Štev, 252,__•
Izhaja vsak dan, tudi od nedeljah in prazniklli, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega St. 20, !. ntdstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdavatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Nar očni na znaša : Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ... -.............
xa tri mesece................. JIT
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... &9I
za pol leta.................
V Trstu, v nedeljo. 10. septembra 1916.
_Letnik X».
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6. vinarjev-zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone..
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin,.
Oamrtnice, zahvali, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov.......T......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............ 2.-*
Mal1 oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Qgtoe sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina la reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosttf — Plača In toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega SL 20. - PoštnohranilnlČai račun Št 841.652
mm najnovejših doMov.
Italijanska bojišča. — Popoldne živahnejši sovražni topovski ogenj med Sveto goro in morjem. Na Tirolskem brezuspešne laške akcije. Brezuspešen napad laškega zrakoplova na Nabrežino.
Ruska bojišča. — V Karpatih so Rusi v/hodno čibojske doline (severozapadno Kapula) zavzeli nekaj naših postojank. Drugače v Karpatih razmeroma mirno. Pod Brzezani Rusi odbiti z velikimi izgubami. Hraber nastop Turkov. Dalje proti severu položaj neizpremenjeu.
Romunska bojišča. — Po hudih bojih ob cesti Petroseny—Hatszeg (jugozapadna Sedmograška) položaj neizpremenjee. — Pri Dobriču v Dobrudži so se ponovni sovražni napadi izjalovili.
Aibansko-macedonska bojišča. — Nič iznremembe.
Zapadna bojišča. — Boji so uplahneli. Pred Verdunom so Nemci severovzhodno utrdbe Souville zopet" pridobili nekaj izgubljenih tal.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
S
talijanska beiišča.
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. sept. 1916.
Italijansko bojišče. — Sovražni artiljerijski ogeni je bil popoldne na fronti med Sveto goro in morjem živahnejši. Tudi na tirolski fronti so Italijani več odsekov brezuspešno obstreljevali. Sovražne patruljske oddelke, ki so poizkušali prodreti na posameznih krajih, smo zavrnili. Italijanski zrakoplov je pri Na-brežini metal bombe, ne da bi bil napravil kaj škode.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročiio italijanskega generalnega štaba:
6.	septembra. — Slabo vreme je vladalo na bojišču. Na gorah ie že prvikrat snežilo. Sovražno delovanje se je omejevalo včeraj na topovski ogenj, na katerega smo krepko odgovarjali. V gornjem Feli-zonu (Boite) so naše čete razširile posest na zapadni strani Punte del Forume.
7.	septembra 1916. — Trajno slabo vreme včeraj ni preprečalo živahnega delovanja naše artiljerije v tessinski kotlini (Grigno Brenta), na Cauriolu (fleimska dolina), v odseku vzhodno Gorice in na kraški planoti. Ob izviru Feliza (bojtska dolina) je naš ogenj skoraj popolnoma uničil sovražni oddelek, ki je hotel vzeti naše postojanke na Punti del Forame. Ono malo ujetnikov, ki so ostali ž hi, so potrdili težke izgube sovražnikove v zadnjih dneh v tem okolišu.
Ruska boleli.
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. sept. 1916.
Rusko bojišče. — Prestolona-siednikova fronta: Po večkratnih brezuspešnih naskokih sovražnih sil proti vrhovom vzhodno cibojske doline se je sovražnik polastil posameznih delov tega frontnega odseka. Na ostalih delih Karpatske fronte je včeraj razmeroma vladal mir. V vzhodni Galiciji jugovzhodno in južno Brzezanov je sovražnik včeraj ponovno poizkušal predreti naše črte. Zavrnili smo ga povsod ob velikih njegovih izgubah. Hrabro vedenje v tein okolišu se borečih turških čet je treba posebej poudarjati. V teh bojih je sovražnik izgubil 1000 mož ujetnikov in 5 strojnih pušek. — Princa Leopolda Bav. fronta: Položaj je neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
8EROUN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nič novega. — Nad-
DLISTEK
Zadnie ure w Gorici — ure sroze!
(Iz zasebnega pisma.)
I»ne 8. avgusta smo bežali iz Gorice!
Od bombardiranja sem Italijani niso več mnogo streljali na Rafute. Streljali so le še z malimi kalibri in ne zaporedoma.
Dne 30. julija — bila je nedelja — ix>-poldne so začeli obstreljevati z vso silo r.a Rafute, Panovec in Kostanjevico. Trajalo je dobro uro. Tudi v bližino naše hiše in na železniško progo so padale ekra-zitne granate. To se je ponavljalo ves teden proti večeru. Nu, nismo se mnogo zmenili za to, meneč, da preide kot po navadi do sedaj. Niti slutili nismo, kake l> sledice bo imelo to obstreljevanje. V noči med petkom in soboto smo čuli zadnjikrat streljanje z naše strani. Popoldne okoli 5. ure so začeli Italijani iznenada streljati z vso silo in na vse strani mesta. Raiut in naš kot sta bila vsa zavita v dim. Zbežali smo v železniški predor. Zaporedoma je bruhalo do polnoči. Popolnoči smo se vrnili domov, ker se je nekoliko pomirilo. Tekli smo na vso moč v Vašo4 (Jerkičevo) vilo. Ključ kleti sem našla na'
vojvode Karla fronta: Nadalini ruski napad! med Zlato Lipo In Dnjestrom tudi včeraj niso imeli uspeha. S protisnutom smo vdrle sovražne oddelke zopet vrgli iz naših jarkov In iz fronte turških čet preko ruskih izhodnih postojank. Zajeli smo nad 1000 mož in več strojnih pušek. V Karpatih je sovražnik zastavil močne sile prod našim gorskim postojankam zapadno in jugozapadno Šipota hi pri Dorni-vatri. Severozapadno Capula smo se vdali pritisku.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba:
7. septembra. — V smeri Brzezani— Halič se nadaljuje za nas srečni boj. Hrabre čete generala Sčerbačevega so vrgle sovražnika iz njegovih urejenih postojank, so ga zasledovale in so prodrle proti zapadu. Halič smo užgali s svojim ognjem. Tekom bojev 6. t. m. smo v tem okolišu zajeli 45 častnikov, 10.000 vojakov, med njimi 22 nemških Častnikov in 3000 nemških vojakov, pet turških častnikov in 685 turških vojakov. Plen se še šteje. V Kar-patskem lesu se nadaljuje naše prodiranje.
Romunska bojišča.
DUNAJ, 9. (Kot.) Uradno se razglaša: 9. sept. 1916.
Romunsko bojišče. — V Karpatih na obeh straneh ceste Petroseny— Hatszeg so naše čete vrgle sovražnika do 4 km za njegove prvotne oostojanke. Nov močan sovražni napad na desno krilo te skupine je povzročil nje umeknitev v prejšnje postojanke. Več sovražnih poizkusov, da bi s pehoto in konjico prodrl proti hribovju zapadno Cslk—Szerede, smo obrezuspešiii. Drugače je položaj ne-izpretnenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: d1. Hofer, fml.
BEROLIN, 9. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. sept. 1916.
Balkansko bojišče. — Pri Dobriču se je zopet izjalovil ponovljeni sovražni napad.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
NAPAD NEMŠKEGA PODVODNIKA.
BEROLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je obstreljeval uspešno z granatami mesto in pristaniške naprave v Mangaliji ob romunski črnomorski obali.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba:
7. septembra. — Balkan: Ogrožene po nemško-bolgarski premoči, so bile romunske čete prisiljene, da so izpraznile Tu-trakan.
Romunska uradna poročila.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila romunskega generalnega štaba:
4.	septembra. — Severna in severo-zapadna fronta: Na vsej fronti ni bilo nikakršnih spopadov. Odbili smodva sovražna napada pri Merisoru (okoli 10 km zapadno Pitrosenyja). V Sepsi—Szent. Gyor gyo smo zajeli nad 500 voz različnih živil, krme in popolnoma opremljeno bolnišnico. V gornjem delu maroške doline so sovražne čete uporabljale dumdumke (?). Ujeli smo 7 častnikov in 620 mož. Na južni fronti so sovražne čete, ki so bile v premoči, napadle predmostje Tutrakan. Naskočile so desetkrat, a smo odbili vse naskoke.
5.	septembra, ob 7 zjutraj. — Severna in severozapadna fronta: Lahne praske. Pri zavzetju hriba JarostetS (kakih 6 kilometrov vzhodno Csik—Szt. Martona)
oknu. Sredi kleti je bilo^>olno razbitih šip na tleh. V kuhinji je bilo vse zaprto. Odprla sem okno in pogledala na dvorišče. Nad stopnicami, ki vodijo v vinograd, sem uzrla dve veliki jami.
Zopet so začele peti granate svojo smrtonosno pesem nad Rafuti. Zaklenila sem zopet. Piščeta so žalostno čivkala za menoj. Jaz pa sem tekla, kolikor sem le mogla, domov, kajti nad menoj je žvižgalo nepretrgoma.
Bilo je v nedeljo opoldne. In ker ravno ni streljalo proti nam, je mama hitro pripravila nekaj za obed. Potem pa sve zopet bežali v predor, kjer sve ostali — sami. Skoro vsi kmetje so hitro naložili svoje stvari na vozove in — odšli. Potem je vse polno ljudi pribežalo od raznih strani mesta, iskat zavetja v predoru. Streljanje je postajalo vedno hujše, a doseglo je svoj višek, ko se je solnce nagniJo k zatonu in so zadnji njega žarki obsevali Gorico. V predoru so stensike odprtine dober m široke in visoke in nanesli smo notri blazin ter tam sloneli vso noč. Granate so začele padati prav v bližino, a postaja državne železnice je že popoldne pričela goreti. Bil je grozen pogled! Kar ie počila granata na severni strani; pred
po naših v uški dolini prodirajočih četah je prišlo v naše roke 16 municijskih zabojev z dumdumkami (?). — Južna fronta: Sovražne napade proti Tutrakanu smo odbili. Moč sovražnih napadov upada; sovražnik se zdi utrujen. Sovražnik je obstreljeval kraje Islazu, Bechet, Calafat in Gruia (vse kraji ob Donavi). Naše baterije so prisilile sovražne monitorje, ki so hoteli udreti iz prekopa med otokom Peršinom (zapadno Svistovega) in bolgarskim obrežjem, da so se umeknili, kriti po otoku. — Zračna vojna: Sovražna letala so metala bombe na mesto Bukarešt. kjer so bile štiri hiše poškodovane ter ranjeni dva moška in ena ženska, potem na Piatra— Neantz* kjer je bila ranjena neka stara žena, ter na Ploesti, Costanzo in Bechet, kjer so napravile lahne poškodbe na hišah.
Avstrijski bukareški poslanik odpotoval preko Rusije.
