ki zna malo kuhati sprejmem. Sv. Petra C. 27/1. 2865-1 Postrežnico Iščem okolico i rnovega Naslov v vseh posl. Jutra. 2936-1 Hišnika upokojenca., ocenjenega, brez otrok, ki ima veselje za vrt, tšcem. Ponudbe na ogl. odd. Ju-xra pod »Hišnik upokojenec«. 2751-1 Mehanika za kolasa sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 2758-1 Kuharico pridno in vesuio z dolgoletnimi spričevali ta-r.oj spiejmem na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod št. 3 07 3015-1 Postrežnico sprejmem takoj za dopoldanske ure. Naslov v vsen posl. Jutra. 2918-1 Postrežnico pridno, pošteno za vee dan sprejmem. Miha Be zl.ij Beethovnova uiica 13-m. 2982-1 Frizerko zmožno vodne in železne ondulaciie, sprejmem takoi. Stalna služba, oskrba v hiši Ponudbe poslati na: Biatuša Marenberg. 5030-1 Samski vrtnar samostojen, dobi službo Ponudbe na gra.V-ino i Ortnek. 2747-1 ! Dobra računarka delavskih mezd s prakso se sprejme Ponudbe na ogl odd. Jutra pod >Takoj 767« 2652-1 Mesarskega pomočnika samskega, ^a 4u ict napi e-j, u. uij enega kloL.a-oičarja m douiega se-kaca sprejmem tuKOj.— oei bee iviaKS, meoarij a, atudeuci pri Manuoru. 2766-1 Frizerka v strok; peiiektna, se sprejme pod ugodnimi pogoji Nastop ln plača po dogovoru Javi naj se res samo dobra moč. — A Miak.č. Maribor, Koroška ulica 7. 2764-1 Pekovskega pomočnika z mojstrskim izpitom sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2785-1 Knjigarniške pomočnike(ce) po možnosti z znanjem, enega tujega jezika in tuje književnosti iščemo Ponudbe s prepisi spričeval ter zahtevki plače je poslati na knjigarno P. Pelikan, Beograd, Kr. Milana ulica 6. 2740-1 Čedno dekle za gostilno sprejmem takoj. Olet Antonija, Loke 153, Trbovlje II. 2733-1 Natakarico pridno, pošteno sprejme dobro idoča gostilna. — Nastop do 15. februarja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2749-1 Krojaške pomočnike ln začetnico sprejmem takoj Naslov v vseh po slov. Jutra. 2935-1 Služkinjo res pošteno in pridno, kl zna kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela dobi stalno, dobro službo Naslov v oglas, odd. Jutra. 2833-1 MorJistinjo prvovrstno moč, sprejme takoj salon Julči Klopčič, Resljeva c. 8. 2827-1 Postranski zaslužek do din 2000 mesečno lahko zasluži vsakdc v vsakem kraiu z malo marljivosti, delo lahko. Ponudbe na ogl odd. Jutra Dod »M-srčno« 2871-1 Gospodično ki ima voljo učiti se glasbe in petia, išče familtjarna kapela Ponudbe: Sv. Pe tra cesta 46. 2889-1 Krojaški pomočnik za velike kom.-ule, dobi ra koj stalno službo pri Josip Ciberšek, krojač, Gr:že iri Celiu. 3033-1 Prodajalko samostojno, — izurieno t modni stroki in konfekciii z znaniem nemščine, iščem 1 marca Ponudbe na podružnico I"tra v Celju pod šifro »Nada«, 5035-1 Perfektna kuharica samostoina, vaiena večje rodbine ter zmožna dela v vrtu dobi takoi stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod zn.ičko »99«. 3036-1 Strojnik, monter z uoigo.etno piaKso pri elektrarnah, parni žagi rudniških napravah in slično, vešč v elektrot-jh nlki in varjenju ter v montaži ln popravilih strojev želi plemeniti mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Strokov "Jak« 2698-2 4—5000 din ali več dam tistemu ki mi pre krbi pr merno služoo. najraje državno. Ponud be na o^l. odd. Jutra pod »5300 ali več« 2661-2 Vrtnar =amec. trezen, vešč vse ga dela z dobrimi spričevali dobi tako' stahio službo na graščini na Goren1ske*n. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober vrtnar« 2662-2 Hlapec vsien živine tei vsega dela. pošten, zanesljiv, dobi ta kot mesto. Prane Ocvirk mešat. Povšetovi 38, — '.iublji.ni. 3024-1 Natakarico mlaiJo, katera govori tiidi nemško, išče prvovrstna re stavracija. Dobi fiksum in procente. Karikaševič, re stavrater, Ruma (Srem). 2893-! Več moči zi delo na terenu stanujo č h v Celiu ili mega rko lici išče za takoi odlično vpeliana domača zavaroval ni družba Ponudbe na po d"užniro lutra v Celiu pod »Fiksum in provizija«. 5041-1 Stalna služba Simostotno služkinjo, veščo kuhanja, vaieno otrok — iščem Dobra spričevala ali priporočila prednost. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 2887-1 Brivca Slovenca z damsko frizerskim salonom vabi občinstvo za trg z okolico 15 va si. Naslov v vseh posl Tutra. 2920-1 Gospodinjo vajeno ktihania, ki se ra 7ume Dr; živini in poljskih delih, pridno, pošteno, — siedmih let. spremem ta-koj. Ponudbe na podruž nico lutra v Celju pod šifro »Zmožna«. 3044-1 Dohro kuharico mlajšo moč čisto ln za nes jivo za 1 marec k malemu gospodinjstvu v Kranju sprejmem.— Ponudbe osebno LJubljana Vegova 2-1. levo od 8 do 11. ln 1. do 4. ali Kranj, Planina 45. 2967-1 Trgov, pomočnico starejšo moč. verziiano v manufakturi in modni stroki res dobro pro dajalko ter poznavalko blaga sprejmem s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Za nesljiva moč« 2992-i Natakarico in kuhinjsko dekle takoj sprejme gostilna Vitez, Breg 18. 2993-1 Brivskega pomočnika orvovrstnega delavca. Iščem. Služba stalna Nastop taVoJ. vojaščine orost. — Mila Petkovič, Domžale. 2862-1 Iščem mehnnika Nastop takoj Lojze Zaje Polje pri Ljubljani. 2353,1 Gospodinjsko pomočnico vaieno kuhe ln vseh gospodinjskih del. dobro r. pošteno, sprejmem s 1. marcem Plača po dogovoru. Naslov v ogl. '''Id. Jutra. 235?-1 Gospodinja srednjih let, ki govori tudi nemško in srbsko, dobra kuharica in vzgojiteljica. — tudi spretna v šivaniu išče službe v boljšem gospo dinjstvu ali v hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nina«. 2536 2 Fant star 15 let pošten z zra njem nemščine prosi mesto vajenca kot meha aikar ali ključavničar z vso oskrbo v hiši Nekaj dop ačajo starši. — Maks Udir. Mežica pri Preval jah. 2651-2 Trgovsko izobražena '»osna starejša veiča knj.g^vod ctva. K-ureopoiicience želi primernega mesta. — Ponudoc na ogl. odd. Jutra pod »Vestna ln pjštena« 26C6-2 Kuharica pridna m posiena solid na, vešča vseh gospodinjskih del išče sIužl.o na Gorenjskem. Poaud-be na ogi. odd. Jutta pod »Dobro kuham« 2670-2 Natakarica v boljSem jokala, z znanjem srbsr.0-nrvatskega jezika, želi primerne službe, po možnosti v Mariboru aii v Celju. — Pismene ponudbe na Tomič Izldora. Murska Sobota. Cvetna ulica 18. 2779-3 Dobra gospodinja prevzame mesto pri o-vdovelem gospodu. Ponudbe na podruž. Jutra Trbovlje pod »Zvesta«. 2731-2 Dve gospodični želita mesta k dobrim 1'udem kot kuharici ali za natakarici, tudi kot Drodaiplki v pekarni. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod Dve gospodični«. 2734-2 Ljubiteljica otrok mirna in poštena iščr rne^ta za popoldne. — Ponudbe na oglas, od^ Jutra nod »Grem tudi k dojenčku«. 2800-2 Oskrbnik samski, išče službe na večjem posestvu. Našlo* v vseh poslovalnicah jutra. 3039-2 Postrežnica mlada, posteča, veSča tudi šivanja, lsce zaposlitve kot postrežnica 2 do 4krat tedensko. — M a kar, DobrUova ul. 6, Mlrje. 28i9-2 Frizerka mlnJSn moč !sap "^onurlbc pod »PT'evt-na frizerka« na ogl.oHd Jutra. 2828-2 23 leten gospod vcja-cme pieiot ii.tell-,eneč.-ei z znanjem sr-bohrvašiine, nekoliko ..emščine. dosedaj v služ oi za.arovainice iš„e — lužuo tovarniškega od losno trgeskega potni ka z lastnim avtom ali brez Razpoiaga s 140 ti soč din kapitala ki ga ev. vloži kot kavcijo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »čimprej« 2715-2 Hotelska kuharica .šče služoo v boljši gostilni. ionudbe na ogi. odd. Jutra pod »L>oora spričevaia. 2713-2 Mlada gospodična s prakso v asistiranju in tonuiki želi službe pri zobozdravniku ali idiavinku takoj ali s 1. marcem. Ponudue na ..odruž. Jutra v Celju pod »Praksa«. 2571-2 Graščinski ekonom penzionlran, Ima tudi prakso v lesni industriji .n žagnem obratu, išče kskršno koli mesto Zahteve skromne. Ponudbe pod »D. S. 206« na ogl. odd. Jutra. 2647-2 Prodajalka prvovrstna moč. s sedemletno prakso v trgovini mešanega blaga, zmožna samostoj. vodstva. vešča gospodinja, želi premeniti službo,— Ponud oe na o' las odd Jutra pod »Poštena ln vešča«. 