Kakovost v Evropi * * Skupna odgovornost A A ★ ± Skupen uspeh Petrol pozornosti otcsei OOF»«TO Of*€ N Vsebina Namesto uvodnika ............................................................3 Pred obsežnimi spremembami ..................................................3 Od tu in tam .............................................................. 4 Zlata pravila pri postavljanju blaga v prodajalnah ..........................5 Končno so uspeli ........................................................... 6 V Slovenski Bistrici marsikaj novega ........................................7 Ropar je napadel sredi belega dne ...........................................8 Ko delavec krši delovne obveznosti ..........................................8 Na Ljubljanski borzi je bilo precej zaspano .................................9 Stranke pridobiš tudi z drobnimi pozornostmi ...............................10 Pisma bralcev ............................................................ 11 Kako ohraniti raziskave in pridobivanje nafte in plina .....................12 Socialni sporazum podpisan .................................................12 V energetiki bomo upoštevali direktive EU ..................................13 Evropski parlament sprejema smernice za goriva .............................13 Uvoz energije se bo drastično povečal ......................................13 V središču smo ljudje ......................................................14 Evropski teden kakovosti ...................................................15 Odličnost za svetovni trg, kakovost za ljudi ...............................16 Prepevale smo v zlati Pragi ................................................17 Vsi Protonovi prvaki! ......................................................18 Z jadrnico po Jadranskem morju .............................................19 Čudovita Indonezija ........................................................20 Novice iz sveta ............................................................22 Prišli - odšli .............................................................23 8 Ropar je napadel sredi belega dne 12 Kako ohraniti raziskave in pridobivanje nafte in plina 13 V energetiki bomo upoštevali direktive EU Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Dorca Muhič, Rajko Muljavec, Štefan Prša, Jelka Žmuc Kušar (urednica), Oblikovanje: Petrol Marketing, Iris Lukšič, Tehnična ureditev: Janez Jerala Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50, Vodstvo podjetja: dipl.prav. Janez Lotrič, predsednik uprave Nadzorni svet: dr. Miran Mejak, predsednik •ton i /loroK m 19 Z jadrnico po Jadranskem morju V središču smo ljudje Pred obsežnimi Namesto uvodnika Življenje nam vsak dan prinaša nove spremembe, ki jih moramo sprejeti, upoštevati in se jim prilagoditi. Nekaterih se veselimo in jih kar ne moremo dočakati, drugih se bojimo in bi se jim raje izognili, ali pa vsaj upamo, da bodo šle čim bolj neopazno mimo nas. Spomnim se časov, ko smo v Petrolu hiteli iz spremembe v spremembo, iz reorganizacije v reorganizacijo - predvsem zaradi navodil od zgoraj. Potem se je za nekaj časa umirilo, dokler nas ni dogajanje v poslovnem svetu doma in prek meja prisililo, da spremenimo organiziranost - in tudi način dela, če nočemo, da bi nas povozilo. Reorganizacija pomeni drugačno organiziranost, odpiranje novih področij, ukinjanje tistih, ki so se izživela, ali pa samo nove povezave, morda nove nazive, ki bolje odgovarjajo nalogam. V časih, ko je bilo na voljo dovolj