DUNAJ, 9. (Kor.) Kakor sporoča nizozemska vlada c. in kr. ministrstvu zunanjih stvari, je dosedanji c. in kr. poslanik v Bukareštu, grof Czernin, s člani svojega poslaništva 6. t. m. zapustil Bukarešt in odpotoval preko Rusije na Švedsko, ko se je za c. in kr. konzularne funkcifonarje in kakih 60 članov avstrijske in ogrske kolonije že prejšnji dan določila ista pot. Za transport so bili pripravljeni posebni vlaki. Seznam potujočih članov kolonije se izroči potom nizozemske vlade c. in kr. ministrstvu in se nato takoj objavi. Svojci potujočih morejo izročiti v c. in kr. ministrstvu kratka, nujna brzojavna sporočila, da jih c. in kr. poslaništvo proti povrnitvi stroškov odpremi dalje naslovijen-cem.__
Albansko - macedon-sko bojišče.
DUNAJ, 9. (Kot.) Uradno se razglaša: 9. sept. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Pri c. in kr. četah nič izpremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba*, pl. H6fer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
6.	septembra. — Albanija: Iz oddelkov vseh treh orožnih panog sestavljena kolona je 4. t. m. izvršila ponoven pohod čez Vojušo severno Valone. Od pred-mostia Cifl Drlzita so naše čete vzele z naskokom in razdejale sovražne črte med Samarjem in Frakuto, dočim pa je letalsko brodovje bombardiralo Fieri, sedež nekega sovražnega poveljništva. Popoldne so se naše čete nemoteno vrnile na levi breg, kamor so tudi pripeljali nekaj ujetih sovražnikov. Eno naše farmano-vsko letalo se ni vrnilo.
7.	septembra 1916. — 6. septembra je naša artiljerija razpršila oddelke, ki so na desnem bregu Vojuše s svojim ognjem nadlegovali naše črte.
Vesti iz Grške.
Izgon tujcev.
»Secolo« javlja iz Aten 8. t. m.: Grška policija je odpotovanje avstrijskih in nemških podanikov, ki so osumljeni vohunstva, določila na jutri večer in zagrozila, da jih internirajo, če ne bi odpotovali prostovoljno. Med izgnanci je tudi veliko Grkov, ki so bili v prijateljskih zvezah s centralnima vlastima. Barona Schenka odpravijo jutri zvečer z grško ladjo v Kavalo. Pašić je odpotoval na Krf, kjer otvori skupščino z nagovorom.
»Times« poročajo iz Aten: Grška vlada je najela parnik, ki prepelje vse izgnane Nemce in Avstrijce, vseh skupaj 70 oseb, v Kavalo. Med izgnanci se nahaja tudi baron Schenk.
predorom. Nastala je strašna zmešnjava. Zračni pritisk nas je kar k tlom pritisnil. Ljudje so — kot iz uma — pribežali na našo stran. Neka gospa je obupno klicala na pomoč — z mrtvim otrokom v naročju! Stala je namreč ob vhodu predora, ko je padla granata. Otrok je omahnil. Kos granate mu je prebil glavo in eno oko je ostalo materi v naročju. Strašno! Vsi smo začeli moliti tako iskreno kakor še ne nikdar. In kako je plakala ona nesrečna mati!
Bil je nje edini otrok T--Vso noč smo
prebdeli med neprestanim strašnim streljanjem in v strahu za svoje življenje. Proti jutru je nekoliko ponehalo. Ona gospa je sama — spremljana po neki ženski — nesla otroka na pokopališče. Nikdo jej ni hotel pomagati, ker vsak je mislil na svoje lastno življenje. Na to smo izvedeli drugo strašno novico. Pettanina je na dvorišču ubilo. To nas je spravilo še ob zadnjo sled srčnosti. Nikdo si ni upal iz predora. Streljanje je trajalo ves dan iz največjih kalibrov. Padale so granate, bombe, mine.
Ko se je zmračilo, sem šla v bližnjo hišo na hodnik, od koder je lep razgled na mesto, ki je pa bilo povito v dim. V iraaku so se dvigali štirje mogočni zublji
Ententa je zasedla nadaljna grška prista-I nišča.
Iz Aten se poroča: Zasedenje pirejske-ga, salaminskega in eleusinskega pristanišča se je raztegnilo na nadaljnih devet grških pristanišč, med njimi tudi Korint in Kanejo.
Grška armada. — Zaimisov položaj ugoden.
Dopisnik londonskih »Daily News« poroča iz Aten: Samo če bo trajala vojna čez zimo, bi mogla imeti grška vojaška pomoč pomen za zaveznike, posebno zaradi razdelitve macedonske fronte. Morebiti bi se dala tudi grška armada vspo-sobiti za boj do pomladi. — Opozicija v časopisju se nadaljuje, a v milejši obliki. Kakor doznava dopisnik popolnoma gotovo, sedaj ni namena, da bi se poslaniki osrednjih držav ali njihovi uradniki prisilili, da bi zapustili deželo. Celotni položaj se je razjasnil. Zaimisov kabinet u-živa vsestransko zaupanje. Agitacija zveze rezervnikov proti zahtevam zaveznikov se pa nadaljuje.
Francoski napadi na kralja Konstantina.
Pariški »Temps« piše, kakor poročajo iz Berna: Hvalevredna podvržba grškega kralja se more priznati šele tedaj, če dovede do hitrega in popolnega preobrata stvari. Dvomiti pa je treba toliko časa, dokler bo kralj tudi še nadalje vsak dan vpraševal za svet Dusmanisa in Streita.
Nezadovoljstvo s Sarrailom.
Pariški dopisnik lista »Journal de Ge-neve« poroča svojemu listu z dovoljenjem francoske cenzure, da obstoji možnost odstavitve generala Sarraila kot vrhovnega poveljnika solunskih čet. Vzrok te izpremembe da je spor med generalom Sarrailom in ministrskim predsednikom Brian-dom, ki da zahteva takojšnjo ofenzivo na Balkanu. V »Victoiru« pa piše Hervćt, da francosko javno mnenje nekaj dni sem zelo prezirljivo govori o Sarrailovem delovanju, ki da stoji s 450.000 možmi proti 250.000 Nemcev in Bolgarjev. Kritika da je prišla že tako daleč, da se vprašujejo levičarske stranke, ali nima morda svojega vzroka v kakih vladnih spletkah. Havre pa meni, da bi se delala Sarrailu krivica, če bi se hotelo prenagljeno trditi, da ni kos takim nalogam, posebno ker ni nič natančneje znanega o razmerju moči na obeh straneh in nihče ne pozna Sarrailo-vih načrtov. Bolgarji niso tako na slabem, kot se je mislilo izpočetka. Rusi bodo morali zastaviti proti Bolgarjem stoinstotisoče, preden jih bodo obvladali.
Solunski narodni odbor.
Solunski narodni odbor je sklenil uvedbo vojnega sodišča,posebne sanitetne službe in tiskovnega urada. Nabori letnika 1915. so se pričeli v Macedoniji po odbo-rovem ukazu 3. septembra.
Grške čete balast za Sarraila.
Iz Ženeve se poroča: Pariško časopisje zelo različno presoja vprašanje, ali bi bila mobilizacija na Grškem sedaj koristna. »Temps« in »Journal de Dćbats« namigujeta, da ententa deluje na to, da bi se mobiliziral vsaj absolutno zanesljiv živelj. Radikalno časopisje pa meni, da Grški manjka denarja, municije in voditeljev. Čete, ki so same po sebi dobre, bi bile potemtakem le balast za Sarraila. ad grška	md
Italijanska poročila iz Grške.
LUGANO, 8. (Kor.) Italijansko časopisje javlja iz Aten: Kralj Konstantin je v navzočnosti kraljice sprejel veliko število grških častnikov, ki se niso hoteli udeležiti solunske vstaje. Hvalil je v nagovoru neomajno disciplino in zvesto vdanost vse armade, ki v očigled prekršitve prisege nekaterih častnikov učinkuje zelo blagodejno. Tudi vrlo postopanje podčastnikov in moštva 11. divizije pozdravlja z izrazom hvaležnosti. S tako armado je pripravljen nastopiti proti vsakemu sovražniku.
— Vkljub kraljevemu nagovoru pa javne struje na Grškem nikakor ne kažejo vojne odločnosti, in celo tudi ne jasnosti, proti kateremu sovražniku naj bi morda šlo. Govori se, da bo baje Vcnizelos v kratkem imenovan za vojnega ministra. Na kraljevo željo se je baje že pričel s pomočjo generalnega tajnika ministrstva poučevati o aktualnih političnih vprašanjih. Kabinetu bo pripadal tudi Skitludis. V tem pa se Zaimis pogaja s četverozaveznimi vlastmi najbrž o pogojih morebitnega posega Grške v vojno, moru pa tudi samo zato, da bi pridobil časa in zanesljivo sodbo o srnotrenosti vladnega postopanja. — Gunarisovi pristaši še nadalje krepko nastopajo v časopisju proti četve-rozavezi in Sarrailu. Venizelovsko časopisje trdi, da bi bila odškodnina za sodelovanje Grške še enaka, kot pred letom, ko se je prosilo za grško sopomeč.
MILAN, 9. (Kor.) »Secolo« poroča iz Aten, da kralju zvesta liga rezervistov pridno deluje kot hraniteljica reda ter je bila vdrla v razne hiše vcnizelovcev, kjer je zaplenila orožje, o katerem so le-ti dejali, da so ga nakopičili za eventuelno obrambo. Policija je aretirala grškega časnikarja Janpolosa, ker je bil v Prevezi objavil oklic proti Italijanom. Venizelovsko časopisje izraža svojo veliko nevoljo, ker je italijansko časopisje intervencijo Grške označilo za nezaželjeno ali nezaželjivo.
Potovanje izgnancev.
AMSTERDAM, 8. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten 8. t. m., da so izgnani Avstrijci, Ogri in Nemci odpotovali danes zvečer.
Solunska armada.
MILAN, 9. (Kor.) Solunski korespon-dent »Secola«, ki je navadno poučen iz glavnega stana, sporoča, da so solunske čete zdrave ter so veliko delale, da se pa seveda ne bodo dale izvabiti v napad, kadar in kjer bi jih skušal provocirati sovražnik.
proti nebu ter so krvavordečim žarom obsvetljevali Gorico. Strahovit prizor! Obšla me je groza: rti gori, tam posuto, onega je ubilo. — Kalvarija, poprej tako zelena in lepa, je bila kup rdeče zemlje Bili smo v obupnem položaju. Nismo vedeli, kaj naj bi storili? Vsi uradi, civilni in vojaški in »Rdeči križ« so zapustili Gorico. Sklenili smo da v torek odi-demo tudi mi. Ali ni bilo možno do večera, ker so ves dan streljali na Rafute, trg za živino, posebno pa na severni del mesta in okolico. Popoldne ob 5. uri se je nekoliko pomirilo in smo takoj porabili priliko, da smo hiteli domov, naložili na voziček nekoliko perila, obleke in živeža, kolikor je pač bilo možno v taki sili. Odšli smo: oče, mati, stara mati in jaz. Kako težka je bila ločitev---! "Grozdje je tako lepo kazalo, latnik ves obložen, nam je nudil prijetno senco, hiša, četudi mala, nam je bila tako mila. Bilo je domačih živali, raznega živeža in drugih potre&ščin gospodinjstva. In vse to smo morali zapustiti. Posebno mami je bila ločitev težka.