1679-2 Davčna uredba predpisuie pridobitnikom vodstvo prav;lnee? kniigovod stva To vam niloži. uredi in upelie stroki primerno prokurist. tniigovod'3 — bi-lif>r:st z 20!etno rr^kso. — Obrnite se pod »Strogo za upen« na ogl. odd. lutra. 2870-2 Vaienci(ke) Trgovsko vajenko poštenih starse-v pil.-...p i.o, iepe^a vecieuja, dobro lačunarico sprejmem i-rednost ima. o — hčere žeiezi.l arjev' oz -roma one z dežele. Ponudbe na Jazbui.-.ek Ml nae.. trg. Planina nad Sevnico. 2701-44 5 cevni radio prodam. Naslov v ..ulas. odd. Jutra. 2756-9 Potujem po vsej državi ia spreje mam vsakovrstna l.aro čl! a za skr men honorar. Vožnjo pia am u^m j:iuii-e ..a ogi. odd. Jutra pod »Izoora uee« 3000-3 Natakarski vajenec se sprejme v do.jSo restavracijo Naslov v og.. odd. Jutra ln v v&eii podružnicah. 2640-14 Za nečakinjo 151etno, močno. Iščem mesta vujcuke v obrti a'i trgovini. Foto Jug, Kranj. 2641-44 Za frizersko vajenko bi se gla rada učit. ker imam do te stroke veselje Najrajši na Jesenicah ali v okolici. Naslov: pri Gryi;iel. Jesenice, Slomškova ul. 12. 2788-44 20 letno dekle s primerno izobrazbo, zapo slena v mlekarni želi spre meniti službo v mlekarno, trafiko, buffet ali sl-čno — Ceni ponudbe na oglasni odd. (utra pod »Vestna m točna«. 2816-i Mizar t lastnim orodjem išče služ bo. grem tudi privatnim strank-im za popravo pobi •tva. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Mizar«. 2844 7 Fant z malo maturo, dober ri sar brez sredstev, prosi pri merne zaposlitve. Našlo* v vseh poslovalnicah Jutra 2903 2 21 letna prodajalk"* prikupnega ?edrnia. pridna poštena, s triletno prakso verzirana » modni galjnte ruski, manufakturni in čev liarski stroki, ieli preme niti službo i. aprila 1910 Gg. trgovci, ki žele imet-dooro moč in bi nudil-stalno službo, nai pošleio cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Samo Ljub Ijana« . 2882 Vajenko 7 dovršc.-io meščinsko šole sprejme trgovina ? usmem Pismene ponudbe na ogl odd lutra pod »Marljiva in poštena«. 2837 44 Frizersko vajenko prejme s;lor. Kamena rlč. Gradišče 7. 2798-4'" Brivskega vajenca ki se Je že učil, sprejmem. Hrana stanova .Je v hiši. Naslov v oglas odd. Jutra. 2815-44 Vajenko spreime takoi modni atelie »Linija«, Marijin trg 3. 2836-44 Vajenca s primerno šolsko iiobraz bo spieimem za špeierii sko trgovino. Ilovai Ma rija, Tyiševa 92. 2881-4J Natakarica pridna In poštena sta ra 20 let išče mesta takoj ali 15. februarja -Gre tud! na deželo. Na slov: Vaš, Petrovče pn Celju. 2680-2 Brivski pomočnik dober delavec išče primerne namestitve. Pod-nudbe na podr. Jutra v Cel u pod »Dober dela vec« 2679-2 Vrtnar srednjih let, neoženjen. iščs stalne službe. Nastop takoj ali 1. marca. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Samosto en« 2630-2 Dekle staro 15 let, gre v boljšo gostilno kot natakarlc^i-začetnica Nas!ov: Ajt-nlk Jožefa, Zabukovca *t 67, pošta Griže pri Celju. 2635-2 73/74 Bum! Jumbobumbo je priletel do gornjega roba skalne stene in s strahovitim treskom pade! ravno v voz, ki ga je bil dr. Tolstonog tolikanj nemilo zapustil Lahko si mislite, kako sta ga Peter in Sambo debelo pogledalal »Nu, kaj pa zdaj?« je pomislil nosorog. ko se je začudeno ozrl. .»Hudiman-sko so shujšali gospod doktor!« Peter in Sambo sta urno zlezla z velbloda in jela strme ogledovati novega potnika Mizarski pomočnik vajen vsako vr tnega dela, strojno kakor tudi ročno, išče mesta v primernem podjetju. Nastopi takoj ali pozneje. Na lov v vseh posloval. Jutra. 27B9-2 Prodajalka i .a v trgovini z meni blagom, stara 22 lee, pridna, poštena in zanesljiva, z znanjem slrojepls.a, žoli zaposlitve. Naslov v vseh poslov. Jutra. 2790-2 Dve pridni dekleti iščeta službe pri ooijši manjši družini za vsa hišna dela v mestu ali na deželi. Naslov: Tončka Uljančič, Mokronog 2776-2 Kateri boljši gospod pogreša in želi skrbne, čiste, izvežbane gospodinje, odlične kuharice, naj se oglasi na podruž. Jutra Maribor po »starejša upokojenka«. 2767-2 Gospodična perlektna v 6love-nščlni, srbohrvaščini, nemščini, s pisarniško prakso. Išče službe. Ponud':e na podruž. Jutra Maribor n~d »Točna«. 2765-2 Kot srospodinja iščem službo k solidnemu upokoiencu Sem vdova, zdrava, varčna Poseduiem i lepo hišico tik f.iublune | Ponudbe na ogl odd. Ju tra pni »Varčna gospodinja«. 2898 2 diplomiran tekstilni tehn;k s prakso, mlad. vojaščine prost išče službo.— Sprejme tudi drugo pr merno službo. Ponudi na ogl. odd. Jutra po. »Tekstilna« 2932-. Iščem službo pri samostoinera gospod' Dopise na ogl. odd. Jutr. pod šifro »Dobra gosro din,a*. 2945-J Mladenič pošten in zaneslinr, mesto raznašalca. Naslov v vsefc poslovalnicah Jutra 2943 Mladenič star 30 let. išče zaposlitve Vaien vseh vrtnarskih, hišnih in k leta rskih del. Pošten, kavcije zmožen. Gre tudi ven iz Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen mladenič«. 2955-2 Lesni mnntpulanf pe.Tekten Italijanski So respondent išče služ o Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Paver« 3007-2 Učenko ali prakt kantko spreimem takoj v večio restavraeiio v Liubliam Naslov v »seh poslovalnicah Jutra. 2913 4 - Vajenko ali vaje:.ca trgovin«" sprnjmemo takoj. Ponud' e na oel. >dd. Jutra pod »Brihten« 2.-' —. Pekovskega vdinnr? močnega spreime pekarna Lip-č. A. Celje, Dečkova cesta 1. 3034 -4-' Brivski pomočnik dober de'avec lAfie službe. Nastopi lahko 15. 'e'Tiia Ju Jožef Sauer. salon Rezar, 2alec. 3046-2 Specerist z dobrim spričevalom, vojaščine prost, izurjen detaj-list. išče službo Ceni. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Vesten«. 3031-2 Mlada kuharica z letnimi spričevali išče službe pri samostojnem gospodu v boljši privatni hiši. Pismene ponudbe na podruž. Jutra Marbor pod »Kuharica 1940« 2762-2 Strojnik vešč ključavničarskega, elektriki, struealniku ln vseh popravil, z dolgoletno prakso, lMe službe. ?a»"-ovlč, str~'*i'tr. Črnomelj. 2778-2 Iščem mesto kuharske tič'-nke Stiplov-šek Nežika. Sv. Rok, pošta Šmarje pri Jelšah. 3032-2 Oskrbnik ali Safar. stareši, absolvent državne vinarske in sadjar ske šole. išče namestitev na vinorodnem ali poliedel skem posestvu Ponudbe na podružnico (utra Maribor pod »Oskrbnik«. 3027-2 Družinski oče trgov. iK>hra*en. e «na-njem nemSčtne. srbohrvaščine i*če »lufcbe sVla-diSč-lka h g^lVa. vratar-sme V skupinah ceneje. Ponudbe na ogl. odd. 'utra pod .^Priporočilo ia razpolago« 2973-1 (tnlijansko konverraoiir -vo zmerni <-eni nudi po spa. Ponudbe pod »Ko- i no« na ug-. ui tra. 2994-4 ."f » ai«eLe, uesKe in bukova urva ugodno proda Ivan Si-Sr.a. tovarna parkciov. Me tclkova 4., telelon st. 11 44 2449-6 Garnituro za pred^otio m ^iamo-Lon z 10 ploščami pio-uam. Go. p os. t^.a cesta 1-11. desno. 2707-6 Zeca - Flex i.lož jiv gx6 CompU! Ra pid Xenar 3.5 ugodno i.aprodaj. Tabor 5-II, ce sno. 2240-6 Zrcalo veliko, in dve preprogi, prodam. KariovšKa cesta 26, priti. 2648-6 Lesene stopnice več vrat in oken p idam. rad: prezidave h še. Kolonija »Stan in dom«, Idrijska ulica 19. 2901 -6 šivalni stroj »Singer« pogrezljiv, oleandre. rože. dekliški plašč, karnise za zavese takoj prodam. Moste, Slapničarjeva 7, dvorišče. 2329 11 Frizerji! Aparat za trajno ko- dranje znamke Saturn ln aparat za pranje gla ve poceni naprodaj. Josip Polak, Rakek. 2919-fl Blagajno železno »W-rrheim« ft 1 prodam v Florjanski ul 20. 2942-6 Inventar Avtomatični biljardi Za špecen-ske trgovino, — . ,. . „„„ | prodam. Vprašati: gostilna brezhibni, od 2u0 din j „Dol ; mosl L^b!,,^, i.aprej, pri Ivanu Oa- ,0 «_* laku, Glinška ulica 3. 24t36-6 Oficirsko sedlo kompletno opremljeno in malo rabljeno, zelo lepo konjsko opremo prodam Naslov v oglas, odd. Jutra. 2604-6 Večji štedilnik lep, dobro ohranjen, prodam Marlnšek, Prečna ulica 6. 2748-6 Plaubl Makina II. s štirimi lazli.nimi objektivi hi ostalim priborom prodam ali zamenjam za maloslikov-no kamero. Istotam naprodaj šivalni stroj. — Naslov: Križman. Kole-zijska ulica 25/11. 2752-6 29 8-6 Prodam Stelaže bra:^janjo ali mlekarno. tetnlco in kozarce za bonbone prodam Naslov v trafiki Celovška cesta 99. 