delovnih mest, celo več kakor interesentov, take spremembe niso nikogar vznemirjale. Danes je drugače. Mnogi se bojijo za službo in v vsaki napovedi sprememb vidijo nevarnost za svoj obstoj tudi tam, kjer je ni. Reorganizacija, ki zdaj poteka v Petrolu, bo marsikaj postavila na glavo. Nekatere zadeve so že dolgo klicale po spremembi, druge novosti se zdijo vsaj nekoliko nenavadne, tretje nam šele napovedujejo, in prav slednje zbujajo negotovost med največjo skupino zaposlenih, v skladiščih in na bencinskih servisih. Delno - ali predvsem - zato, ker se pojavljajo razne govorice, nihče pa ne pove jasne besede. Vendar ne zato, ker bi kdo hotel prikrivati trdo resnico. Tisti, ki so zadolženi za pripravo reorganizacije, preprosto še niso ugotovili, katera inačica je najbolj primerna in bo najbolje zadostila vsem zahtevam - ukinila najmanj delovnih mest, obenem pa najbolj znižala stroške in prinašala največji možni dobiček. Res so se časi spremenili, v privatiziranih podjetjih imajo prvo besedo lastniki (ti pa vedno in povsod mislijo najprej in predvsem na svoj žep), toda v Petrolu je socialni čut desetletja zavzemal pomembno mesto in zagotovo tudi danes še ni preživet. Jelka Kušar spremembami Pred dobrim letom dni smo veliko slišali in brali o razvojnih spremembah v Petrolu in iz vsega je izhajalo prepričanje, da so spremembe potrebne, če želimo, da bo Petrol obstajal, se razvijal ter ohranil svojo dosedanjo moč tudi v novem času in prostoru, ki pa sta drugačna od preteklih desetletij. Vsak od nas si želi sprememb, vendar si jih predstavlja po svoje in upa, da bodo take, kakor si jih je sam zamislil. Žal to ni možno. O spremembah govoriti na splošno, je bilo še sprejemljivo, ko pa se je začela vse pogosteje uporabljati beseda reorganizacija, ki je pravzaprav konkretizacija sprememb, je bilo že drugače. Vsak zase se je spraševal, kje bo delal, s kom bo delal, kaj bo delal, kdo bo njegov novi šef in nekatere so ta vprašanja zelo vznemirjala. Ljudje smo različni, nekateri bolj razumski, drugi bolj čustveni, v določenem pogledu pa smo verjetno v glavnem vsi enaki. O spremembah govorimo in sodimo predvsem z vidika, kaj se bo spremenilo za nas, kaj in koliko bomo pridobili ali izgubili pri lastnem statusu, kar je pravzaprav normalno in razumljivo. Konec oktobra je bila redna seja sveta delavcev, na kateri nam je predsednik uprave Janez Lotrič predstavil novo organizacijsko shemo družbe. Prvo fazo reorganizacije so začeli oblikovati spomladi, z njo pa so želeli doseči bolj transparentno odločanje, odgovornost, način poslovanja in znižanje stroškov. V načrtu so tudi spremembe v nagrajevanju, ki naj bi spodbujale k čim bolj zavzetemu delu na vseh področjih, predvsem pa pri prodaji. Med spremembami, ki jih prinaša reorganizacija, je morda na prvem mestu potrebno omeniti, da bosta nabava in prodaja (do zdaj sta bili to zunanja in notranja trgovina) združeni v skupno področje, ki bo razdeljeno na tri veje. Na čelu jim bodo stali izvršni direktorji (kar je nov naziv v naši organizaciji). Nekaj sprememb je tudi v finančno računovodskem in tehnično tehnološkem področju. Vsako od njih pa je podrejeno posameznim članom uprave. Zunaj teh enot je ostalo nekaj dosedanjih sektorjev, ki se jim pridružujejo gostinska in plinska dejavnost ter sektor za tujino, ki zajema delo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Novo je delovno mesto izvršnega direk- torja, ki bo pomagal predsedniku uprave pri organizaciji dela in mu je neposredno podrejen. Teritorialne