Na trgu za živino je bilo vse polno beguncev z vozički, nahrbtniki, a tudi takih, ki — niso imeli nič..Bilo je žensk,
BEROLIN, 9. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Sovražni pehotni napadi ob Sommi so čez dan popustili. Angleško delno podjetje ob fouro-škem gozdu in nočni francoski napadi proti odseku Berny—Deniecourt so se izjalovili. Očistili smo majhne, v sovražnih rokah ostale dele naše postojanke. Artiljerijski boj se nadaljuje. Na desni Moze je oživel boj severovzhodno utrdbe Souville. Po menjajočih se bojih imamo zopet v svojih rokah del tu izgubljenih tal. Ponoči silovit obojestranski artiljerijski o-genj od utrdbe Thiaumonta do chapitr-skega gozda.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Angleški letalski napad.
LONDON, 8. (Uradno. — Kor.) MoritS-riška letala so 7. t. m. popoldne z uspehom metala bombe na letalsko taborišče St. Denis—VVestern. Eno naših letal se ni vrnilo. Isto popoldne je naše mornariško letalo vrglo pri Ostende iz zraka sovražni zmajski zrakoplov goreč. Letalec se je kljub srditemu topovskemu ognju vrnil nepoškodovan. _
Turška bojišča.
CARIGRAD, 4. (Zakasnelo. — Ag. Te!. Milli.) Glavni stan javlja:
Iraška ironta. — Nič dogodkov. — Na ruski fronti v Perziji so se na desnem krilu vzhodno Hamadana vršile
praske.	__ ,
Kavkaska fronta. — Na desnem
krilu je naš siloviti artiljerijski ogenj vznemirjal sovražnika pri njegovih utrje-valnih delih. Na raznih mestih je prišlo le do spopada med patruljami in streljanja. Ponovne napade dveh sovražnih bataljo-
ki niso rešile prav nič drugega, ne?o sebe in otročiče. Granate so nas spremljale vso pot do Ajševice. Pomislite in jasno vam
bo___Pri židovskem pokopališču bi
nas biio skoro ubilo. Eksplodirala je granata na sredi ceste. Pravo čudo božje, da smo ostali živi in zdravi. V Ajševici smo prenočili, a poslušali smo vso noč, kako žvižgajo granate v Kromberg. Naslednjega jutra smo — peš — nadaljevali pot proti Ajdovščini. Cela procesija nas je šla po poti. Vse je vrvelo križem: tren, avtomobili, begunci. Vsi prašni, utrujeni in lačni smo dospeli v Ajdovščino, ker ir.ed-potoma nismo nič dobili. Še le v Ajdovščini smo sc nasitil i pri neki znanki. In potem nas je vlak odpeljal cel transport v — begunstvo. Vozili smo se od srede do nedelje. Vožnja je bila mučna, vendar hvalimo Boga, da nam je rešil življenje. In trdno nado imamo, da nas zopet povrne v našo lepo, a sedaj toli nesrečno domovino in da se snidemo zopet.
Kako da je naše sedanje življenje? Čemu bi pravila? Zadostuje beseda — begtn nec.
Morda je v tem pismu kaj nejasnega ali nerodno povedanega! Uvažujte, v kakem duševnem stanju sem pisala.
Stran n.
»EDINOST" štev. 252.
V Trstu, dne 10. septembra 1916.
nov smo odbHi s svojim! protinapadi, pr! čemer smo zajeli nekaj vojakov in enega stotnika. V središču so se vršili patruljski spopadi, ki so potekli nam v prid. Slaboten sovražni pehotni oddelek, k! je poizkušali napasti del naših namaknjenih postojank, smo vrgli z njegovimi Izgubami, pri čemer smo zajeli veliko pušek in o-premnih predmetov. Na levem krilu smo OdbHi napadajočo stotnijo.
V smirenskih vodah je naša artiljerija obstreljevala sovražni transportni parnik In monitor. Le-ta fe pobegnil, ves zavit v plamen. Transportni parnik, ki sta ga zadela dva strela, se je umeknil proti otoku Samu. Šest majhnih sovražnih vojnih ladij je obstreljevalo odprto mesto Alexan-drette. Škoda na naših poslopjih je neznatna, pač pa je bil amerikanski konzulat popolnoma porušen. Človeških žrtev ni bilo.
Z ostalih front nič pomembnega.
Ogrski ministri na Dunaju.
DUNAJ, 9. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza ter ministri Ghilianyi. Teleszky in Harkanyi so prispeli semkaj iz Budimpešte.	_
Povratek črnogorskega kralja na Francosko.
LUG ANO, 9. (Kor.) Kralj črnogorski je po obisku italijanske fronte odpotoval preko Milana, kjer se ie sešel z italijansko kralj'co, zopet v Lyon.
Francoski državni izdatki.
PARIZ, 8. (Kor.) Finančni minister Ri-bot je zborničnemu proračunskemu odseku predložil proračun o bodočih kreditih, po katerem se za zadnje četrtletje 1916 zahteva t<347 milijonov frankov. Po izbruhu vojne dovoljeni krediti znašajo 61 milijard. Istočasno se naznanja, da se 12. t. m. predloži zbornici zakonski načrt v svrho najetja novega posojila. Odsek je sprejel soglasno zahtevane kredite.
Milanska vojna In načela morale.1	Melk^a
fioue Austrija.
Moravus nadaljuje svoja zanimiva raz-motrivanja pod zgornjim nasJovom. V četrtem članku razmotriva strankarsko življenje v naši državi. To je v vseh narodnostih — bolno. Ne v tu- ne v inozemstvu se ne čudijo več, da se avstrijska poslanska zbornica, izvoljena na podlagi splošne enake in direktne volilne pravice, ni sklicala med tem vojnim časom, dočim je bila ogrska zbornica sklicana opetovano, da-si več nego polovica prebivalstva, nemadjarski državljani, nimajo v niej niti približno tistega zastopstva, ki bi odgovarjalo njihovemu številu, njihovi davčni moči in njihovi pomembnosti za skupno monarhijo. Poslanci madjarske manjšine, ki niso izraz niti vsega madjarskega prebivalstva — kamo-li slovansko-nemško-roinunske večine v deželah krone sv. Štefana! — nastopajo vkljub temu kot repre-zentanti Ogrske — da, celo kot predsta-viteiji skupne monarhije, ki jo stranka 1867-ih ne priznava in so deležni najdale-kosežneje tiskovne svobode____
A stranke nemškega in slovanskega jezika v avstrijskem državnem zboru? Molče. Ali morda iz strahu pred šovenisti v posameznih narodnih taborih, ki se iz skoro petdesetletnega duvalističnega parlamentarizma in dveietne svetovne vojne niso ničesar naučili?! Ali morda deloma tudi zato, ker se v krivo umevanem kon-servatizmu in psevdoradikaiizmu nočejo emancipirati od konvencionalnih laži in gesel brez vsebine?!
In vendar treba končno napraviti ta-bula rasa z vsem, kar se je od leta 1867 sem izkazalo kot škodljivo — tako v miru, kakor v vojni — za obdonavsko državo in nje narode; z vsem, kar odtujuje posamezne narodnosti drugo drugi in skupni državi. Vsaka »narodna politika«, ki ne ubira te poti, bo po vojni istotako nemožna, kakor tudi državna politika, ki ne bi hotela bodočnosti habsburške države na narodni, verski in gospodarski enakopravnosti vseh svojih prebivalcev na tej in oni strani Litve. Res je sicer, da je podrejanje vseh posebnih interesov skupno-državnemu interesu potrebno, ali to velja za vse narode in dele države in ne le za zapadno polovico, ampak tudi za vzhodno.
Monarhija tvori neločljivo celoto: Istotako. kot nje narodi, ki na Litvi ne nehu-jejo in bivajo tudi na velikem delu Balkana. Ta dejstva morajo v bodoče — bolj, nego so to delali v minolosti — vpošteva-ti: vnanja in notranja politika monarhije, državna ustava in pred vsem tudi stranke s svojimi programi, potrebnimi revizije.
Z dosedanjo politiko, prikrojeno samo za okraje, z negativnim nacijonalizmom, s psevdokonservatizmom na eni. in s psev-doradikalizmom na drugi strani — se ne more vej dalje.
Vsi narodi monarhije hočejo ohranitev, ali tudi obnovitev Avstrije. Nobenemu narodu države se ne more v njegovi celoti odrekati državnega patrijotizma, nobene narodnosti ni smeti proglašati odgovorno za posamezne šovinistične frakcije in njih glasila! Nasprotno!
Kolnische Zeitung« piše, da med mnogimi in premnogimi podlostmi, ki so se v času te vojne pojavile v civilizirani Evropi, je najostudneja ona, ki ste jo zagrešili Italija in Romunska.
V nekem svojem govoru dne 25. marca 1861. je rekel Cavour: »Jaz ne verujem, da bi se mogla za mednarodne odnošaje porabiti vsa tista stroga pravila morale, ki veljajo za privatne odnošaje. Nu, kraj vsega tega je gotovih načel morale, ki jih poedini narodi ne smejo kršiti nekažnjeno. Gospoda! Kazen za kršenje velikega načela hvaležnosti ne bo daleč.« — Te besede je navedel Phllipp Hildebrandt kot uvod dvema svojima Člankoma, ki ju je priobčil v mesecih juliju in avgustu v listu »Deutsche Revue« o krivih računih Itaiije z irredentizmom. Kdor se hoče po^-. učiti o strujah in javnem mnenju Italije pred letom 1914. na podlagi veščega stro-kovnjaškega kažipota, naj prečita ti dve razpravi. Tam najde izjav tudi drugih italijanskih politikov, ki osvetljujejo sedanji položaj in može, ki ga upravljajo. Leta 1882. je isti Sonnino, ki je danes odgovoren za to, da Italija na strani Anglije podaljšuje in zavlačuje Bog ve do kdaj to krvavo svetovno vojno, svaril pred »platonsko zaveznico Anglijo,« ki da se okorišča na vsaki priliki, da si z »filozofskim in gospodarskim mirom« kuje trgovske koristi. A dne 29. maja je oni isti Sonnino, ki je odklonil po Avstro-Ogrski ponuđeni Trentin in ki vidi v Trstu narodnostni cilj italijanske politike, pisal v listu rRassegna Settimanale« tako-Ie: > Posest Trsta je za Avstro-Ogrsko največje važnosti; ta bi se borila do skrajnosti poprej, nego bi se odrekla tega važnega pristanišča. Nadalje je Trst najprimerneje pristanišče za vse nemško področje. Prebivalstvo Trsta je mešano kakor vsako prebivalstvo na meji. Zahteva nje Trsta kot nekake pravice b; bilo pretiravanje načela narodnosti, in poleg tega ne bi imelo pravega interesa za našo obrambo. Trentin pa je italijanska zemlja ter bi izpopolnjeval našo obrambo, a za Avstro-Ogrsko ne bi imel tiste važnosti, ki jo ima Trst. Toda, interesi, ki bi jih mogli imeti mi v Trentinu, so premali z ozirom na interese, ki nam prihajajo iz našega prijateljstva z Avstrijo.«
O neki drugi priliki je rekel gospod Sidney Sonnino te-Ie resnice:
»Prijateljstvo z Avstro-Ogrsko pome-nja za nas svobodno razpolaganje z vsemi našimi silami na morju in na kopnem: to prijateljstvo pomenja za nas — ni potrebno, da se varamo glede tega —, da ima naš glas važnosti v evropskem koncertu. Ali je z naše strani resna tista politika, ki se odreka vsakega stika v svetu Evrope, ki hoče. da se lovimo za tem, da. bi pridobili irredentistične pokrajine, ki nimajo velikega interesa za nas?! Ako hočemo kaj veljati v Evropi, potem glejmo, da bomo resni ljudje, in prepričajmo se, da je to otročja politika, ki nas obsoja v obnemoglost in ki ima samo en praktičen objekt, da ohranja nezaupanje do Avstro-Ogrske. Prijateljstvo do te monarhije je za nas neizogiben pogoj za svrhi primerno in delavno politiko. Gojimo ie torej z vso skrbjo.« (Chiala, Pa-gine di Storia Gontemporanea III. 21).