2806-8 Za četrtošolko iščem inštruktorja iz ma-matematike. po možnosti brezposelnega profesoria v bližini kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3049-4 Reven dijak odli^1 jak želi Instruira-ti nlžješolce <-ke) zelo poceni Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh«. 2860-4 Prodam mlzars' o orodje s prešo v prometni delavnici v Ljubljani zaradi bolezni takoj ln poceni. Več pr! hišnici Ljub. Sokola Tli 2832-6 Stoječi oreh lep. velik, pri cesti na Go-reniskem prodam — Skaza, Janševa uL 2 Ljubljana. 2880-6 Dva velika reflektorja pripravna za odersko razsvetljavo ali sportn.il prosto rov prodam. Naslov v ogl. odd. Juua. 2873 6 Dva zložljiva šotora ugodno prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jut'a. 2874-6 Ojnčevalna naprava z vsemi pritiklinami, modei na skoro nova z garancijo naprodaj. Uporabna tudi za zvočni kino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2876-6 vrčio partno ženi r da o v provet- em k^Ju proti garanciji — Fonvdbe na otI. odd. Jutra pod »Komisija« 3009-a Frigidaire (e'ektr čni hladilnik) skoraj nov :n T.ux aparat <*\~ktr\£' ni ses^inik za prahl prodam. Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3017-4 Per?i'ske preproge tri pristne, prodam poceni. Vrer potrel,u''m denar. Soteska 10 II des. 2361-9 Prodam za rad' opustitve tnrorU ne ln selitve konja, ro-zove, slamoreznlco, komate. elektrogramofon, posteljo, omaro ln dru--o ciovša, KolezlJ^k i ul. št. 19. 2C50-« Lutke vseh vrst se dobe naprodaj pri Tivar, Miklošičeva IS. 2897-6 Sprejmem otroka nad dve ietl starega ▼ oskrbo. Petrič Antonija, V'č 47. poleg Ga-,!lsk-' a doma. 2726-14 Rabljena okna in vrata izredno dobro ohranjena, prvovrsten les. proda po skraino nizki ceni Hišnik, Miklošičeva 18. 2952-6 Gospoda ali gospo z nekaj denarja sprejmem v dosmrtno oskrbo. Ponudoe na ogl od delek Jutra pod »Lasten dom« 2917-14 Na dohro domačo hrano in stanovanje »preimetn I gospode, mesečno 450 dia, poleg univerze. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra. 2966-14 Iščem družino Vi bi ml če« dan oskrbovala enoletnega otroka. Ponudbe na ogl. od dele^ Jutra pod »Bežigrad« 2974-14 Pomlad.. Kakor prlroda. J* Izčrpano tudi aas« telo in se težko brani zoper bolezni Zato mu moramo pomagati ln ga uapraviti od pornega ln zdravega Očistiti ga moramo vseb nakopičenih ln telesu ftkodljlvih snovi, ter mu dovajati nove m ožlviju-lofie sokove. V to s vrbo s« priporoča za na ravno zdravljenje »PLANINKA« ČAJ rl Je pripravljen rečlnoma ts najboljših pla-ainskih zdravilnih zelliC, katerih koristno jelovanje Je tt znano ▼ snanatvenl medicini. Dolgoletne iakutnje nam potrjujejo da )• tPlanlnki. zdiavilni čaj telo doom ljudsko '.dravllo. ker so njegove ■je»taviue vzete lz znanstvene, deloaia pa tudi lz ljudske tne- liclne. j - I »PJaninka« idravllni faj Je dober rejrnla »»».- tj« tor za čiščenje in presna *1 janJe Zaradi tega > ie zdravljenje d do 12 u-dnov • »Planinlfa« -J-J9H ^ajem Bahovec izredno dobro: pri slabi prebavi m aapekl, pri neurejenem delovanju frfTnJa, pri -el^ni n«tinwti in pn '»mofrt, glavotinlu nemie^tiovti m tnaci, pri obolenju ta radi >e<'ny Kislina, pri obolenju letet m tlati tili, pri >.lt'noeti tn tivnih boleznih. »Pianinza« zaravuni čaj pospešuje tek Za-i te vaj te < lekarnah izrecno »Pianlnka. čaj iahovec ki le ie tedat pristen, ako Je aaprt n plombiran ter nosi une: MR.BAHOVEO AP0TEKA LJUBLJANA 'A' a 10 11 - ■ • ."v t > :V • UA-Vsl-V'-^^ i Kupim Več železnih sodov rabljenih, vsakovrstnih — kakor tudi pločevinastih kant, kupim. Ivan Prešern, Kranj. 2612-7 Polnojarmenika ga ter. 20 do 32 col, dobre znamke, kupim. — Ponudbe na oglas, odd Jutra, pod »Jarmenik«. 2813-7 Sode rabljene, od 200 do 300 1 kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Železni«. 2877-7 Pozor! posestniki, stranke pri Izpraznjen ju podstrešij vas obveščam, da kupujem vse stare predmete po najvišji dnevni ce ni. (Cunje, železje, papir itd). Dolenc Tesarska ul. 7, Ljubljana. 2929-7 Tricikel rabi), en, kupimo. Drogerija Emona Iv. Kane, Ljubljana, Nr.botičnik. 2916-7 Vsako količino obrabljenih pil Irapujemo po najvišji ceni. Piiarna Figar, Vošnjakova ker. 12. 2959-7 »Službeni list« Številko 79 in 81 12 1. 1931, žtevilko 6. 15 in 35 iz 1. 1932, številko 34 iz L 1934 ter kazalo za II. polletje 1932 in I. polletje 1933 — kupim in dobro plačam. Ponudbe na ogl. odd. Ju-txa pod »Plačam«. 3025-7 Železno blagajno do 200 kg težko, rabljeno kupimo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod rnj.čko »Železna blagajna«. 3040-7 Kupimo vsakovrsten les smrekov, bor, nrast, Jesen, jelšo, Javor, bukev, brest 1.1, d., rezan in okrogel, hrastove, bukove ln borove pragove, hrastove in bukove parketne frlze i. t. d. Točne ponudbe, po možnosti opremljene s konsigna-cljaml ln navedbo cen na ogl. odd. Jutra pod »Les«. 2577-15 Suhega lesa raznovrstnega, za kolar-sko obrt kakor tudi za Izdelavo avtomobilov imam naprodaj. Ogleda odnosno poizve se pri Antonu Tavčarju, tolarju, Spod. Senica št. 3, p. Medvode. 2567-15 Suhega lesa raznovrstnega, za kolarsko obrt, kakor tudi za izdelavo imam. Ogled oz. poizve se pri Antonu Tavčar-ju, ko-Utrju Sp. Senica št. 3, pošta Medvode. 2567-15 Avto, moto Avto limuzino kupim, malo rabljeno, najnovejše tipe. znamke BMW DKW, Mercedes ali Wan-derer. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«. 2704-10 Motor kupim DKW. Sachs, etc. dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 150 ccmi 2699-10 Motoristi! redka prilika — Steibo-va luksuzna prikolica zadnja tipa s sving ak-som in prtljažnim nosilcem naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 2710-10 Leksikon Meyers Konversatlons-Leslkon lz 1. 1895., vezan v usnje, 17 knjig, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 2611-8 Starejše knjige slovenske ev. knjižnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjige« 3001-8 »Lovca« letnike 1919 do 1937, nevezane, dobro ohranjene prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lovec«. 2855-8 Pohištvo Male rabljene trgovske opreme j^dilnue, spalnice, nove spe ran t spalnice m razno dru go p-jhištvo po telo ugodni cen, naprodaj Ogleda je pn rt Ivan Matbian, Ljub Ijana fyrševa 12, dvorišče 17-11 12 Več spalnic iz oreaove toreulne proda i>o Izredno nizki ceni zaradi povečanja obrata mizarstvo Gluhak, Brezovica pri LJubljani, zraven kolodvora. 2753-12 Mizarji pozor! Večjo pošiljko bukovih m Samba vezanih plošč od 3 do 7 mm debeline prodaja mo po starih cenah. Izrabite priliko dokler traja zaloga »Furnir«, prodaja vez. plošč in furnirjev, Ljubljana, Frančiškanska 4. 2847-12 Šperano spalnico kuhinjo in masivno češnje vo spalnico poceni proda Pristave, mizarstvo Šuštar, Linhartova ulica, Bežigrad. 2831-12 Ugodno prodani •taro pohištvo, posteljnino, aro mhalko, slike, posodo perilo, obleko babiško orod je razne drobnarije v četr tek in petek 15. in 16 t. m. od 8. do 12. ure dopoldne r Slomškovi ulici 16 tik elektrarne (dvoriščna stavba L nadstr.) 2953-12 Tritonski »Ford« izvrstno ohranjen, naprodaj. Ponudbe na ogl "dd. Jutra pod »Na 05-IJe«. 2615-10 Avtomobile tovorne od 1 do 6 ton z die-sel in bencinskimi motorji in razne osebne proda po ugodnih cenah Krupp zastopstvo O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 2878-10 Ford Eifel limuzina skoro nov brez hibno ohranjen, prijavljen naprodaj neverjetno ugodno. Ostrožnik, trgovina Pasaža-nebo-tičnlk. 2922-10 Avto z malo porabo bencina, brezhiben, nove pnevmatike proda garaža Kopač, Fran-kopanska št. 21. 2914-10 Zastonj! ■e, ampak po zelo nizkih cenah nudi krasne spalnice in kuhinje mizarstvo Milan Stigl, Trati. St. Vid nad Ljubljano. 2960-12 Dve orehovi spalnici po 7500 din proda mizar Naslov v vseb posl. Jutra. 2971-12 Pohištvo v največji Izbiri Za stanovanja, trgovinska opreme in hotele dobue najhitreje v največji zalogi pohištva: spaliiice že od . . 1600 omiie......400 kuhinjske opreme . 750 po.,:e!Je .... 160 kuhinjske kredence 450 moclroce ..... mreže..... otomane .... Različni kauči Sprejemamo naroči a po priloženih načrtih »SAVA« Predjamska ul. 32 in 35 Trgovina pohištva je na Miklošičevi cesti (nasproti sodišča). 