enote bodo geografsko ostale nespremenjene, medtem ko bo v notranji organizaciji nekaj novosti. Delo bo razdeljeno na maloprodajo in veleprodajo, njuna predpostavljena pa bosta na enaki ravni. Prav tako bo razdeljena večina dosedanjih skupnih funkcij, le nekatere (na primer kadrovska in plansko analitska) bodo služile celotni teritorialni enoti. Omeniti velja še spremembo, ki bi na prvi pogled mogla vznemiriti. Črtanih je namreč 170 delokrogov. Vendar to ne pomeni, da bodo tisti, ki so jih zasedali, ostali brez dela. Gre samo za racionalizacijo in zaposleni bodo le teoretično premeščeni, to se pravi, da bodo dobili nove odločbe in z njimi nove nazive. Odprto pa ostaja vprašanje v zvezi s skladišči, kjer se bodo zaposleni morali sprijazniti z dejanskimi premestitvami. Predsednik uprave je poudaril, da sprejem nove organizacijske sheme ne bo povzročil tehnoloških viškov oziroma presežkov delovne sile, da torej zaradi same reorganizacije ne bo nihče izgubil delovnega mesta, česar so se nekateri močno bali. Seveda pa nova organizacijska shema ni dokončna in večna, temveč jo bodo spreminjali, kakor bodo zahtevale nove razmere in potrebe. Posebno poglavje predstavljajo v Petrolu bencinski servisi oziroma njihovo oddajanje v najem. Na seji sveta delavcev smo upravi posredovali svoje poglede in stališča glede te zadeve. Gre predvsem za vprašanje, v kakšnem obsegu in dinamiki naj bi proces potekal. Prav tako pa tudi za negotovost zaposlenih, kakšna prihodnost jih čaka. Medtem ko so nekateri zainteresirani za to, da bi vzeli bencinski servis v najem (ponekod je celo več kandidatov), se drugi nikakor ne morejo sprijazniti oziroma vživeti v tako možnost. Zaskrbljeni so tudi prodajalci, zlasti tisti, ki so prekoračili petdeset let ter invalidi druge in tretje kategorije, saj se bojijo, da zanje potem ne bo več dela. V svetu delavcev smo prepričani, da teh ljudi ne moremo izpostaviti trgu delovne sile. Glede na to, kar je na seji sveta delavcev povedal predsednik Janez Lotrič, pa smemo pričakovati, da tudi v upravi Petrola ne razmišljajo o takih potezah. Andrej Gerjevič □ Od tu in tam Oddajanje bencinskih servisov v najem OPri poslovanju bencinskih servisov je jasno, da je njihovo oddajanje v najem ena glavnih značilnosti prihodnje poslovne politike. V načelu ni nič spornega, ko pa naj bi proces konkretizirali, se pojavi vprašanje, v kakšnem obsegu oziroma koliko in katere bencinske servise ter v kakšni dinamiki naj bi jih prenašali. Opravili smo že precej razgovorov s potencialnimi kandidati, odzivi pa so precej različni. Nekateri so možnost sprejeli kot izziv ali priložnost, tako da je bilo kar več kandidatov za posamezen objekt, drugi so se nekako sprijaznili z usodo in sprejeli zadevo z razumevanjem, nekaj pa je bilo tudi primerov, ko so se ljudje odzvali odklonilno, pesimistično, z negotovostjo in prežeto s čustvi. Ljudje smo pač različni, pa tudi stanje je od servisa do servisa drugačno, drugačni so pogoji in okoliščine. To bi seveda morali upoštevati. V teritorialni enoti smo prepričani, da bo proces potekal učinkovito in racionalno, če bodo upoštevani naši predlogi, saj najbolje poznamo vsak primer pose-bej. ^ Andrej Gerjevič Kako bo v prihodnje ob hudih nalivih v Mozirju? V časopisu Petrol smo že poročali o nenehnem poplavljanju na bencinskem servisu v Mozirju. Tokrat pa iahko zapišem nekaj vzpodbudnejših besed o dogajanju na tem objektu. Služba za nadzor v OE Inženiring je pripravila program sanacije, ki je zajemal izdelavo dodatne