Končno naj navedemo še, kar Je leta 1890 pisal grof Nigra Crispiju:
»Ce avstro-italijanska zveza ni popularna v Italiji, je to dokaz, da naša uboga dežela še ni bila dovolj v stiski in bedi in da jej treba še drugih in morda še bednejih in hujih poukov. Italija more izbirati troje. Ali sedanjo zvezo z vsemi nje bremeni, ali tudi z vso varnostjo. Ali: na kolena pred Francijo. Ali: bo velika Beigija — brez belgijske industrije! Sicer pa še ni gotovo, da iz te velike Belgije ne postane s trganjem in razkosavanjem — mala! Verujte mi, gospod predsednik!«
Tako je bilo torej mnenje te in slične gospode že pred petindvajsetimi leti in
manje 3---a danes? Danes je isti
Sidney * Sonnino pognal Italijo v krvavo borbo za tisto politiko stezanja roke po »neodrešenih« pokrajinah, ki jo je nekdaj sain označal za — otročjo, za politiko, ki ho»če imeti Trst, o katerem ^e rekel Sonnino, da nima važnosti za Italijo; za politiko, o kateri je sam rekel, da bi zadela na skrajno nasprotstvo od strani Avstro-Ogrske in Nemčije, ki je torej neizvedljiva, ki je Italija ne more uresničiti se svojimi silami. G. Sonnino je nekdaj žigosal politične otročaje v Italiji, a sedaj je sam šel — med otroke. Otrdi? Ne! Za otroke ni obveznih načel morale. Njim se odpušča vse, ker jih ne obremenja odgovornost pred svetom. Kar je zagrešil Sidney Sonnino s sedanjo vojno Italije, je storil zrel mož na visokem mestu, ki se mora zavedati odgovornosti za svoja dejanja. Če tak mož gazi gotova načela morale, ki morajo veljati v politiki, ni zagrešil otroške razposajenosti, marveč velja za njegovo početje vse dTugačna kvalifikacija.....! Naj čitatelj sam pogodi trdo, ali povsem primerno besedo, ki smo jo hoteli napisati!
Ružne politične vestL
Dualizem In grof Tisza. Po »Našem Jedinstvu«: Po Solferinu in Sadovi je prišlo v Avstriji na dnevni red: ali dualizem, ali federalizem? Hrvatski sabor je v dec. 1866. naglašal, da za razpravljanje o razmerju do Ogrske ostaje pri čl. 42 I. 1861. (naj Ogrska prej prizna samostalnost in neodvisnost Hrvatske itd.) Glede razpravljanja o razmerju do Avstrije Hrvatska po letu 1848. da ni vezana, da bi skupno z Ogrsko razpravljala skupne
samostalno s kraljem reši odnošaje napram Avstriji »po primeru naših očetov 1. 1526. in 1712.«, kakor pravi v adresi 10. 2. 1866. Tam pravi: »Nočemo se spuščati v pogajanje, dokler se trojedini kraljevini ne povrne teritorijalna in državna celokupnost.« Adreso je odnesla na Dunaj deputacija, na čelu jej Strossma-yer, ki je kralja hrvatski pozdravil ter mu izročil adreso hrvatskega sabora, ki noče, da se »odloča o nas brez nas.«
Beust in Deak sta uredila dualizem. Kralj je z reskriptom 19. novembra 1866. obljubil saboru Ogrske, da da Ogrski odgovorno ministrstvo in staro ustavo pod pogojem, da se izpremene zakoni od 1. 1848. To ponudbo je grof Koloman Tisza (oče sedanjega min. predsednika) odklonil. Bil je vodja radikalcev, ki so zahtevali, da kralj najprej potrdi zakone iz leta 1848. Ali v saboru je rmel Deak večino.
Rauch je dosegel, da je hrvatski sabor sprejel nagodbo z Ogrsko. A kaj so hoteli Hrvatje pred Rauchovim — delom? Zahtevali so svobodno voljo, da se odločijo med Avstrijo in Ogrsko; hoteli so zato stopiti v direketen s.tifc s kraljem, kakor stopiti v direkten stik s kraljem, kakor pa ne, da se o Hrvatski odloča brez Hrvatov.
Grof Tisza je hotel na Ogrskem izvesti program 1. 1848.: personalno unijo. Ali tako, da Ogrska stopi v personalno unijo, da ima svojo vojsko in ministrstvo za vnanje stvari in dr., a da obdrži Hrvatsko in Slavonijo kot svoji. Radi tega so Hrvatje I. 1848. nastopili pod Jelačičem, ki je s sabljo uničil te madjarske zakone iz leta 1848. In vendar hoče tudi današnja opozicija pod Apponyijem in Polonyijem za Ogrsko zakone iz 1. 1848., vztraja na potu protesta grofa Kolomana Tisze 1. 1866., ki je potem kot ministrski predsednik dal Hrvatski Khuena, da zruši stranko prava, ki se je odkrito borila proti nagodbi, in tudi neodvišnjake (Obzora-še), ki so zahtevali vsaj revizijo nagodbe.
Balfour o angleškem brodovju. Prvi lord admiralitete Balfour je 5. t. m. pose-til ladjedelnice ob Clydu. Nato je imel govor pred zastopniki sindikatov in delavstvom tvornic za vojni materijal v Glas-gowu, v katerem je rekel med drugim: »Pričeli smo vojno z brodovjem, ki je mogočnejše kot vsi naši sovražniki skupaj. Odslej to brodovje ni le narastlo po števi-vilu ladij in udarnosti, temveč tudi po velikih bojnih ladjah, katerih imamo sedaj več kot ob začetku sovražnosti. Kar se tiče križark in rušilcev torpedovk, se naše začetne bojne sile sploh ne dajo primerjati s sedanjimi. V vseh razredih naše pomorske bojne sile razpolagamo z znatnejšimi sredstvi kot 4. avgusta 1. 1914. Ce se mora vkljub temu delati vedno več, je vzrok, da sovražnik potom pod-vodniške .vojne poizkuša s torpediranjem doseči številno enakost obeh brodovij. Za boj proti podvodnikom se Je moralo zgraditi veliko število majhnih enot, katerih se danes uporabljajo že tisočere, in to je zahtevalo delo, ki ga nismo predvidevali pred vojno, in poprave so tudi bile številne.« O trgovinskem brodovju je dejal Balfour: »V naši posesti je skoraj polovica tonaže vsega sveta. 42 odstotkov naše tonaže se uporablja v vojaške namene, 10 odstotkov jo je brez pridržka na razpolago zaveznikom. Nevarnost, ki je pretila trgovinskemu brodovju po pod-vodnikih, je izginila, kajti zgradili smo posebne ladje za boj proti podvodnikoin. Trgovinske ladje gradimo tudi še nadalje. Nadaljevati moramo delo, kolikor Ie moremo, kajti kakor so potrebni ljudje, topovi in kroglje, je tudi neobhodno po-1 trebno, da popolnoma obvladujemo morje.«
Srbska skupščina. »Times« javljajo iz Rima, da je te dni potovalo veliko srbskih poslancev skozi Rim. Namenjeni so bili v Krf, kjer se v nedeljo (10. t. m.) otvori skupščina. Zasedanja se bo udeležilo kakih 120 poslancev. Pojde pa za to, da se sklenejo zelo važne stvari, za katere pa bo treba naknadne odobritve, ker se sklenejo izven srbskega ozemlja. Srbi nameravajo, če bo mogoče, jeseni premestiti vlado . Bitoli ali pa Skoplje.
Vojno hujskanje na Španskem. Iz Ženeve se poroča 7. t. m.: »Temps« je prejel iz San Sebastiana poročilo, da četvero-zavezna propaganda za tesnejo zvezo Španske s četverozavezo zadeva na Španskem ob velik odpor. Špansko časopisje stalno objavlja pravilne klice, da hoče četverozaveza Špansko vreči v žrelo vojne, vsled česar je marquis Po-laireja po vsej Španski razglasil oklic, da mora vlada z ozirom na te temne spletke ponovno slovesno podati izjavo nevtralnosti. Najbolj se graja skupina takoime-novanih reformistov, ki jih vodi pariški publicist Melguiades Avarez, in ki namerava potovanja na Francosko v svrho propagande za vstop Španske v vojno ob strani četverozaveze. Lista »Heraldo« in »Coreo EspanoJ« zahtevata aretacijo agitatorjev.
Vojni hujskači v Švici. V zadnjih časih se je v strogo nevtralni Švici začelo kazati gibanje, ki ni ravno najugodneje za nadaljno vzdržanje stroge nevtralnosti. Stvar je pač koiikortoliko umljiva vsled narodnostnih razmer v Svicl: nemški del dežele simpatizira z Nemčijo, francoski del s Francosko, italijanski del z Italijo. Poleg tega pa ie Švica s svojim uvozom navezana skoraj izključno na entento in zastopniki Švice na znanih pariških gospodarskih konferencah niso mogli doseči za svojo deželo tistih ugodnosti, ki so jih želeli. Večje švicarsko časopisje se je
prav rahlo, zato se fe pa tem odločneje oglasila pred kratkim »Solothurner Zeitung«, ki je imenovala politiko švicarskih zastopnikov na pariških konferencah »hojo v Kanoso« in je klic:iiu po »močni roki«, ki naj se, oprta na armado, pogaja z vlastmi. »Ne razlikujemo se prav nič od Grške,« je pisal list, »svetovni zgodovini smo v zasmeh, malenkosten in slaboten rod smo. Bodi pa povedano, da ie nejevolja v vsej vzhodni in osrednji Svlci zelo velika in da bi ta nejevolja mogla kedaj hipoma izbruhniti. To naj si zapomnijo gospodje v Ženevi in Lausanni.« S temi zadnjimi besedami je namigaval list, da švicarska vlada trpi ententno propagando v zapadni Švici. List je dobil za ta svoja izvajanja cele kopice priznanj in med njimi tudi pismo polkovnika — di vizi jona rja de Loysa. Le-ta je izrekel listu svojo zahvalo in vprašal: »Čemu imamo armado in vežbamo čete, če se ob vsaki priliki upogibamo pred inozemstvom kot kak strahopetec,« Govoril je o bridkosti z o-zirom na -strahovito propadanje« in zagotavljal je, da bo njegova divizija na mestu, če jo pokličejo. Sedaj pa poročajo iz Curiha: Kakor javlja »Neue Ziircher Zeitung«, je general Wille podelil polkovniku de Loysu zaradi njegovega vojnega hujskanja oster ukor, ki se obiavi v listih.