3002-12 120 35 500 Jesenov les od 25 cm debeline navzgor kupuje B. Kolb, Vižmarje, St Vid nad Ljubljano 2884 15 Bukova drva več vagonov ponudite z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Suha« 2979-15 Vpeljano trgovsko podjetje •»ečje, išče zaradi povečanja obrala drut-aoiuka. Potreben kapital najmanj 500.000 dm. Ponud-De na oglas. odd. Jutra pod »Podjetje«. 2302-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah ia takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka il i2 29 49-16 Knjižice Mestne hranilnice Skofja Loka, Okrajne hran. in pos. Skofja Loka, Zadružne go spodarske banke, Praštedio-ne, vseh podružnic, kupimo proti takojšnji gotovini. — Rudolf Zore, Ljubliana, Gledališka ulica 12. 2948-16 Vdova stara 29 let z lastnim obratom prosi dobrega gospoda za kratek čas manjšega posojila proti jamstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do bre obresti« 2980-16 Iščem posojilo 5000 din, dam 20% obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra garancija« 2989-16 Hranilne knjižice 3 proc. obveznice in druge vrednostne papirje kupimo in plačamo najbolje. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. 2254-lb Zvočni kino prodam ali dam v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2547-17 Gostilno na prometnem kraju na Gorenjskem vzamem v najem. Ponudbe na po-druž. Jutra Novo mesto pod »Kavcija«. 2791-17 Brivsko-frizerski salon lep, prodam ▼ najlepšem letovišču Slovenije. Cena nizka. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Salon je lep«. 2904-19 Mlekarno poceni prodam. Poizve se pri Seničar, Ljubljanska ul. (pekarna). 2907-19 Trgovski lokal opremljen z vsem sodobnim komfortom nov takoj oddam. Informaci Je pri hišniku Tjrrševa cesta 47-b 2938-19 Ova gostilniška lokala s kuhinjo v suterenu pripravno trudi za drugo obrt ter sobo v mansar di oddam v Tovarniški ulici 11 z marcem. Informacije Hauptman, — Krekov trg 10. 2931-19 Špecerijska trgovina naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjsko 1940«. 2950-19 Trgovino z meš. blagom dobroido čo v Ljubljani prodam radi odhoda. Potrebno 70.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika« 2970-19 V Kamniku oddam dobro idočo gostilno, hlev z dvoriščem z 1941 v najem. Dr. Le vičnik Miloš, Kamnik 2968-17 Dva trgovska lokala ob Tvrševi cesti takoj oddam v najem. Naslov v restavraciji Rebec. 2974-19 Suho skladišče ali klet oddam Novi trg 5-II levo od 10. do 2. popoldne. 2981-19 Lep lokal za trgovino ali pisarno novi hiši oddam. — Vprašati pri hišniku v Pražakovi 12. 3003-19 Obrt Mesto soboslikarja na prometnem kraju, brez konkurence odstopim zaradi selitve. Prodam vse slikarsko orodje in pohištvo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Brez konkurence 16«. 2786-30 I wm im Trgovino s sadjem zelenjavo in živili, dobro vpeljano v centru Ljubila ne, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro ilir »Redka prilika«. 2711-19 Hranilne knjižice fr\e hrvatske šiedioni-ce kupim. Ponudbe z na vedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Knjižice — Ljubljana« 2706-16 Iščem 15.000 za pol eita. Dam visoke obresti. Večkratna garancija. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zaslužek 17« 2694-16 Prostorno skladišče za suho blago v centru mesu vzamem takoj ali pozneje v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2573 19 Poslovni prostori primerni za pisarne ordinacije in podobno, v prvem nadstroju ln velik lokal v sredini mesta Celja takoj oddam. Naslov v vseh oosloval.Jutra. 2314-1S Pekarno vzamem v najem. Sprej mem tudi službo poslovodje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Kavcije zmožen«. 2649-19 Trgovski lokal lep nov, poleg Figovca. takoi oddam. Informacne pri i. Knez. Gosposvetska cesta 1, dvorišče. 2983 19 Poslovne prostore primerne za pisarne, ordinacije. ateljeje in slično. v prvem nadstropju poleg Figovca takoj oddam. Informacije pri I. Knez, Gosposvetska cesta 1. dvorišče. 2934!9 300 din nagrade dam, kdor ml proda mlekarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro idoča«. 2851-19 Posojila na vknjižbo nabavljamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Znamko priložiti« 2700-16 Zajam - gotov nova( dugoročnom otplatom dobi ju odmah državni, gradskl namještenicl sa definitivom i penzlonerl (oženjem bez Jamca). Upute daje »Adria«, Zagreb, Petrlnjska ul. 11. Priložiti marku. 2632-16 fovarno želez. izdelkov malo, Jako dobro vpeljano, deloma brez konkurence, dam v najem. Potreben obratni kapital 50.000 do 80.000 din. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na podružnico Jutra v Mariboru. 2763-16 Kompanjona sprejmem v dobieka-nosno podjetje s kapitalom 50.000 din brez rizika. Obrestuje se po 30 %, sodelovanje potrebno. — Informacije: Gutnlk, Kranj, Prešernova ulica. 2738-16 Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in lnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln družbenikov dobičkanosno 1 varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 16-16 Dobre obresti dam onemu, ki mi posodi 6.000 din. Imam stvari v vrednosti 110.000, vse za garancijo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Siguren denar«. 2905-16 10—15.000 din kavcije vložim v podjetje kovinske stroke Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Stalna služba« 2927-16 Pekarno dobro vpeljano v Ljubljani, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarna«. 2564-19 Mlekarno na prometnem kraju, brez konkurence, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2624-19 Trgovine, trafike industrije, hotele, restavracije, gostilne, bu-fete. mlekarne, vinarne. bonboniere, parfumerije drogerije, lekarne, posestva, vile, hiše. letovišča prodalamo in oi--redujemo nakup solidno, zanesljivo in uspešno: Poslovalnica Pavle-kovlč, Zagreb, niča 144. 2781-19 Veletrgovino z meš. blagom s kupoprodajo poljskih pridelkov in žit in trgovino z gradbenim lesom in materialom v naj-prometnej. sreskem trgu zagrebške okolice, izvrstno idočo, prodamo zaradi smrti lastnika. Potrebno okrog 300.000 din Poslovalnica Pavlekovio. Zagreb, Ilica 144. 2782-U Lep lokal za trgovino, obrt. skladišče ali pod. oddam. — Vprašati v mlekarni Ce sta v Rožno dolino 7. 2808-19 Mlekarna dobro idoča, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2807-1P Večjo delavnico s pisarno Iščem v bližini kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolodvor«. 2804-19 Lokal za trgovino ali pisarno oddam. Vprašati v Kolodvorski ul. 35/1., des 2829-19 Dvoje skladišč oddam takoj ali pozneje, skupaj ali posamezno. Mala čolnarska 4, Ljubliana. 2902-19 Mlekarno » centru, dobroidočo, za tadi odpotovanja zelo ugod no prodam. Naslov v vsth poslovalnicah Jutra. V Ljubljani orodam lep. dobro ure-en ln obiskan damsk (rizersk. salon. Ugodna ega. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prometna točka 1940« 2990-19 Trgovino z meš. blagom dobro idočo, mes. promet do 50.000 din, oddam v najem brez ali s prevzemom zaloge. Sprejmem ev. tudi družab-nico. Naslov v oglas. odd. Jutra. 2824-19 Lepe stavbne parcele neposredni bližini mesta Celja naprodaj. — Vprašati pri Faninger, Glavni trg 8 Celje. 2677-2o Vinogradno in donosno posestvo ,0 minut ouiuujeuo oa mesta Ceija. na naj.ep-si sončni legi med Celjem in t-tmu-im v skup ni Izmeri od 14 J oh, od tega 3 Jone vinograda z liftjžiahiuejšlmi trtami zasajenega, letni povprečni pridelek 60 do 70 nI, nadalje sadonosnlk s preko 2000 različnih sadnih dreves, nadalje njive ln košnja za lz-drževanje dveh krav ln več svinj, kakor tudi ne Kaj gozda. Na posestvu se nahaja nova enonad stropna stavba kot vlia (8 let stara) potem vl-nlčarsKO poslopje s klet jo in večsobnim stanovanjem s shrambami, — nato večji hlev z beto-nirano gnojno Jamo, vse v najboljšem stanju. Po sestvo ima krasen razgled proti Laški kotlini. Naprodaj radi preobremenitve lastnika iz prosti roke. Vrednost znat na. Naprodaj za 200.000 s celotnim živim in mrt vim Inventarjem, kar kaže rentabUnost preko 10°/». Pojasnila daje Iz prijaznosti Ivan Kos — Celje, Masarykovo nabrežje 9. 