bolj propustne in večje kanalitete, povezane na javni kanal za bencinskim servisom in nalogo je prevzel Petrol. Hkrati je bilo potrebno očistiti naplavine v zatrpanem varovalnem jarku 100 do 300 metrov za objektom, v katerem se zbira voda, ki ob nalivih pridere s hribov. To delo je prevzela občina Mozirje. Petrol je svojo obvezo izpolnil, kar je nedvomno pripomoglo, da nadaljnje večje deževje ni povzročilo poplav oziroma ni zalilo bencinskega servisa. Res pa je bila raven podtalnice ponovno na kritični točki in če hočemo, da bodo težave dokončno odpravljene, bo potrebno očistiti tudi jarek. Upajmo le, da delna ureditev ne bo uspavala tistih, ki so dolžni trajno odpraviti poplavljanje tega dela mozirske doline. Ciril Pirš Skromna maloprodajna mreža Posledica dc sedanjih reorgani-zacijskih procesov v TOE Koper se odraža v skromni maloprodajni mreži. A prav imamo samo štiri bencinske servise (Istrabenz pa na tem geografskem področju 52), prodamo 9 odstotkov vseh količin motornih bencinov in dieselskega goriva, kar predstavlja soliden rezultat. Tržne možnosti pa nam narekujejo hitrejšo gradnjo bencinskih servisov. Ob tem je potrebno omeniti, da moramo pri projektiranju in izvedbi paziti na usklajenost površin za prodajne in skladiščne prostore. Dopolnilne dejavnosti in specifičnost sezonskih gostov pa brez dvoma močno vplivata na kapaciteto sanitarij, preko katerih tudi ocenjujejo urejenost objektov. Večje število bolj enakomerno razporejenih servisov pa bi nam omogočalo, da bi imeli več stalnih kupcev preko kartice Magna. Slavko Slavec V kranjski enoti so pokazali, kaj znajo V programu izobraževanja je zapisano, da morajo vsi zaposleni v Petrolu, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi, vsaki dve ieti opravljati preskus znanja iz požarne varnosti, varstva pri delu ter varstva voda in okolja. Ker je najprej potrebno osvežiti znanje, smo pred opravljanjem izpitov organizirali predavanja in se s predavateljem Milošem Veselinovičem dogovorili, da bo v vsaki skupi- □ ni največ 50 udeležencev, kar je pripomoglo, da je bilo deio kakovostno opravljeno. Tri skupine s kranjskega področja so se zbrale v gasilskem domu Kranj, sodelavci iz zgornjesavske doline pa v dveh skupinah v gasilskem domu Jesenice. Po predavanju in izpitih so gasilci pripravili še praktično gašenje manjšega požara, v Kranju pa so si naši sodelavci lahko ogledali tudi gasilni vozni park. Najbolj zanimivo je bilo ekološko vozilo, ki je trenutno edino v Sloveniji, namenjeno pa je za posredovanje pri ekoloških nesrečah. Gasilska brigada Kranj, ki se je pred letom dni preselila v nov dom, je dobila tudi novo opremo, ki je najboljša od vsega, kar je trenutno možno dobiti na trgu. Naši sodelavci pa so si z ogledom razširili znanje, ki jim bo koristilo pri delu, čeprav niso tako dobro opremljeni. Seveda pa so bili nekateri z mislimi vsaj delno še pri izpitu, saj niso vedeli, kako so ga opravili, in kdor bi dobil negativno oceno, bi ga moral še enkrat polagati. Gorazd Vončina Kje je rešitev? Prodajalci na bencinskem servisu Tivolska v Ljubljani niso pretirano srečni, kadar morajo delati ponoči. Nekako do enih imajo razmeroma mirno delo, saj se ustavljajo pri njih predvsem vozniki, ki se pozno vračajo domov in mirno kupijo potrebno blago. Od enih do treh pa je vse videti precej drugače. Takrat se ustavljajo na bencinskem servisu mladi, ki prihajajo iz diskotek, pa so še žejni, a nikjer ne dobijo pijače - v Petrolu je pa marsikaj na voljo. Pripeljejo se z vsem truščem, glasno