Angleška gonja proti Nizozemski. Londonski dopisnik »Nieu\v Rotterdamsche Couranta« poroča: Tednik »John Buli« omenja v nekem članku, da so po vsem Londonu nabiti lepaki z naslednjim oklicem: »Nizozemski je treba nedvoumno povedati svoje mnenje. Nizozemska mora sodelovati. Povejte Nizozemski, da naj preneha preživljati Nemce in da naj porve odkrito, na kateri strani je. Dopisnik dostavlja, da vsebino lepakov sporoča le zaradi popolnosti in da so brez vsakega pomena.
Argentina in vprašanje trgovinskih pod-vodnikov. »Temps« poroča iz Buenos Airesa: Argentinska vlada je odgovorila na noto zaveznikov, v kateri se je zahtevalo, da naj se z nemškimi trgovinskimi podvodniki ravna kot z vojnimi la-dijami, da se bo bavila s tem vprašanjem, da si pa pridržuje odločitev za tedaj, ko nastopi tak slučaj. (Kor.)
Švedska pod angleškim nadzorstvom. Za pritisk, ki ga izvaja Angleška na nevtralne države, je značilno naslednje dejstvo, o katerem poroča Iz Stockholma švedski brzojavni urad: Med švedsko in angleško vlado se je dosegel sporazum, na podlagi katerega se zavezuje angleška vlada, da proti nekim privolitvam s švedske strani ne bo preprečila uvoza najmanj 150.000 ton islandskih slanikov na Švedsko. V ostalem si pa prizadeva angleška vlada, da bo imela na razpodago vsaj 150.000 ton norveških slanikov za uvoz na Švedsko. (Kor.) — Preznačilno je, da se mora Švedfeka, ki ima skoraj tako dolgo pomorsko obrežje kot Angleška sama, pogajati z Angleško za dovoljenje uvoza rib z Islandske, in da jej Angleška daje na razpolago norveške sla-nlke, ko vendar Norveška in Švedska mejite druga ob drugo in ste bili še pred kratkimi leti združeni v personalni uniji pod istim vladarjem. Švedska torej niti najmanjših živil ne more dobiti iz sosednje Norveške, če ne dovoli Angleška.
Diplomatske razmere v Bukarešta pred volno. BukareŠki sotrudnlk »Petit Pari-siena« brzojavlja svojemu listu o diplomatskih razmerah v romunskem glavnem mestu pred izbruhom vojne: Vsak razgovor ententnih poslanikov z romunsko vlado s<e je sistematično takoj izravnal s sprejemom zastopnikov centralnih vlasti. Dočim pa je o pogajanjih z ententni-mi poslaniki romunska vlada čuvala tajnost, je izvedel vsakdo, kaj se je dogovorilo z osrednjimi vlastmi. Ko je bilo vse že podpisano in je bil že določen dan vstopa v vojno, je Bratianu še s posebnimi seznami organiziral študijske komisije za Nemčijo in je pustil, da se je predsednik senata neposvarjen odpeljal v zdravilišče v Nemčijo. Vse potrebne sklepe so storili kralj, Bratianu in vojni minister. Kronski svet je bil sklican, da se naznani sklep vlade, ki so ga čuvali tako tajno, da so bili udeležniki kronskega sveta sploh presenečeni. Samo Carp je mogel Izreči protest in je zagotavljal kralja, da more dan vojne napovedi prinesti nesTe&ne dneve za Romunsko. Isti večer so romunske čete že prekoračile mejo. (Kor.i
z	■
stvari države. Ves sabor je občutil, da je teh neprijetnih razmer doslej dotikalo lel
AprrvizncilsHe stvori.
Razdeljevanje izkaznic za kruh moko in sladkor.
V pondeljek, 11. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh m moko za tedne 50.—51. in 52.-53. in sladkorne izkaznice št. 7., veljavne od 18. septembra do vštetega 15. oktobra t. 1. Obenem se bodo razdelile tudi izkaznice za kavo, veljavne od 18. septembra do vštetega 12. novembra t. 1.
Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur najkasneje do vštete sobote 16. t. m., 111 sicer proti izkaznici za živila.
Prebivalstvu se ponovno priporoča, da nečaka do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svojo izkaznico da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Ravnotako naj se pri prejemu izkaznice vsakdo sam prepriča, če jeli dobil zadostno število izkaznic in je-li izkaznica opremljena z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo.
* * •
Premestitve krušnih komisij.
Krušne komisije št. 19., 20., 21., 22. in 23 se premeste iz ulice S. Marco st. 5 v ulico del Pozzo št. 14.. krušna komisija š.t 25. pa iz Sv. Marije Magdalene Zg. st.
382. v Ćarbolo Zg. št. 321.
* * $
KAI DOBIMO TA TEDEN?
Ta teden, od 14. do vštetega 16. t. m., se bodo dobivala naslednja živila aprovi-zacijske komisije, in sicer na eno osebo: i/2 kg testenin . po K 1/6 kg, aH V2 kg jajčnih testenin po K 2 12 kg 14 kg koruzne moke po K u bil fcg. SLANINA.
Na svitio-rumene izkaznice, ki so izdane, se bo dobivala slanina po K 9 60 v običajnih prodajalnah in sicer po 10 dkg na osebo.
OLJE.
Na beio-viioličaste izkaznice, ki se izdajo ta teden, se bo dobivalo navadno olje po K 870 liter in najfinejše po K 20'— liter to zadnje samo v trgovini Maksimilijana Robbe, ul. Largo Santorio st. 2. Dobi se 0'2 (ena petinka) litra na osebo.
JAJCA.
Jajca se dobivajo po 22 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Izkazati se je treba z izkaznico za živila 11 se jih ne more dobiti na dan vec kot tn na osebo, nikakor pa ne več kot 15 skupaj.
MILO.
Na izkaznico za živila se lahko dobiva vsak dan milo po 4 K kg in sicer po V4 kg
DGiaCi
nn\l
Poroka. Včeraj se je poročil v Zagrebu gospod dr. Just Pertot, zdravnik v Trstu (sedaj v vojaški službi) in bivši deželni poslanec v Trstu, z gospico Ivanko Sos-tarko. Iz globine srca želimo vse sreče novoporočencema.
Jutri se poroči g. Vladimir Kappus pl. Pichlstain, asistent c. kr. državne železnice na Opčinah, z gco. Hermo Delt levo, posestnikovo hčerko v Žagarju - Košam. Novoporočencema želimo vso srečo m obilo blagoslova!	.
f Franc Stepančič. Te dni je umrl v Tomaju v visoki starosti 85 let bivši ekonom goriškega »Centralnega semenišča, zlatcmašnik g. JFranc Stepančič. Pokoj-
V Trstu, dne 10. septembra 1916.
»EDINOST« štev. 252.
nik jc bil mož stare korenine, vzoren duhovnik, priden delavec na raznih poljih naše narodne njive. Podpiral je tudi prav rad razne naše zavode in društva, posebno mil mu je bil »Solki dom« v Gorici. — Kot duhovnik je služboval v Ločmku, Kr-minu, Dornbergu, Rihemberku, potem aolgo dobo let na Otlici (nad 2S let). Kot upokojenec je nato prevzel težavno mesto ekonoma v centralnem semenišču v Gorici in je opravljal to službo do pri-četka vojne. Tedaj je zapustil Gorico in se preselil v svoj rojstni kraj, Temnico na Krasu, odkoder pa je vsled vojnih dogodkov moral iskati zavetja pri svojcih v Tomaju, kjer ga je dobila smrt. Izpolnila se mu je vsaj ena želja, da počiva v svoji domači kraški zemlji. Blagemu možu bodi blag spomin.
Goriška slovenska gimnazija, oziroma zaposlovalni tečaji tega zavoda se odpro za predstoječe šolsko leto v Trstu. Ker je naučno ministrstvo načelno dovolilo o-tvoritev teh tečajev v Trstu, je ekscelen-ca tržaški namestnik odredil v ta namen vss potrebno. Kdor torej misli vpisati svoje otroke v to gimnazijo, naj mirno počaka, da se v našem listu objavi čas in kraj vpisovanja.
Uspeh vojaškega dneva. Odposlanstvo poslovnega odbora IV. vojaškega dneva je izročilo včeraj ekscelenci baronici Fries-Skene zaključni račun o vojaškem dnevu, ki se je obdržal 18. avgusta. Dohodki znašajo 47.912 kron 82 vinarjev, stroški (za cvetlice in znake) pa 4.362 kron 46 vinarjev, tako da znaša čisti dohodek vojaškega dneva 43.550 kron 36 vinarjev. Ekscelenca baronica Eries-Ske-ne je izrazila odposlanstvu svoje veselje nad lepim uspehom prireditve ter je izrekla poslovnemu odboru v imenu damske-ga vojno-oskrbnega komiteja najtoplejo zahvalo za njegovo uspešno delovanje.
Podpora državnim upokojencam, njihovim vdovam in sirotam. C. kr. finančna oblast naznanja: V smislu odloka c. kr. finančnega ministrstva, izdanega 20. avgusta 1910., štev. 60.0.55, se obroki onih podpor, ki se imajo v smislu odredbe c. kr. finančnega ministrstva, izdane 17. avgusta 1916.. drž. zak. štev. 259, podeliti za 1. 1916. umirovljenim državnim uslužbencem. oziroma vdovam in sirotam po državnih uslužbeucih vsled izrednih po vojni povzročenih razmer — kolikor so ti obroki pripadli že po 1. januarju 1916. — nakažejo naenkrat skupno z pokojninskim (vzdrževalnim) obrokom, ki se izplača prihodnjič, t. j. od 2. oktobra t. 1. naprej, ako so ie dani predpogoji, ki so določeni za uživanje te podpore. Predvsem morajo biti naznanitve strank, ki pridejo v poštev, opremljene z uradno klavzulo (policijske oblasti, magistrata, ubožnice), s katero se potrjuje ubožnost prosilca.