2675-20 Nova hiša dvostanovanjska z lokalom, vrt, na prometni cesti ugodno na prodaj na Sp. Hajdlnl 15 pri Ptuju. 2650-20 Stiristanov. vda I Lepe malo , . n nanw\Ha 4 Ani O r _ Hišo z gostilno lepo blizu Ljubljane pri postaji prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata bodočnost« 2712-20 ugodno naprodaj. dinarska ceeta 58, Bukovšek. 280>«20 Dve parceli pri trnovski cerkvi ugod no prodam. lato tam oddam lnventirano Špecerijsko trgovino. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2825-20 Nova hiša tristanovanjska, z dvema sobama, naprodaj. Tovarniška 3, Ljubljana. 28SS-20 Vilo ali stanovanjsko hišo, kupim od 200 do 600 tisoč. Takoj denar. Ponudbe s popisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Zaključek takoj«. 2890-20 »Realiteta« pisarna za nakup in prodajo nepremičnin LJUBLJANA Prešernova ulica 54/1. Tel. 44-20. Hotel »Slon«. Vsa naročila izvršimo točno, hitro in solidno. Prepišite si naslov! 2891-20 Parcela pod Rožnikom, 1560 kv. m, sončna, stiha, naprodaj. Pojasnila: Beethovnova ulica 16/TV, Prešern. 2863-20 Večje posestvo na deželi in dvostanovanj'-ska hiša pri Celju naprodaj. Poiasnila daje črepinšek — Celje, Glavni trg, gostilna Kus. 3013-20 posestvo ▼ lepam kraju ln bližini tel. aU avto pos ta je primerno sa prevzem letovlščarjev vzamem v najem, ev. pod ugodnimi pogoji tudi kupim. Ponudbe na podr. Jutra ▼ Celju pod »Pen-slonlst 500« 3045-20 El Hiša dobro ohranjena, z dvema stanovanjema, manzardno sobo, pomočne zgradbe, 3 minute od železniške in avtobusne postaje in ena parcela gozda naprodaj. Vprašati: Ptujska cesta 37, Tez-no pri Mariboru. 3028-20 Hiša s pekarno in trgovina z mešanim blagom naprodaj za ceno din 150.000. Eksistenca sigurna. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 3037-20 Dve hiši v centru Ljubljane ena trgovska v ceni cca 2 milijona 500.000 prodaja realitetna pisarna Adamič, LJubljana. Gosposvetska 7, vls-avis Sla-mlča. 2940-20 Tristanovanjsko hišo z gostilniškimi prostori in inventarjem v Industrijskem letoviščarskem mestu zaradi preselitve ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2796-20 Lep arondiran vinograd s cepljenimi trtami, zakajen leta i.9pio-aam z gospodarskim po-oiopjem. Kletjo, vinsko posodo in lepo sobo v jjejeiiicah pn «_atežu pri Veliki Loki za 45.000 din. Pojasnila daje Mihael Omahen v Višnji gori. 2777-20 Enonadstropno trgovsko hišo z vrtom piodam zaradi premestitve zelo ugodno. Je na zelo prometnem kraju. Več se pozve v ogl. odd. Jutra. 2802-20 Hiša v Kranju s pesimi manjšimi stanovanji je takoj ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2780-20 Vilo - hišo nedaleč od glavnega kolodvora za 300.000 do 400.000 din kupim. Eventualno parcelo. Podrobne ponudbe pod »Ugodni pogoji« na oglas. odd. Jutra. 2719-20 Stanovanjsko hišo ali kmečko posestvo v dobrem stanju v LJubljani ali v Novem mestu kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino 90.000 do 100.000«. 2727-20 Za skupno zidavo enonadstropne hiše v St Vidu pri Ljubljani, iščem kompan'on». Pojasnila pri g. Ovnu, St. Vid. 2627 20 Trgovsko hišo na izredno prometni točki tik farne cerkve in železni ce. z vsem komfortom, z ili brez zaloge v večiem mestu na Dolenjskem prodam Cena in pogoj: po Jogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2094 Parcela v Ljubljan. 4200 kv. m, tik ob železniški progi in državni cesti ugodno naprodaj. Naslov v ogias. odd. Jutra. 2735-20 Lepo posestvo obstoječe iz dveh vcllkil-hiš donosnih v bližini Ljubi iane, pripravno za večje podjetje ali obrt na prometnem kraju ta koj prodam Istotam na orodaj po nizki ceni rab IJena oprava za trgovino ln tehtnica. Naslov v vseh posl. Jutra. 2921-pr Novo hišo z vrtom oddam v najem za 300 din državnemu uradniku ali upokojencu. (Vižmarje). Pozve se v černetovi ulici 23 mlekarna. 2708-20 Enonadstropna hiša tri stanovanjska nuvozl dana elektrika in vodo vod v hiši na prometai točki pri postaji Kranj ugodno naprodaj. Nasi v vseh posl. Jutra. 2692-2C Enonadstropna hiša lepa skoraj nova z gostiln. koncesijo in do ro idočo gostilno s traiiko inventarjem ter lepim vrtom v industrijskem kraju ob fcanovinski ce sti naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 2703-20 Vilo na deželi v lepem kraju, z nekaj zemljišča tako.: prodam Miha Salobir, Sv. Jakob, p. St. Jurij pri Celju. 2605-20 Vila »Meta« naprodai. Vodnikov? ul. št 120 Zgor 5i*k-< Ogled in razgovor vsak H.-n. 3019 20 Hi?o ali vilo v Liubliani. kupim iz proste roke za 300.000 do 400.000 d;n. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kunec«. 3020-.T' Na Štajerskem pri večjem trgu naprodaj hiša z gostilno in trgovino, 12 oralov njiv, travnikov in gozda 2 vsem živim in mrtvim inventarjem. Posestvo se nahaja ob državni cesti Celje • Maribor. Informacije daje: Rustja, Celje, Dečkov trg št. 4a. 3042-20 Trgovsko hišo v centru Liubljane, kupim. Cena indiferentna. Opis in ceno pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Izplačana gotovina«. 2892-20 Posestvo Pri okrainem sodišču v Radečah bo na sodni dražbi dne 14. februarja ob 10. dopol. prodano posestvo v Močilncm št. 15, vlož. št. 129 in 301 k. o. Njivica. Posestvo obstoji iz hiše in pospodarskih poslopij ter gordov, njiv, travnikov in pašnikov. Najnižji ponu dek din 131 000 in vadi din 19.651 Pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Liubljam. Miklošičeva 19. telefon 23-21 in 25-22. 2894 .'0 Vložno knjižico Kmetske posojilnice vza memo v račun kupnine za moderno urejeni — valjčni mlin ln veliko stanovanjsko hišo z gospodarskimi poslopji ter vrtom v Izmeri 1 ha 12 a v neposredni bližini Zagreba. Pismene ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sava« 2924-20 Enonadstropno vilo tristanovanjsko v bližini stadiona prcdp.m. — Hipoteka 180.000 Dravska ul. št. 7 2912-21" Vilo v Mariboru dvostanovanj sko prod an ali zamenjam.. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »130.000« • 2911-20 Hišo enonadstropno, tristanovanj sko v bližini Celovške ceste •jgodno prodam. Večja hipoteka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3026-20 Nepremičnine širom Slovenije kupuje in prodaja; stanovanja, najugodneje najamete ali odda te v Realitetni pisarni, l.jub lina, Gosposvetska 3'I. 2842 2( Tristanovanjsko hi?G solidno zidano. prodam v Zeleni jami. Beze;--Vivova ulica 32. 2312-2 Enonadstropno hišo tristanovanjsko z vrtom sončna lega pri šoli Zg žiška prrdam. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »HiSa« 2937-20 Hišo v Ljubljani ah bližnji okolici kupim Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Do din 200.001« 295 i 20 Parcelo kup-m Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »K št 9" 7 navedbo lege, ve likosti in cene. 2957-20 Hišo s 3 sobami, kuhinjo, vrt, sadonosnlk dam v najem. Pripravna za u-pokojenca ali obrtnika. Pojasnila daje Anton Irslč, trgovec v Turiški vasi, p. Siovenjgradec. 2600-21 3-sobno stanovanje s kopalnico v vUl na Vodovodni cesti oddam s 1. majem stalni stranki odrasli oseb. Pojasnila v trgovini Sever, Marijin trg 2. 2633-21 Stanovanje sončno, 3 sobe, Kabinet ln pritlkline oddam s 1. marcem. Informacije v pisarni dr. Mlje Frlan-Jernejčlč, odvet., LJubljana, Miklošičeva cesta 4/1.. tel. 30-19. 2772-21 Štirisob. stanovanje komfortno z vrtom oddam s 1. majem. Ogled stanova nja od 15. do 17. ure. — Bežigrad 10. 2866-21 D\ osoh. stanovanje z kopalnico in vsem pritik-linami se odda. Dolenjska cesta 102. 2843-21 D\ osob. stanovanje oddam. Prednost upokojenci. Rožna dolina — Naslov v ogl. odd. Jutra. 2817-21 Štirisob. stanovanje s kopalnico, plinom oddam s 1. majem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2811-21 Enosob. stanovanje takoj oddam. Vprašati v Kolodvorski ulici 35 1 desno. 2830-21 Enosob. stanovanje s kopalnico okolica Tabora Iščem, ev. tudi pe riferija. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Državni uradnik« 2705-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom ln kopalnico Išče mirna stranka s 1. majem za Bežigradom. Ponudbe pod »Točen plačnik 30« na ogl. odd. Jutra 2745-21& Dvosob. stanovanje za aprU, maj Išče tričlanska družina. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2725-21a Dvosob. stanovanje iščeta dve osebi s kuhinjo ali »Garzonero«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »'00«. 2869-21 a V stari hiši iščem dvo ali trosobno stanovanje za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurno plačilo«. 2868-21a _- Dvosob. stanovanje s pritiklinami, iščem v Frankopanski, Medvedovi ali Celovški do Gasilnega doma. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Stanovanje 500«. 2899-21a Stanovanje enosobno s kabinetom ali dvosobno vzameta takoj poročenca brez otrok. Ponudbe Slomško va 9, buffet. 2928-21a Dvosob. stanovanje bliže centra, išče za 1. IV. ali pa 1. V. stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Reden točen plačnik«. 295l-21a Trisobno stanovanje s kopalnico ali dvosobno s kabinetom za maj išče ma-ločlanska družina v bližini parka ali Celovške ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazno«. 2453-21a 1] 1I1m.1I' Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z upo-rabo kopalnice, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3750-2i Dvosob. stanovanj«' s souporabo kopalnice od dam s 1. marcem v De-vinskl ulici 8. Cena 550 din. 2826-21 Dvosob. stanovanje sončno, z uporabo kopalnice oddam same mirni stranki za marec Rožna dolina. Cesta X. St. 36. 2822-21 Dvosob. stanovanje kuhinjo oddam Tyrševa cesta 86. 2820-21 Zlatokop Zaradi izselitve v Inozemstvo prodam trgovino z velikim krogom odjemalcev ter lepo posestvo s hmeljem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlatokop 250«. 2787-18 28&-1Ž 1 Stanj. Posestvo tik ob banovinskl cesti Šoštanj-Topolšica, odn. posamezne stavbne parcele v najlepši sončn: legi, pripravne za zidanje uradniških vil, prodam. Ugodni plačilni pogoji in nizka cena. — Poizve se pri Francu Korenu, trgovina, šo- 2607-20 Dvonadstropna hiša center LJubljane, z go-sdlr.o keelil čem, tr ov-skim lokalom takoj u-godno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2835-20 Gostilniška hiša Cd.a, vpe.jana . centru Ljubi,ane. z velikim dvoriščem, objektom ln ,-letml, ugodno naprodaj. Ponudoe na o lai. odd. Jutra pod »Hipoteka«. 2805-20 Eno ali dvodruž. hišo v bližini Celja ali v večjem kraju v Savinjski dolini kupim takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2a)3-"< Enodružin, hišo s vrtom v Ljui.ljanl a'! nj.-ni bližnji okolici kupim Ponudbe z navedbo cene na oglas, odd Jutra pod »Za gotovino« 2834-20 Ugfdno noprodsj: T;5 \ s trgovino ln gostilno več Jt 'novanj, do ber donos. Cena 675.000 . itpoteka. HIŠA novozldana. 5-sta ova-ijs^a netto donos •1.000, cena 350.000. Hl- iRA n-jvozictana, 4-sia- -0'.a..jsx.d. Ceaa 230.000 Ijevo. iil-iA no.ozidana. trista novanjska, donosna Ce- uip.iU.Ka 75 ..-.oč. Slška. aiSA uovo^ldana 5-sta-aovanjska. Cena 280.000 ..ipoteka lBd.oOO S ška. COjli L1.KS 340 J rn2 6. 22 din pri Slepem Ja- ^z 1 00 tramvaju. .nSA novo^idai.a, dvo-ad.-t opna r.etto doaos 30.000, cena 500X00. • iI5A modru ir-ska. 3 so je, pritikiine, vrt, bl.žl ,ia tramvaja. Cena 75 ,i-oč. ter lažne druge nepre-ml mne pr-da realitet-la pirarna Adamič, — ..juoljana, Gosposvetska j. 7 vis-a-vls Slamiča. 2939-20 Pctsobno stanovanje v centru mesta z vsemi pritiklinami in komfortom od damo za takoi ali pozneje. Doslej so predmetni prosto ri služili kot pisarna in sta novanje ter imaio 73to do hod z dveh stopnišč. Vsa potrebna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Liubliani. Miklošičeva c. št 19. vsak delavnik med uradn:m» urami ->d do 14. ure. Telefon št. 25-21 ir. 25 22. 2P9< 21 Oddam 3—4 sobe za pis-rno v centru Liub liane. Ponudbe na oclasni odd. Jutra pod »I. nadstr.« 2883-21 3-sobno «5tf»novnnip s kopalnico oddam za maj. Celovška 44. Več poizve telefon 30-49 2925-21 Opremljeno sobo s »cuporabo kopalnice od dam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 2671-23 Lepo sobo opremljeno, oddam s poseb nim vhodom mirni gospo dični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2616-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln tekočo vodo oddam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 2759-23 Samostojna gospa odda iepo sončno sobo in kabinet oprcmlieno. solidnima gospodičnama. Židovska ul. 3/II. 2867-23 TABLETE ~ MAST Pri revmatizmu, gl&tu ln lSiJasu masirajte boleče dele z 1 b o 1« mastjo in vzemite »N 1 b o 1< tablete Tudi pri prehladu, gripi in glavo bolu pomagajo »Nibol« tablete. »N i b o 1« v lekarnah Din 20.— Proizvaja Apoteka Mr. Babovec — LJubljana. Reg br. 17 816/35 Opremljene sobe Snažno sobo z uporabo kopalnice čl- J za 2 dijaka srednjeteh- sto sončno oddam. Na' m^na i^vm poslov v vseh posl. Jutra. 2965-23 Sobo separirano oddam v Flo-rijanski ulici 20 2941-23 Sostanovalko dijakinjo alt boljšo gospodično vzamem v veli ko sončno sobo z vso oskrbo. Vprašati Beethov nova 2-III. 2975-23 Lepo sobo opremljeno za 2 bolJSt osebi oddam event. s hrano. Cesta 29. okt. 10 visoko pritličje levo. 2977-23 Prazno sobo z uporabo kopalnice ta koj oddam Pieteršnlko-va 32, Bežigrad. 2996-23 Lepo sobo s hrano ali brez oddam (kot sostanovalcu k dijaku) mlajšemu boljše mu gospodu. Kopalnica. StrossmayerJeva 4-1 desno. 3003-23 Gospoda sprejmem na stanovanje. Predjamska 4. 3012-23 Opremljeno sobo separlrano oddam takoj Naslov v vseh posl. Ju-< ra. 20U7-23 Sobo strogo separirano, čisto, v bližini Tabora, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5016-23 nične šole Iščem. Ponudbe: Strovs, trafika Celje. 2684-23a Pletilni stroj Wedermann 8, prodam, Šiška, Srbska ulica 13 T. 2775-29 Lokomobile 20 ln 100 KS bi kupil takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L^alto-mobila«. 2814-29 Pisalni stroj kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 2906-29 Poceni naprodaj! 18 popolnoma novln 61-velnih strojev več koles, otroških vozičkov in razniLi drug:.-, predmetov pri Promet, nasproti križanske cerkve. 2998-29 3 šivalne stroje 2 ženska zelo dobro — ohranjena ln krojaški poceni prodam. Lah, — Salendrova 4 (dvorišče delavnica) 2999-29 Pisalni stroj v dobrem stanju rabljen kupim. Perme Mati J a Janševa ul. 14. 3018-29 KompleL pletilnica 5 strojev z obrtjo radi selitve ugodno naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »40.000« 2985-29 Sostanovalca sprejmem k mlajšemu gospodu v lepo. zračno sobo. Na željo z vso oskrbo. Erzin. Rožna dolina, Cesta III, št. 7. 2857-23 Soba prazna s predsobo s separat nim vhodom v Zrinjskega ulic- 15 se odda takoj v najem. Podatke dobite Gaje-va 5. soba 128/1. 2846 23 Dve separirani sobi ena prazna in ena opremljena se ugodno oddajo. — Trontelj, Verovškova 56/11. 2841-23 Lepo sončno sobo s pcisebnim vhodom oddam takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2840-23 Opremljeno sobo iellko, s posebnim vhodom. oddam takoj ali b 1. marcem Naslov v ogl. odd. Jutra. 2818-23 Sostanovalca ali sostanovalko v lepo sončno sobo z uporabo kopalnice, hrano ali brez za nizko ceno sprejmem. Naslov ogl. odd. Jutra. 2854-23 Dva pisalna stroja (eden rabljen in eden nov) zelo poceni naprodaj. Cizel Kotnikova 21-11. J023-29 Sostanovalko sprejmem. Mohar, Flori-janska ulica 40. 2848-23 Dva dijaka ali boljša gospoda sprejmem na zelo dobro hrano in stanovanje s souporabo ko palnice. Krojaška 5-1. 2720-22 Lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice v strogem centru, oddam tako: boljšemu gospodu. Poizve se v vseh poslovalnicah lutra. 2900-23 Poleg Kamnika o: odam 9,270 m2 zemljišča ob cesti. Dr. Le-/ičnlk Miloš Kamnik. 2969-20 Parcele pri renitzi ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >Dobra r.aožba« 3014-20 Večjo gostilno malim posestvom na e i'erl '1 M r ori» predam. Naslov v v.'«h po siov. Jutra. 3029-20 Sobo in k'1'unio od Komfort« 3004-21 Enosob. stanovanje oddam za 250 din.. »Ju-1 J nai Požna do'lna cesta 8-23. 3010-21 Stanovanje moderno urejeno, prikladno tudi za zdravniško ordinacijo ali pisarne (telef., nlln, elektrika). v sredini mesta oddamo takoj. Ponudbe na c«;1 odd. Jut*"i pod februar«. 