navijejo vsak svoj radio, da odmeva z vseh strani, kupijo morda za 500 tolarjev bencina, v trgovini pa vzamejo karton piva in še kaj drugega. Prodajalci sicer poskušajo pozorno spremljati dogajanje, kljub temu jim 'gostje" marsikaj odnesejo, ne da bi plačali, prav tako pa mnogi pobegnejo s polnim rezervoarjem avtomobila, ne da bi poravnali račun. Seveda mladih ne zani- ma, da gre vse to iz žepov prodajalcev, prav tako se ne zmenijo za negodovanje sosedov, ki se pritožujejo nad kaljenjem nočnega miru in zdaj zahtevajo, da na bencinskem servisu ponoči ne bi več prodajali pijač. Na upravi enote pa iščemo najboljšo možnost za rešitev problema. Željko Černjavski Prvega novembra je bilo živahno Želje in potrebe kupcev so vedno večje in ker se ponudba širi, jim moramo kar najbolj slediti in upoštevati, da porabniki ne bodo odšli drugam. Nekateri bencinski servisi so ob nedeljah in praznikih zaprti, ker se ljudje na določenih področjih v teh dneh manj vozijo in je zato tudi na naših objektih manj prometa. Na nekatere praznične dni pa je na cestah veliko vozil in njihovi lastniki se marsikdaj v zadnjem trenutku spomnijo, da nekaj potrebujejo, ali ugotovijo, da imajo premalo goriva. Tak dan je gotovo dan mrtvih. Zato smo se v mariborski teritorialni enoti dogovorili, da bodo na večini bencinskih servisov, ki so ob nedeljah zaprti, 31. oktobra (ki je tudi praznik) in 1. novembra delali, tam, kjer imajo deljen delovni čas, pa bodo imeli dalj odprto. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna. Dobra je bila prodaja goriv, prav tako pa tudi ostalega trgovskega blaga, saj so se nekateri šele med potjo spomnili, da bi po obisku pokopališča stopili še k znancem, ki stanujejo v bližini, a jim ne morejo praznik rok pasti v hišo. Nekaj je bilo pa tudi takih, ki so pozabili, da je zadnji oktobrski dan praznik in klasične trgovine v glavnem zaprte. Tihomil Lešnik Visoka stopnja pripravljenosti -”-i v začetku oktobra se je v No-vi Gorici in okolici pojavljal >možakar, ki se je predstavljal za uglednega Italijana (v resnici je bil češki državljan), za delovno področje pa je izbiral predvsem trgovine in gostinske lokale, kjer je iz pisarn kradel denar. Nepridiprav, po videzu zelo urejen, se je namreč v italijanskem jeziku predstavljal z različnimi doktorskimi naslovi in od uslužbencev zahteval pogovor s poslovodjo ali direktorjem. Nekateri so mu nasedli in ga povabili v pisarno, on pa je s prepričljivim nastopom, češ da je tema pogovorov strogo zaupna, dosegel, da so se nič hudega sluteči uslužbenci umaknili iz prostora, njihovo odsotnost pa je najpogosteje izkoristil za krajo denarja. Na ta način mu je uspelo več tatvin, zalomilo pa se mu je prav na Petrolovem bencinskem servisu. Tudi pri nas je uporabil podobno formulo ter zahteval nujen in zaupen pogovor z generalnim direktorjem Petrola. Seveda so ga prodajalci sprejeli z vsem spoštovanjem, vendar ob visoki stopnji pripravljenosti. Takoj so nas seznanili s sumljivim dogajanjem in akcija je stekla. Nemudoma smo obvestili ostale bencinske servise v bližini in na predvideni relaciji, kjer bi se nepridiprav utegnil gibati, povezali pa smo se tudi s policijo, ki ga je v Vipavski dolini aretirala. Ponosno lahko zapišemo, da predvsem s pomočjo Petrola. Ivan Pipan Zlata pravila pri postavljanju blaga v prodajalnah - (II.) Nobena novost ni, da kupca bolj privabijo čiste police polne blaga, ki je urejeno razstavljeno. Tudi naslednja pravila niso nič novega in z večletnim delom in izkušnjami postanejo