Mestna šola za gluhoneme. Cesarski komisir lazglaša: 16. t. m. se otvori v občinskem poslopju štev. 12—14. ulica Scuola nuova, mestna šola za gluhoneme obeh spolov. Za vsakega učenca ie plačati šolnina mesečnih 40 kron. Cesarski komisar si pridržuje pravico dovoliti vsa-kikrat, ako bi se prosilo, oprostitev ali znižanje šolnine ubogim gluhonemim, ki so pristojni v tržaški občini in katerih družina stanuje v Trstu. Za sprejem v prvi razred sc zahteva starost dokončanih 7 let; sprejeti bodo lahko tudi dečki med 6 in 7 letom, ako je dokazana njih močna telesna narava. Sprejem v višie razrede je odvisen od izpita. Cesarski komisar smatra zj nepotrebno vsako priporočbo staršem, ki bodo gotovo znali ceniti veliko dobroto tega zavoda. K vpisovanju se morajo prinesti s seboj dokazila o starosti, pristojnosti, cepljenju kožic, zdravju oči in umestnega razvitja, kakor tudi dokazilo, ali je hiba od rojstva ali nastala vsled bolezni. Kdor bi nameraval prositi oproščenja aii znižanja šolnine, mora takoj po izvršenem vpisu vložiti dotično prošnjo, opremljeno z ubožnim listom na vodstvo šole.
Na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1916/17 v soboto dne 16. t. in., od 9 do 10 dop. za I. letnik in od 10 do 12 za II. letnik. Na novo vstopajoči učenci morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj: 1. krstni ltst, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. spričevalo o cepljenju koz in 3. zdravniški izkaz o zdravih očeh. Učenci, ki prestopilo v II. letnik, naj prinesejo samo zadnje letno spričevalo. Pri vpisovanju je plačati l K učnega prispevka, a na novo vstopajoči učenci plačajo še 1 K vpisnine. Učenci, ki so bili sprejeti meseca julija v I. letnik, naj pridejo v šolo v ponedeljek, 18. t. m. od 9 dop. Ponavljalni in naknadni izpiti sc bodo vršili 14. in 15. septembra.
Slovenski otroški vrtec na Vrdeli. V naslednjem naj podamo kratek zgodovinski pregled o svetoivanskem otroškem vrtcu Družbe sv. Cirila in Metoda, katerega sprejme 16. t. m. mestni magistrat v svojo oskrbo: Prvega julija t. J. je mi-.lilo 19 let, odkar je bila otvoritev slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Kamuščičevi hiši (Kronnest), takrat štev. 165. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-Ijani je posodila že rabljeno Šolsko opravo z šentjakobskega vrtca in se zavezala, da bo plačevala 300 K letne najemščine, kar je ostalo skozi vseh 19 iet. Ker takrat ni bila vrtnarica plačana od nikogar, se je oklenilo, da bo vsak otrok plačeval mesečno 2 K. Prvi dan se jiii je vpisalo 60, i ko so izvedeli, da bodo morali plačevati, se je skrčilo število takoj na polovico. Gg. duhovniki so takrat zelo podpirali z dejanji m besedo ta vrtec. Ker -e je odprl vrtec z mašo, jo je daroval ra-Jevolje g. Zupančič, in pri maši so peli večji otroci. Ker se niso mogli starši sprijazniti s plačevanjem mesečnin, je število otrok od meseca do meseca padalo tako,
da se je bilo bati za obstanek vrtca. Nekatere mesece je vrtnarica dobila od S do 10 K mesečne odškodnine ozir. plače. Da se odpomore temu, jc vsled prošenj rodoljubov leta 1900. začela plačevati tržaška ženska podružnica vrtnarici 40 K na mesec za revnejše otroke. Tako je postal vrtec Družbena last ter je tako odpadel vsak prispevek otrok. 24. avgusta 1. 1902. se je preselil vrtec v hišo Gasperčičevih dedičev, kjer je še danes. Ker je bilo v novi šoli mnogo več otrok, je ženska podružnica v Trstu povišala vrtnarici plačo od 40 na 50 K mesečno, a 1. 1906. pa na K 66'66. Učenčkov pa je bilo vedno več. I eta 1909. jih je bilo okrog 100 in istega leta je sprejela vrtec glavna družba v svojo oskrbo — ter nakazala vrtnaricam 100 K skupne mesečne plače. Število otrok je pa še vedno naraščalo, tako da je koncem t. I. doseglo število 138. Ta čas so nadzorovali vrtec nadzorniki: 1. 1898. pok. Ivan Do4inar, od majnika 1. 1898. do 30. aprila 1. 1900. pok. Josip Lavrenčič in od takrat dalje pa sedanji c. kr. okrajni nadzornik g. prof. Ivan Nekermann. V začetku je nadzorovala vrtec tudi cerkvena oblast, od leta 1908. pa je to izostalo. Domača duhovščina pa je še nadalje podpirala stremljenje vrtca. Dobri volji šolskih oblasti in trudu in prizadevanju rodoljubov se je posrečilo, da se ta vrtec sprejme med mestne otroške vrtce in sicer 16. t. m. Za sedaj ste določeni dve šolski sobi, a poleg tega bodo otroci dobivali v šoli vseenake predpasnike in ko-silce, kakor je to navada v vseh mestnih (italijanskih) otroških vrtcih. Učni jezik ostane seveda tudi nadalje slovenski. — Zato upamo, da bodo starši tudi odslej iz-ročevali svojo nežno mladino v roke, katere so znegovaie eno celo svetoivansko generacijo, in to tembolj, ker je bil ta vrtec že z dnem 6. julija 1898 z odlokom št. 37403/VI./9S. priznan kot vzorno urejen. V teku teh 19 let se je izvežbalo v vrtcu 12 vrtnaric, ki so vse napravile v Gorici ali v Ljubljani izpit z dobrim uspehom.
Zaposlovalni tečaj za gojence in gojen-ke goriških učiteljišč se otvori v Trstu tudi v prihodnjem šolskem letu, ker se po naročilu gospoda namestnika v kratkem prirede primerni prostori. Keaaj se prične pouk, se pravočasno objavi.
Vpisovanje v otroškem vrtcu v Skednju se bo rštio 14. in 15 septembra od 3 do 5 popoldne.
VciHiiiAM« rabljen bombaž po 5.?0 in nov bom lUiPUjem baž po 6 5U kg. Jaroff Anton bkla-Via Belvedere 19.	6u5
Stran Ilf.
Mitfltffl uradniška družina z I otrokom nsma išče stanovanje obstoječe iz kuhinje, 2 sob in pritiklin za 15. septembra t. 1. Ako je meblirano tem ljubše. — Ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „M P F P 16".	492
1!a6aAmmC Anton Jerkič posluje zopet v »rojem rullmul ateljeu T TnU. Via deUs Posto fttev. 10.	24i<i
Drshlrnlrn f" Pa?ir' l*?ex*e> .p»pv
rU'JIiUIlU nate m lepenkaste odrezke m arhive. J. Czaky. Sklad i8če ul. Amal a 4.	598
Kupujem ra,bi^eni' ^^^K t?*®
štev. 4.
ke. J. Czakv. Skladišče, ul. Amalia
599
V m Hrastov in brestov les za gradnjo brodovja L&Ss se dobi po nizki ceni. Naslov pove Inser.
odd. Edinosti.
466
|,IHM u um«a*m iti ulica Caserma 8 prodaja lUCn Krumancic vannouth K 2'80, maršala K 3-60, cipro K 3*60, crema maršala K 3 60. Amaro Istria K 3*60, pelikovae K 3 60, tropinoveo navaden K 3-80, tropinovec fini K 4*80 slivovic K 4-40, brinjevec K 4*40, konjak K 4 40 liter, refodk v steklenicah K 2-80 moška* v steklenicah 2 60. 21
				vsakovrstne iakije. Zaloga žakljev G. Stebel, nlica Torrente 86. 604
nupujem				
Kupujem				bombah cunje in vreča. V.Madonnioa 20. Rudolf Sneič. o03
Kupujem Tr^t, nI ca I Da dom.				volno, ialezo, lito železo, bombaž in 2ak\]'e v^ak« vrste. A. Peszetta, arriera vecohia 27. - - Prihajam tudi 467
Vladimir Kappus pl. Pichlstain
asistent c kr. drž. železnice
Herma Dekleva
poročena.
Opčine-Žagar-Košana, 11. septembra !9i6.
Ho debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pip«, "milo, gumijeve podpefc-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robu, mrežice sa brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, gledala, ustnike, razne glavnike, zaponke .Patent Bjaopfe" in drago prodaja JAKOB LEVI. ulica S. HUolo *tev. 19	63
Hermangild Trocca
TRST, olicd Boirlera veccbia 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene.
ČEŠKO - BUĐJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzerna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven
glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
HUCO^G. Pino
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
s«
z s
U OGLASI Sli
mm aij
POBBBDgO
□
S
D
E
□O
se radunajo po 4 atot. besedo. g ^ || |
Mastno tiskane besede se raou-priscojbiaa inaSa 40 »totiiik. ;
najo enkrat reč. — Najm?.njša

be*e čebule in drugih domaćin zele" njad; ima na prodaj Ante Aljenovič pri Sv. Tvanu (Braudcžija St. "*"*	1 %
Najboljši čas za srenje.
bli/u cerkve).
C03
K 200 komadov K 2*10. „iitciUmgHrfiUrttiU Pošiljam tudi na de
želo. Jrral a. Mor.torsino 7, II. n.	f.O <
ud
se pružne obe z ognjiščem v najtm. !!UJy Ulica Komagna 2G, II. n. levo. «07
BŽfflfl f P deklico 14—15 let staro ki bi
_	Mj pomag-ala pri domačih bisnih
delih. Naslov [ ove Ins. odd. Ed. pod št. 494. (494
v til. Molino piccolo 9, ______ _________f bo od danes dalje ob nedeljah in praznikih zopet odprt tudi popoldne in
zvečer.	493
nMf>f$MpM glasovir za K 100, primeren za učen* rrUUHlii ca. Naslov pove Las. odd. Edinosti. (606
CDsoannDnDOGBOOđnaaaBDOB
a'
□
□
□ □
a1
a
□
a!
□ i □
□
a
a i □
c	i □
aa -na
BDCGsaaDDaaooDaaDDaaaDDDDaDDDaca
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. : :
2«S8!BBaftfl«£HE%£BCaaaBaEaBS6BBaS2&e s
Trst - Ufa Stadion 10 - Trst PlMOll 8'g ZKfoMPKl
Cena: E. ?rste K Z. II. vrsie R1.
v neprekosljivi izberi in v vseh modnih barvah.
Vzorci o
iz svile, volne, bomba-ževine od največjega dunajskega atelierja
so dospele in so raistav-BJ@ne na ogled brez zahteve nakupa.
sbsaabbaee3gađ3ggajipqsbbwaggg
Hvaležna se zahvaijuje podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli naCin izkazali zadnjo čast našemu nepozabnemu prečasti-temu gospodu	_
FRANCU S?IPAN(lC
bivšemu ekonomu „Centralnega Bsm&r.tlra*" Gorice in slaftoflMinlku v pok. Itd. Is Temnice, sadnji čas To »»i it. 35
v tolažbo prizadete rodbine. Posebna zahvala in hvaležnost tndi izražena preč. tomajski in Iz bližnje okolice došli duhovščini, ki so vkljub prometnim oviram v tolikem številu prihiteli spremit preblagega častitljivega pokojnika — zlato-mašnika k večnemu pečitku.