2724-21 Sostanovalca p.. j mem s 15. febr. v •f]iko zračno sobo Bar-arska steza 6. 2923-23 0J> Prazno sobico s posebnim vhodom lš<-em za takoj. Ponudbe pod »Učitelj« na ogl. odd. Jutra. 2799-23a Lepo sobo or čno oidam gospodični ev. z oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 2909-23 Lepo sobo poseben vhod, oddam takoj Cesta 29. oktobra 5, pritličje, desno. 2947-23 Sobo novo opremljeno z uporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje. Miši-čeva 10 priti. 2933-23 Sobo s posebnim vhodom ln vso oskrbo oddam v sre dinl mesta dvema gospo doma. Naslov v vseh po slov. Jutra. 2934-23 Lepo solnčno sobo z dvema posteljama oddam solidnima osebama. Naslov v vseh posl. Jutra. 2930-23 INSERIRAJ / »JUTRU"! Sobo čisto, s posebnim vhodom tudi z dobro domačo hrano oddam v centru. Zrinjskega cesta i, pritličje, desno. 2915-23 Opremljeno sobo r balkonom na cesto in so-up irabo klavirja v strogem r-ntru takoi oddam gospodični. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 1677-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom Išče za takoj soliden akademik. Prednost bližina tehnike. Ponudbe pod »Jug« na ogU6. odd. Jutra. 282l-23a Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom iš če gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600 din me sečno«. 2774-23a Sobo v centru blizu tramvajske postaje ter souporabo kopalnice event. s hrano išče 1. III. častnik Slovenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden«. 2908-23a Prazno sobo mirno, po možnosti s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenka« 2976-23a Garsonier.« s kopalnico v centru — Iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Garso-niera« 3005-23a Opremljeno sobo po možnosti s klavirjem, iščem. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod šifro »Stalen in točen«. 3048-23a Sobo prazno, prijazno, svetlo najrajši s prehrano za svojo hčerko, ne preda- 1 »č od centra. Išče za takoj ali poznejši čas veliko odsotna, poštena ln mirna šivilja. Reflektlra samo na stalno sobo. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Prijazna bo-ba«, 2858-23» Anker šivalni stroji najnovejši, tudi cikcak 2» entlanje, z dvema iglama za šivilje, gospodinje, krojače malo rabljene Veritas, Cer»-tralbobbin prodaja Triglav, Resljeva 16. 3050-2» Venecijanko lesene in železne ali s»-mo železne dele kupim. Ponudbe z opisom ln ceno na F. Golja, Pre-serje pri Ljubljani. 2859-29 0.00 url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 10. februarja 1940. Dr. Milan GroSelj in sorodstvo 2 mladi žlahtni rožici Selita v jrrho razvedrila in izletov dva luštna, inteligentna inačajna gospoda od 29 let aaprej Slika zaželjena (»e vrne) Samo neano-nimne dopise pod »V štirih bo lepše« Da ogl. odd. Jutri. 2864-24 Mlada prijetna dama želi spoznati starejšega boljšega gospoda zaradi denarne pomoči. Ponudbe pod »T a j nos t in vračanje« na ogl. oddelek Jutra. 2810-24 Dva gospoda dobro sltulraua želita poznanstva dve dam v svrho razvedrila Dopise na ogl odd Jutra pod »Strogo diskretno« 2910-2" Razočarana mucik? Prosim za ponovni sestanek kavarna Union danes ob 16. Vaš smučar. 3011-24 Mestni uradnik ieli poznanstva mlajše sa mostoine dame Dop:ir na ogl. odd Jutra pod šifro »Vzajemnost«. 3047 24 inteligenten obrtnib ^lovenpc. neo*enlen. 37 iet itar na Tolenjskem zdrav. s'mnatičen. leoe-sra značala. posestnik z lastno. dobro idočo "^a^oTpno obrtjo, se *eH norosti s solidno ln nrMnn PiovenVo Iz dobro <5ltn1ranp dmž'np takni Tnforrv-cMp rfajp rt iskre* no- *REZOR«, Zacrreb oošta 3. 2784-26 Modeme kauce in fotelje nudi solidi in po nizki ceni R. RADO V AN tapetnik Mestni trg 13 ~lp/o't>n pOv* " l* ^Sltžl v tablah in za odeje, vedno na zalogi — Zahtevajte vzorce ln cenik. \rbeiter — Maribor. Novi nnslort ^ranAMhjuuiks etL fc Marljivo delo črnomaljskega Sokola Črnomelj, febr uarja Nedavno je trne! Sokol glavno skupščino v sokolskem domu ob povoijnl udeležbi. Zbor Je začel starosta br. Spiro Vranko-vič s počastitvijo našega mladega kralja Petra II. pri čemer so prisotni vzkliknili trikrat »Zdravo«. Spomnil se Je tucfl umrlih bratov in sester. Njih spomin Je skupščina počastila s trikratnim »Slava«. Br. Starosta je v uvodu očrtal splošni položaj bo-kolstva glede na sedanji politični položaj. Pred nekaj leti so se delale velike n&pake, ko so se z dekreti silili različni ljudje v naše sokolske vrste. Na ta način Je doživelo naše sokohstvo velike pretresljaje. Mnogi so takrat izrabljali sokolske legitimacije samo za svoje osebne špekulacije. Danes Je proces čiščenja končan, > nadaljeval br. starosta, zapustili so nas tisti, ki d« spadajo v nade vrste. Spet m vračata v naše vrste stari borbeni sokoi-ski duh in polet. Iz poročila tajnika br. Peršak* no razvidell, da se naše društvo stalno krepko razvija in da Je bilo ▼ minOem leta dovolj git>anja. Posebno Je bilo razveseljivo poročilo načelnika br. Strublja. V društvu telovadijo vsi oddelki od najmanjše dece do starejših članov ln članic. Dri-štvo je imelo svoj letni Javni nastop ln L decembra svečano akademijo. Poleg tega je proslavilo vse važnejše dogodke in se udeležilo mnogih nastopov sosednih društev. V društvu vladata sloga in disciplina. Mladina polni telovadnico ln napreduje. Močna ln široka je naša Ideja, zato prodira. Poročilo prosvetarja brata Mixa Preslja Je bilo izčrpno in lepo podano. Prosvetno sokolsko delo ▼ telovadnici se je vršilo sistematično v smislu sokolsklh načel. Ob prehodu v novo leto smo imeli uspel Silvestrov večer. Naval ljudi Je bfl naravnost rekorden Pestri ln obilni spored pod vodstvom br. Martinaka in br. Preslja Je spravil vse prisotne v veselo razpoloženje. Drama tsVd odsek, ki ga vodi agflnl br. .Tartinak, je prenovljen tn izpopolnjen. V vrste prijateljev gledališke umetnosti so se pritegnili mlajši člani in članice. Uspehi so že vidni. Skozi ves teden nudi naš Sokol, posebno zdaj v zimskem času, s filmskimi predstavami igrami in plesnimi vajami dovolj razvedrila svojemu članstva in ostali Javnosti, kar vse kaže. kakšnega pomena je v Črnomlju sokolski dom! Ia poročila načelnlce in statističarke s Tatjane Vrankovičeve se razvidi, da je bilo so-kolskih pripadnikov 271. Poročilo referenta sa Petrovo petletko br. Pantiča je bOo prav zadovoljivo. Poročili blagajnika upravnega odbora br. Furlana in kinematografskega blagajnika br. Mlllerja sta bila zelo vestno in skrbno sestavljeni. Iz blagajniškega poročila se razvidi, da je Iruštvo aktivno. Na predlog revizorja br. * tepca Je bila odboru dana razrešnica. Pri olitvah Je bila soglasno sprejeta predla-ia lista. Mestni pogrebni zavod Oblina LJubljana Zapustila nas Je za vedno naša ljubljena soproga, teta, sestra in svakinja, gospa Kati Jurjeveič roj« Zamjen SOPROGA SOD. P1S. URADNIKA dne 10. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena ■ tolažili sv. vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 12. februarja 1940, ob 4. uri pop., izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 10. februarja 1940. Žalujoči: JANKO, soprog hi ostalo sorodstvo Žtnitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestneje in u-spešno Prvorazredne o-blteljske zveze v obrtniških. meščanskih, tr-uradnlšklh ln oficirskih krovih — In format vne prospekte pošiljnmo proti nakazilu 10 din v znamkah strogo dl^ rret-no: »REZOR«, Zacreb pošta 3. 2733-25 Privntna uradnica želi poz; anstva z boljšim drž nameščencem starim do 34 let Kdor želi pridno druž'co naj se oglasi pod »Lep domek«. 2534-25 Fant 34 let s 55.000 din gotovine ln 2300 din mesečne plače se želi poročiti Ponudbe na podruž Jutra Maribor pod »Premisli«. 2761-25 Gospodična prijetne zunanjosti dota v gotovini 250.000 din. lfiče zakonskega druga. Pojasnila dale »Nada« Zagreb. Je'ač1-*ev trs 10 Za pojasnila po5'^"1 £689-25 'oštevajte bmpfaten c0*k HEimilEROU diOJ ZO' frarnic« g/ost> MARiBORšt If J Umrla nam je naša ljuba soproga, dobra mama, stara mama, teta, gospa JUHO Ifilll ■ raj. BIZJAK mm previdena s tolažili sv. vere v 80 letu svoje starosti. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. februarja ob 15. url lz mrtvašnice na P obrežju na Magdalensko pokopališče. Maribor, St. Ilj, Slap pri Vipavi, SpitaM, dne 10. februarja 1940. Žaluje?«! soprog Ivan Jnrca; druži&a Furlan in Malik Večje podjetje sprejme POSLOV Reflektant mora biti zelo sposoben, Inteligenten, dobro izurjen." oseba, prvovrsten bllancist, v knjigovodstvu ver žira n, s trgovski izobrazbo z navedbo referenc. — Plača dobra, nastop po dogovoru soudeležba v podjetju ni Izključena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Velepodjetje«. Z nabavo TUIlFAN-mllna si prihranite na svojem žitu, času in denarju. — Zakaj? — Ker »TURFAN« mlin Vam očisti in melje vse žitne pridelke doma, v okusno moko, zdrob, ječmen, kašo in šrot. SAMOPRODAJA: TUENŠEK Štefan, Ljubljana — Aleksandrova c. 4. ■ZA VSAKO I PRILIKO H lajboljša tn naj-U cenejša oblačila g st nabavite pri J Freske-i«, ž Sv 1't-JTKA C 14 ZAHVALA Za številne izraze iskrenega sožalja ob bridki Izgubi nepozaDuega dragega pokojnika, gospoda VINICA BONA POSESTNIKA Izrekamo vsem najprlsrčnejšo zahvalo. Obenem se zahvaljujemo g. primariju dr Murglu, Sokolu, gasilcem, pevcem, godbi, br. Debelaku za ganljive poslovilne besede, vsem darovalcem vencev ln šopkov in vsem, kl so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji potL Kmečko-obrtna hranilnico ln posojilnica v Dravogradu javlja tužno vest, da je preminul po dolgi ln mučni bolezni njen predsednik, gospod H WOLF KAJETAN Pokojnika, kl je vodil naš zavod od njegovega postanka, bomo ohranili v Častnem spominu. DRAVOGRAD, 10. februarja 1940. Načelstvo in nadzorstvo Ledene skale ogražajo mostove Brod, 7. februarja. Ker se je temperatura dvignila, sta ss ^lo zai S04H-3)- Vsak četrtek odhod lz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Brizilijl v vse južne ln severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOK ln PAN AMERICAN AIRWAYS-linee aeree Transcontinentall Italiane S. A., Rim. SCHHEIDER ZAGBEB. NIKOUČEVA IQ TAttTfVAJTE BPFSPtAfNI tHi* BLAGO ZA POHIŠTVO »S . edno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri MAKIJLN TK<» mmmmaamaam ii O L E S A so muce' »Vultl! ohrani zdravje! ICakšne varnosti je soTnce za Vaše zdravje, opažate najbolje po vsakem letovanju. Ker v dolgih zimskih mesecih primanjkuje oživljajoče solnčne energije, nalaga pamet, da se prinese v hišo zlasti za otroke (a ravno tako za mlade matere) poznano »višinsko solnce« — original Hanau. Ta velika vrednost ultravijoletnih obsevanj z »višinskim solncem« je v tem, ker se ti žarki pretvarjajo v kemične energije ln ustvarjajo antlrahltičnl vitamin D. Telo postane odpornejše proti boleznim pri ženah olajšuje porod, otroci postanejo sveži in polni življenja, jedo dobro in dobe dobro zdravo barvo kože. Vrh tega so obsevanja z višinskim solncem, ki trajajo samo 3—5 minut, kaj lahko Izvedljiva. Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro na 40 straneh št. 843 od: Jngcsl o vensko Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, B^sovlče- va ulica 3 Ljubljana. Tyrševa cesta 1 a Jugoslovensfco AEG Beosrrari Brankova ulica 30 AE« Union, •Tncislavenslto d. d. Zagreb, Karadži-čeva ulica 1 LivaraKa ulica 6 N A J iN O V LJ1 OTROŠKI VOZIČKI MOTOBJ1 m § 1 B 1 C I R L J 2 § a I V. STROJI S iGRACNi VOZIČKI, SKIROJ1, AVTOMOBILČKI. KOLES DELi TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, KarlovSka c. 4 t*odru2nlca: Maribor, Aleksandrova it — CculRi traufco OGLAS Državna tovarna avijonov v Kratjevu sprejme« 1 prvovrstnega trasača (za Plttiuichlelfmaschine in Run&schlcifmrvHchtne), 1 prvovrstnega ostrilca orodja (za svedre, raz vrtače in rc/.kače), več rezkarjev (frezerjev) in kovinskih strugarjev, več orodjarjev, riača po dogovoru — po sjK>sohnosti. — Javiti se Je osebno ali pismeno na osebni oddelek tovarne. REUMATIS najboljše sredstvo za mazanje proti revmatl7.mil, trganju, ščipanju v križu, ki»steh, lshla.HU, protinu ln Milnim boleznim. Se vsakomur Je (»omagalo, kdor se ga je poslu*!!. POSKUSITE TUDI VI. da se prepričate ln naprej priporočite! — Ena steklenica din 22.—. — Pišite Se danes na: G R A D S K O LJEKARNO, Z A G K K D, Gornji grad 5. Ot»l S br 19"X> 1 "33 NAZNANILO Vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da SEM ZAČASNO 01'USTIL LESNO TRGOVINO V LJUBLJANI, TyrSeva c. 47. TER , BOM ODSLEJ NAPREJ kot dosedaj POSTREGEL z vsemi v to j stroko spadajočiml Izdelki v mnogo večji Izberi LE V SKOFI.JICI. Nudim vsakovrsten žagan les, vsakovrstne pode ln opaže. Žagam tudi po naročilu. — Se vljudno priporočam ANDLOV1C JOŽE, žaga in mizarstvo — Škofljica pri LJubljani Palača v Beogradu Nujno je naprodaj razkošna palača v centru Beograda. Parter in 4 nadstropja Pročelje 20 m. Palača Ima 18 luksuzno urejenih stanovanj. Najmodernejši komfort Palača je davka prosta. Letna renta din 225.000, a cena din 1,700.000 v gotovini ln 500.000 dolga — Pripominjamo, da imamo razen gornje palače naprodaj še več drugih palač, hiš ln stavbišč na raznih krajih prestolnice, z veliko rento tn po ugodnih cenah Prodaja biro »ARGUS«, Beograd, Prestolonaslednikov trg 1. —MMMEE MlHffTP^ Poglefte dobro Ona se muči, ker so ji noge oterde in skažene od bolečih ran, žuljev in ozeblin ln vendar se dajo te bolečine zelo lahko odpraviti. Kupite v najbližji lekarni ali drogeriji zavojček prave soli sv. Roka. Raztopite polno žlico v lavorju vroče vode. Ko dobi ta voda mlečni Izgled, držite v njej svoje raz-bolene noge deset minut. Ponovite to trikrat na dan redno! Občutili boste olajšanje, ki je že skoro podobno čudežu. Kisik soli sv. Roka pomladi nogi in jih spravi v popoln red. Daljše kopanje nog omehča žulje v toliki meri, da jih lahko z roko odstranite. Po uporabi soli sv. Roka boste občutili veliko olajšanje. Lahko boste plesali, se sprehajali, bavili s športom kolikorkrat boste poželeli, pa se ne boste nikdar utrudili. Sol sv. Roka odpravi vse vaše ozebline ln vam ohrani noge stalno sveže ln v dobrem stanju. Ne oklevajte! Kupite še danes zavojček soli sv. Roka za noge — ne stane vas mnogo, a vam pripravi veliko radost. Dobiva se po ceni din 9, 16 ln 25. Glavno skladišče: drogerija na debelo MIŠKOVIC in KOMP. — Beograd Hadlo strokovni!:® inženjerja ln obratovodjo za delavnico, ki so vešči v fabrfka-cljl, I6CE tvorni ca v Beogradu. — Ponudbe z navedbo šole, dosedanje zaposlitve, vojne obveze itd. kakor tudi navedbo plače poslati pod šifro »Radio 1000« na oglasni odd. Jutra. ■ -i/sae^ ujmi ii" SKRBI? 3brnite se na grafologa F. T. Karmaha -Js ; Zahtevajte ponudbe ln plačilne pogoje. ODAJA LESA Parna žaga »Gorjanci«, d. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 proda lz svojega gozda na Gorjancih na panju okoli 10.500 m3 . smrekovega žagarskega ln tramskega lesa, 8200 m3 bukovega lesa | za hlode ln 39 000 prm lesa za bukova drva. V najem odda tudi ' žago na Gorjancih. V pofitev pridejo Interesenti, ki kupijo celotno 0 množino lesa. ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. VaSe izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-dovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6-Vaše prijatelje in protektorje; 7. Vr-še sovražnike, zahrbtnost, krive obdnlžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9 Zadeve v rodbini, 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah. F. T. K AR.M Ali, svetovno znani eksperimentalni psih igrafolog — pisec epohalne Knjige »NAS 21\OT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 s.ik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KAKMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala. da boste izkoristili sleherno možnost ln da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. NI Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. N« odbijte tega uspeha v današnjih mračnih časih! "Urejuje Davorin tiavljen, - Izdaja « konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno uakarno d. d. kol uskarnarja itoa jeran - 2a inaeratm del je odgovoren Alojz Novak. - Vaj » Ljuoijaai.