rutina, vendar ne bo škodilo, če si osvežimo spomin. Na prodajalno lahko gledamo kot na veliko izložbo, ki mora biti urejena, okrašena, blago pa kakovostno, informativno in v vsakem pogledu primerno za nakup. Kadar razstavljamo blago, poskušamo gledati z očmi kupca. Poudarimo najboljše lastnosti, kar naredimo s pravilno razporeditvijo in z jasnim pisnim sporočilom (cena, ostale oznake - na primer, novo, akcija in podobno). Spodaj težje, zgoraj lažje blago To je popolnoma logično pravilo, s katerim olajšamo delo tako kupcem kakor prodajalcem. Nerodno in nevarno bi bilo razstavljati akumulatorje na višjih policah. Večina kupcev se zagotovo ne bi stegovala za njimi, da bi si jih ogledala in pozneje morda kupila, prodajalci pa tudi nimajo vseskozi časa, da bi pomagali. Vendar pa pravilo ne velja vedno. Odra- sli kupci si raje ogledujejo blago, ki je razstavljeno v višini njihovih ramen, otroci pa dosežejo predmete, ki so na njihovi ravni. Zato naj bo blago, ki je namenjeno malčkom, na spodnjih policah, čeprav ni posebno težko (na primer vrečke presenečenja, igrače in tako naprej). Blago iste vrste naj bo skupaj -vodoravno ali navpično Kupec, ki išče na primer krpe za steklo, se bo morda želel odločati med dvema možnostma oziroma dvema vrstama krp. To bo najlažje storil, če bosta ležali skupaj. Slediti zakonitostim vizualne predstavitve pomeni, da je blago enake ali podobne vrste potrebno ponuditi v skupini - navpično ali vodoravno. Izdelki iste vrste, morajo obvezno ležati skupaj. To pomeni, da so razstavljeni po vsej dolžini police ali na več policah, vendar drug pod drugim. Če vzamemo za primer čokolado Milka in Gorenjka, ki se razlikujeta že po barvi (vijolična in rdeča), bomo prvo zložili morda na desno, drugo na levo stran, ali prvo na višje in drugo na nižje police, poleg tega jih bomo razvrstili po teži vertikalno (200- gramske pod 100-gramskimi) in po okusu horizontalno (mlečna, lešnikova, jagodna). Tako bodo kupci veliko lažje primerjali izdelke iste vrste in se hitreje odločili. Ker pa sta cena in kakovost osnovna dejavnika, ki vplivata na odločitev o nakupu, moramo kupcu dati možnost, da se z njima seznani na čim bolj enostaven način. Obvezno označevanje s cenami Tudi mi sami smo kupci, in verjamem, da nam ni pogodu, če izdelki niso označeni s cenami. Najbolj neprijetno pa je s temi vprašanji gnjaviti prodajalce. Zato mora biti blago obvezno označeno s cenami, ki so najpomembnejši dejavnik pri odločanju o nakupu in če kupec ne ve, koliko kaj stane, se raje ne bo odločil za nakup. Sicer pa tudi zakon o trgovini in zakon o blagovnem prometu določata, da mora biti na vsakem artiklu napisana cena. Ostale elemente lahko kupec primerja brez posebnega označevanja, saj za to poskrbijo proizvajalci z embalažo, trgovci pa z razstavljanjem blaga. Matjaž Hribar S Prenovljeno Končno so uspeli Moščani so lahko ponosni na novi objekt Fantje so pripravljeni in niti bolezen jih ne bo zadržala Končno smo uspeli," so bile besede, ki so jih z veseljem ponavljali zaposleni * * na bencinskem servisu Moste pri Komendi, pa tudi fantje iz uprave ljubljanske teritorialne enote, ki so prišli na interno odpiranje prenovljenega objekta. Več let so menda morali dopovedovati, da stari objekt ne odgovarja zahtevam časa, da ga je potrebno modernizirati, predvsem pa povečati trgovino. Na majhni površini (nekateri so trdili, da je merila štiri kvadratne metre) ni možno ponuditi vsega, kar potrebuje današnji popotnik, pa še tisto, kar je na voljo v majhnem