Temnica, sedaj To maj, dne 4. septembra 1916.
Rodbina STEPANČIČ
■S&SIBB5EfiS2B9BHSBSBBBBI£SBSi£BBS3Eii£93BS33&3BISBBBBEB3BB

B r aTi»iirii> JI fihi - • ■ "
Ivan Hrže
Trst, Piazse S. Giovanni 1
kuhinjtfcih in H«4imkih potreb-ftin od leša ic pktMria, Škafov

limiHHHIIHill
S JOSIP STRUCKEL
Trst, vcsc! 1/ia Harfa Teresc-S. Caterlnn
Nov prihod volnenega blaga za moške, 6d*av in ksd, sodćekov. lopa^ raSet, »it in ; S in ženske, zefir, batist in perljiva svila j«rb»fle-v in metol ter mnoge, ! « za jopice. — Svilenina in okraski zadnje JL to stroko	S novosti, velik izbor izgotovljenega pe-
uS ■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. od p&mSaaa, Hcatf*	kosiuij« »li omk» „ Vezenine in drobnarije, preproge za-
m iiHimi uvBSS iMKHi iieaMiiHiH!
Trst, Via Cassa di Risparmio it. 5 (Lastno poslopje)
Kapital in razerva K 8,890'000'—

a
I i
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoiitete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA._
♦♦♦♦♦♦
MENJALNICA
IIHHHIHBilll
VLOGE NA KNJIŽIOEf
3%%
od dneva Tloga do dnava vzdiga. Rente i davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in žiro-rafronn po 'iogovoru.
fTLIJALKE:
DUN-A J I
Tegethofstrasse 7-9
DUBROVNIK-
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATrJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČJEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
III III
♦m URADNE URE: od 9 dO 12 In od 3 do 5 pop. III IIBHHIIIIIHKII Ml—— HIII
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje,	[j"
Zavarovanje vsakovrstnih papiijev proti kurzni	g
izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno.	M
STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITi	|
Krediti proti dokumentom ukrcanja.
BORZNA NAROČILA. INKASO.	S Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOHPT MENIC
III III
Stran IV.
»EDINOST« StoV. 252.
IldCtf, <lliC tf. .i%(.ivtnijifl i J Iv.
Vpisovanje na mestni ljudski šoli v Ro-|anu se bo vršilo v ponedeljek, torek in sredo od 9 do 12. Učenci za I. razred in na novo došli učenci za višje razrede naj prineso: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada (ulica Laz-zareto vecchio), 2. spričevalo o cepljenju koz, 3. spričevalo o zdravih očeh, 4. za vpis v višje razrede zadnje šolsko spričevalo. Učenci, ki so že prej obiskovali to šolo, naj prinesejo samo zadnje šolsko spričevalo. Letos se uvede tudi nemščina za dečke in deklice. — Starši, cenite kar Je vaše! Vpišite svoje otroke v domačo šolo!
Zdravstvena navodila proti trebušnemu legarju. Od mestnega fizikata smo prejeli: Ta teden je bilo v Trstu zopet zaznamovati precej slučajev trebušnega legarja, ki jih je po vsej verjetnosti pripisati uživanju sirove zelenjave in sirovega sadja, zlasti fig. Prebivalstvu se tedaj kar najtoplejše priporoča, naj se absolutno vzdržuje uživanja sirovih živil, ki lamco povzročajo to epidemično bolezen. Zelenjava, tako tudi salata, se mora na vsak način oprati s svežo vodo in potem skuhati, predno se uživa. Tudi uživanje sirovega sadja je nevarno; uživanje sirovih fig naj se ponolnoma opusti, zlasti otroci naj jih ne uživajo. Ni sicer treba, da se ravno popolnoma vzdržujemo uživanja sadja, toda na vsak način se priporoča, da se uživa le kuhano sadje. Tudi mleko naj se uživa le zavreto. Nadalje se priporoča čim najstrožja snažnost telesa, zlasti je priporočljivo, da si pred jedjo vsakokrat skrbno umijemo roke.
Dovoljenje za bivanje v področju c. in kr. vojaškega gubernatorstva v Belgradu. Glasom predpisov, veljavnih za področje c. in kr. vojaškega gubernatorstva v Belgradu je za bivanje svojcev vojaških oseb v tem področju potrebno posebno dovoljenje. Taka dovoljenja podeljuje za častnike in enakovrstne osebe (tudi za civilne uradnike, ki se nahajajo v službi gubernatorstva) za čas preko 14 dni pred-sedništvo generalnega gubernatorstva v Belgradu, za čas pod 14 dni pa pristojna c. in kr. okrožna poveljništva. Za osebe moštva podeljujejo taka dovoljenja, brez ozira na čas bivanja, pristojna c. in kr. okrožna poveljništva. Dovoljenja za potovanja v področje c. in kr. vojaškega generalnega gubernatorstva v Srbiji se podeljujejo samo na podlagi gori omenjenih dovoljenj za bivanje ter mora dotičnik, ki ga hočs obiskati svojec, zaprositi za tako dovoljenje službenim potom. Prošnje, ki jim ne bodo priložena omenjena dovoljenja za bivanje, se bodo odklanjale.
Sole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vpisovanje za šolsko leto 1916/17 se vrši začetkom šolskega leta 1916/17 dne 13.,
14.	in 15. septembra t. 1. od 9—11. dopoldne pri Sv. Jakobu in na dekliški šoli na Acciuedottu, na deških vzporednicah na Acciuedottu pa 13., 14. in 15. septembra t. I. od 2—4 popoldne. V soboto 16. sept. t. 1. je šolska služba božja, v ponedeljek 18. sent. t. 1. ob 8 uri zjutraj se začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev in učenk je treba pripeljati otroka in prinest s seboj te-le papirje: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, 2. izpričevalo o cepljenju kožic, 3. izpričevalo o zdravju oči, ki pa mora biti iz tekočega leta, starejše ne velja, 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino t. j. sedež pristojnega županstva. Dosedanji učenci in u-čenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. V VI., VII. in Vili. razredu je pouk urejen po načrtu za meščanske šole.
Zaradi \ eleizdajstva obešen. Kakor razglaša vojaško poveljništvo v Gradcu s poveljem, izdanim 27. avgusta t. 1., je sodišče pristanišča v Puli trgovskega kapitana kratke vožnje iz Kopra, Nazarija Šanro, avstrijskega državljana, obsodilo zaradi zločina veleizdajstva, zagrešenega z udeležbo pri operaciji nekega italijanskega podvodnika proti domači obali, v smrt na vešalih. Sodba se je izvršila ta-
koj.	„ _ .
Privatno žensko učiteljišče v Pazmu.
Na tej šoli bo v prihodnjem šolskem letu I. in III. tečaj. Vpisovanje v prvi tečaj se bo vršilo dne 16. septembra, v tretji pa
15.	Učenke, ki hočejo vstopiti, morajo dokazati, da so dovršile 15. leto ter da so popolnoma zdrave. Razun tega se mora vsaka podvreči sprejemnemu izpitu. Iz hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika in računstva se položi izpit pismeno in ustmeno, iz drugih predmetov samo
ust m eno.	_4 x
Tedensko zdravstveno poročilo. V času od 2 do 9. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati 2 slučaja škrlatice, 1 slučaj davice in 34 slučajev legaria. Umrla je 1 oseba za legarjem.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 11. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca julija 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 200.500 do štev. 201.100, v torek, 12. t. m., ob istem času pa od štev. 6.200 do štev. 8.100.
nam je podala knjigo, ki bo širila med ita- . priDOraiUiVfi tVFCflkfi. lijanskim prebivalstvom poznavanje na- ******	"	«
šega jezika in s tem tudi naše narodnosti, [ čemur bo posledica, da nas bodo drugače sodili, nego so nas doslej. Knjiga pride v par dneh v prodajo.
To
m ono.
Dolžina front. Turška (Perzija) 1500 km, Ruska 1300 km, Francoska 700 km, BoL-garsko-Romunska 600 km. Italijanska 450 km, Solunska (Albanija) 450 km, Romunska 400 km. Skupno 5400 km. To ogromno dolžino si lahko predstavljamo sledeče: 1. Zračna daljava Lizbona—Pariz— Berlin — Varšava — Moskva — Ural; 2. od Portugalske do Urala (ob Aziji); 3. popolna širina vse Evrope!! Po velikosti vzdržuje: Rusija 2800 km. Nemčija 1500 km, Turčija 1500 km, Avstrija 1470 km, Ron.unska 1000 km, Bolgarija 930 km, Francija 665 km, Italija 570 km, Anglija 365 km. Skupno 10.800 km. — Ako si mislimo na vsai meter po enega vojaka, tedaj treba na obeh straneh 10,800.000, z eno rezervo pa 21, 600.000 vojakov. Vojske z 22 milijoni vojakov ni še bilo in je morda tudi ne bo več! Ako si predstavljamo, koliko vojaško-strokovno izvež-banih vojakov mora biti za izdelovanje municije in v varstvo prevoznih sredstev, potem se frontna in domača armada še za veliko pomnoži. Dokazano je, da more vsaka država vpoklicati 20% svojega prebivalstva. Kdor s temi podatki, ki so natančno posneti po Paasches Fron-tenkarte, še nI popolnoma zadovoljen — naj dalje računa!
Grob vladike Rade. Pred nekoliko dnevi so kosti vladike Rade, črnogorskega metropolite in pesnika, prenesli z LovČe-na, kjer mu je bilo na pečini. »Jezerski vrh« večno počivališče, na cetinjsko polje, da morejo Crnogorci romati na to svoje narodno svetišče, kar jim je bilo na Lov-čenu onemogočeno iz militaričnih razlogov.
Umrl na grobu soproge. Trgovec v Zadru, Friderik Fried, je pred nekoliko dnevi odpotoval na Ogrsko, da obišče grob svoje soproge, ki mu je lani umrla. Sedaj pa je došla v Zader vest, da je Frieda na grobu soproge zadela kap in da je umrl.
Denar iz 11. stoletja. Pri izkopavanju krompirja na veleposestvu v Flatovu na Nemškem so naleteli delavci na velik glinen lonec, poln starinskega denarja. Nemudoma ie došel v Flatov ravnatelj muzeja v Dancigu, profesor Ramm, ki je prevzel najdene starine. Bilo je starega nemškega, bavarskega, češkega, danskega in angleškega denarja. Ugotovili so, dia je bila posoda z denarjem zakopana v drugi polovici 11. stoletja.
Književnost in umetnost
Slovenska slovnica za Italijane. Med
tukajšnjimi razsodnimi Italijani se je že dolgo občutila potreba po praktični slovnici za priučenje slovenskega jezika. Tej potrebi je odpomogla sedaj tukajšnja knjigarna g. I. Stoke, ki je založila tako knjigo, spisano po občinski učiteljici, gospici Marici Gregoričevi v Skednju, ki temeljito pozna slovenski in italijanski jezik. Ta knjiga navaja po praktični metodi k učenju slovenskega jezika in je določena tudi za šolsko rabo za odraslo mladež. Gospici Pisateljici moramo biti le hvaležni, da
DAttPVL
Za hrabre branitelje našega Primorja
darujejo: Slovenska barkovljanska šola: 8 blazin s predvlakami; gci. Anica in Ivanka Bukovnik 30 slovenskih in 22 nemških knjig; ga. Peric množino časopisov. ga. Lukeževa iz Lovrana množino perila za nožne in obvezne krpe. A. Sla-vik: 10 blazin, 25 razglednic.
Darovi, došli ces. komisarju. Družina G. Machnč K 30 in vodstvo mestne ljudske šole ustanove Morpurgo K 4'40, nabranih med učiteljskim osobjem in učenci tekom poletnih tečajev, za vdove in sirote padlih vojakov. Gojenca poletnih tečajev obč. meščanske šole v ulici Giotte K 4'26, nabranih povodom cesarjevega rojstnega dne, za Rdeči križ, V. Hrabanek K 25 v korist IV. vojaškega dneva. Vodstvo mestne ljudske Šole pri Sv. Vito K 6, nabranih med učenci tekom meseca avgusta, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov. Cesarski svetnik Ivan dr. Demetrio in soproga K 100 za vdove in sirote padlih Tržačaiiov.
LISTNICA UREDNIŠTA.
Vrdelski otroški vrtec. — Vedeli smo
tudi mi, da gre v razglasu cesarskega komisarja, priobčenem v včerajšnji »Edinosti«, za slovenski otroški vrtec na Vrdeli, ki ga je sprejela tržaška mestna občina v svojo upravo; toda stvar je pač taka, da uradnih razglasov ne smemo izpreminjati po svoje, temveč jih moramo priobčiti tako, kot jih dobimo. V slovenskem jeziku nain došli razglas cesarskega komisarja ni vrdelskega otroškega vrtca ozna-čal posebej s pripombo, da je slovenski, temveč samo z navedbo poslopja, v katerem se nahaja zavod. Da pa opozorimo naše občinstvo na ta slovenski zavod, smo podčrtali dotične besede v razglasu. Kako so stvar objavili italijanski listi, je pač njihova, za nas popolnoma nemero-dajna stvar.
Pasi za prenos in platno za jadra.
LUIGI ZUClTLOf, odlikovan« tovarna zagrinjal in asfaltov. Rojan iUv. 2. Urad ulica Ghega 2. Specijaliteta: zastori u gostiln*, kavaras, pro'a jalne itd.	232
Hotel Continental
Trst, ulica San Nieold St. 25 (blizu Corsa). Prenočišč« za vojake. Dvigalo. Gen* zmerne Postreiba
točna.
100
„Salone Edison" *
Trst, Vojaški trg (Piazza C*£*rsaa) Palača Via nello. Naj preljub^eni kinematograf trisik*ga občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki
lilms.	211
London Biscuit Factory.
JL GATTI, Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otroke od prvih zdravniških avtoritet.	211
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in Telikosti Cene zmerne. Gastone Doli i nar Trst, Via det Gelsi 16.	256
Trgovina jest vin in kolonijal
Ivan BIDOVEO, Trat, nI. Uampanile 13 (lVg Ponterosso) Zalogn mesa v konservi, sardin, kondenzirano mleko, mezge. Čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži čaj,
maslo. Cene zmerne.
2206
Nepremočl|ivi plašči.
Leopold HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera vecchia 10, Rogata izbera vojaških plaSčev od K 20*— naprej.
GAMBR1NUS nf

vsaki ve£er ob 97,
velika varietetna predstava.
Vstopnina K 1-
Hotel in restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nieold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
HI!
257
Knjigoveznica
'AN, Žep
PIETRO PIPPAN, Trat, nllca Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koladaiji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207
Damska krojačnica
A. RIEGER, Trat. ulica Torr^nte št. 30, I nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroja, plesne obleke, obleke za poroke, blnze za »ledaliSČe itd. Ceae zmerne.	337
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. 1. — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne.	194
Mehanična delavnica.
ODLIKOVANA. L1VARNIOA OSVALDELLA. Via Medla 2G. Izdelovanje in poprava strojev inm o toijev. Proračuni.	919
Majolične peči in štedilniki
M. ZEPPAR, nI. S. Giovanni 6 In 12. Najboljša izdelovanja in nuj popolnejša vrsta. Cene zmerne. 202
Jestvine na debelo.
Bogata izbera vsakovrstnih jestvin: proda na debelo RUGGERO GAMBEL v Trstu ulica delle Acque vogal nlice Coroneo.	244
Šivalni sti oji.
DELNIŠKO DRU&TVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst, Ouao 20. Prod uja šivalnih strojev in vse p rit i klin. Delavnica z* popravljanje.
i
Mo-fotosrsflčiil alelie
Trst ulica del Rivo St. 42 (priilifje) Trst
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanaste ploisče za vsakovrst. spomenike.
POSEBNOST! POVSČANJI ni VSAKE FOTOGRAFIJE m
Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih ia-vriuje na domu, ev. tudi zaaaj mesta po najzmernejšiti csaabu,

«
Trst, al. M Rlvo štev. 42
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se le preselO In ordinira sedai
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
iztaiezoMrez bolečine. Plombira ]j 2
UMETNI ZOBJE.

Nova Mirodiiniea
9SODE 11 Si A
Trst ulita Ponterosso ste«. 5
Bogata zaloga dišav, krSa|, predmetov za SoiSatto m za
Po NajviSjera oblastna tljeg.
ces. in ki. apast. Veličanstva
— Izredna —
ces. Kr, »m toterljn
za	namene.
Ta denarna loterija vsebuje 21.14G dobitkov v gotovini v skupnem znesku kron 625 000. Glavni dobitek znaša
w 200.0©© ^S
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za dobrode'ne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtstrasse 5, v loterijskih nabiraluicah, tobakarnah, pri davčnih-peštnih-brzojavnih in železniških uratlih v menjalnicah i t. d. — Igralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopoš ljajo poštnine prosto
Ces. Krnu. ravnateljstvo državnih loterll.
(Oddelek za dobrodelne loterije).
5S
Pooblaščeni operator kurjih očes —g
MARKO KRTVIČIĆ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, ul. Acquedotto 22 polunadstropje.
Ljubljansko kredi
== podružnica v frstu Ulica Csssrma štee. 11. Uradne ure od 8-12, od 3-5.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke,
tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Vloge na Isnjižice obrestuje
Vloge na tekoč! In žlro-rafun najbolje po došcoaru.
Obavila nakazila vojnim ujetnikom.
Poslovalnica c.
iliHlii
ssa&v
Pri ces. kr.
Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov
pod Najvišjim pokroviteljstvom Njeg. apost. Veličanstva OddeSek: Vojnega zavarovanja se sprejemajo ponudbe za vojno zavarovanje in sicer pri deieSni p^sradovainici za Trst, Istra, Goriiko-dridiščaniko v Trstu, Via cM Lazzaretto vecchio št. 3 kakor tudi pri oddelkih za
1)	S«. Vid n Staro mesto, Via Besenghi št. 19 I. nad.
2)	NOVO mesto, Via delle Legna št. 2 polunadstropje
3)	Novo mitnico, Portici dl CiVozza H. nad.
4)	Staro mitnico« Piazza Barriera vecchia št. 4 I. nad.
5)	Sv. Jakob, Via della Plet& št. 1 6/682
6)	Predmestje Vrdeia, Vfa Giulla št. 54
7)	Zgornjo okolico Opčine. (Jamšekova hiša)
kakor tudi pri krajnlh posredovalnicah v Poracu, Kopru, Puli, Volosko-Opatiji, Pasinu, Krku in Loilitfllf v vseh občinskih, Šolskih in župnijskih uradih i. t. d.
Sklepati se mo«ejo zavarovanja za najvišjo svoto K 40*030.— Premije za svoto K lOOO.— za eno leto za
Zavarovanja v slučaju smrti znašajo:
a)	Za vojake po poklicu ln one, ki spadajo v rezervo (12 letno obvezno službovanja«
v koliker ne spadajo v skupino b) ali d) . . .	.	. K 70.~
b)	Za vojake, ki spadajo k trenskim in sanitetnim četam (če niso črnovojniki)	. K 55.—
c)	Za črnovej'nike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služIjo osebno
kot črnovojniki, ali da so bl!I tekom vojne potrjeni).......K 45,—
d)	Za vojaike uradnike, knjigovodje, inženirje, kovaške mojstre, one, ki spadajo v oddelke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki se ne bojujejo . K 35.—
Oni, ki dobivajo državno podpore, plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obrokih, kj se odbijejo od podpore.
Osebe, ki so že zavarovane, se zavarujejo penovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo.
V slučaju da umre zavarovanec v teku enega leta, bodisi vsled rane ali bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu aH pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se Je zavarovanec zgubil ali pa da Je umrl, kakor tudi ako je bil ranjan ali pa bolan pred dnevom zavarovanja) tedaj se izp.'ača predlagatelju znesek premije brez vsakega odb tka.
Hranilne vlogo
♦ sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, ♦
~*e zneske po do-^
H^mMBBMH !f
♦	sprejema __ _ „ £ in jih obre-^| 11 01 večj Z stuje po	|4 jo govoru. Trgovcem +
:otvarj a čekovne račune z dnevnim obresto-^	vanjem.
♦	Rentni davek plačuje zadruga sama.
I ♦	Vlaga se lahko po eno krono.
j t Poštno-hranllnični račun 75.679. TELEFBi
' ~ i Traovsko-obrtna zadruoa v Trsta I"5
,Hi*ni
♦♦♦♦♦I ■♦♦♦♦«
■■ mm mrnmmmm
roglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom
ulica S. Francesco štev. 2, I. nadsf.
Pos@ja9a	♦ i
in na zastavo
♦	daje na sssbni kredit
*	proti plačilu po dogovora.
stranke *
lUradne ure: vsak dan ^ od 8 predp. do 1 popoldne.
h <>	„	a g
S | Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine, in g I	a
msaJ iatuin irw ■ ■ —k=sbemi a a Basatca s c aMs
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza della Caserma St. 2, I. nad. - TRST (v lastni hlSI) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/% •/« na menice po 6*/» . na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE
HRANILNE VLOGE
■pr»j«ma od T»akeya, S« tudi ni ud in jih obrestuj e po
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Reatal davek plačuje zavod sam — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA
domaČe nabiralnike) hranilne pusice.)
Poštno hranilnični račua 115.004.	TELEFON S t. 952
Ima varnostno celico (safe deposits) za shramVo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednot, popolnoma varitO proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON.
liradnfi ing: od 9 do 12 dop. in od 3 do S pop. izplačuje vsak delavnik ob uradnih urah.