prostoru, je tako stlačeno, da si mora kupec vzeti precej časa, preden najde, kar išče. Prav časa pa vsem vedno bolj primanjkuje in ljudje kupujejo tam, kjer je vse hitro pri roki. Odgovor na tako dopovedovanje se je vedno glasil, da lokacija v Mostah ni posebno atraktivna, da ni veliko prometa, da se bencinskega servisa ne splača obnavljati. A končno so ugotovili, da bi bilo koristno, če bi ga odeli v novo moderno oblačilo. Odpiranje je bilo skromno, interno, vendar so se kar hitro nabrali prvi kupci, ki so z zanimanjem ogledovali predvsem ponudbo v trgovini. Veseli in zadovoljni so tudi prodajalci, ki si obetajo dober promet. Nekoliko jih je prve dni skrbela le naprava za pretakanje kurilnega olja, ki ni in ni hotela delovati, prav s tem gorivom pa so vedno imeli na servisu največ prometa. Toda v nekaj dneh je bila nevšečnost odstranjena in s tem tudi skrb za dobro prodajo. Jelka Kušar "Pa sva odkrila napako!" (A je nista) Bencinski servis so odprli zelo skromno H Ljubljana, november 1998 Prenovljeno V Slovenski Bistrici ITIčirSikclj flOVGCjcl Trdno so odločeni, da bodo izkoristili priložnost Kupec bo našel vse, kar bo potreboval Napovedali so, da bodo bencinski servis Slovenska Bistrica odprli ob 4.00 popoldne, toda prvi avtomobili so se pred vrvico začeli ustavljati precej prej in množica ljudi, ki so prišli peš, je bila vedno večja. Nekateri so se ustavili iz gole radovednosti, kaj je nastalo iz majhnega, skromnega, zastarelega, neuglednega objekta, ki je 31 let oskrboval kupce z naftnimi derivati in ostalim trgovskim blagom. Drugi niso mogli dočakati, da bodo spet v domačem kraju napajali svoje vozilo in se jim ne bo treba voziti po bencin 10 in več kilometrov daleč. Vsi pa so imeli kaj videti. Zunanji del je prostoren, tako da se tudi vozniki tovornjakov ne bodo morali bati, da bodo na tej ali oni strani kam zadeli. Jeklenke so dobile prostor v uglednem skladišču, za zgradbo bo možno prati avto... Posebno privlačna bo za kupce prostorna trgovina, ki nudi na svojih policah širok izbor ostalega trgovskega blaga in je kar nekajkrat večja od predhodnice. Na bencinskem servisu je zaposlenih 8 ljudi, ki se dobro zavedajo svoje naloge. Poslovodja Alojz Leskovar jo je takole opisal: "Morali se bomo potruditi, da se bodo vrnili vsi kupci, ki so nekoč prihajali k nam. Vse bo odvisno od nas. Če se bomo strankam znali približati in jim ponuditi blago, ga bodo tudi kupovale. Imamo dobro priložnost, moramo jo le pravilno izkoristiti." Jelka Kušar Pozornost zbuja predvsem trgovina Najbolj nestrpni so prišli veliko prezgodaj s___________________ Ljubljana, november 1998 Ropar je napadel sredi belega dne Sredi nedeljskega dne se je neznanec z motorjem ustavil pred bencinskim servisom na Dolenjski cesti v Ljubljani in s čelado na glavi vstopil v prodajni prostor. Prodajalcu Jožetu Žumru je povedal, da je to rop in zahteval, naj mu izroči denar. Prodajalec ga je vprašal, ali gre za šalo, prišlek pa je iz plastične vrečke potegnil revolver, mu ga nastavil na sence in rekel: "Če mi ne daš denarja, preden preštejem do 10, ustrelim." Ob tem pa je deloval zelo živčno. In to je bilo najbolj nevarno. Prodajalec, ki mu niti zdaleč ni bilo lahko pri srcu, se je zavedal, da mora ubogati, če hoče ohraniti zdravo kožo. Poleg tega je najbrž vsaj podzavestno imel v spominu, kar je poslušal na raznih predavanjih - da je življenje najbolj dragoceno in da ga ne sme nikdar postavljati na kocko. Ubogal je in izročil denar, ki ga je imel v dnevni blagajni, ropar pa je pobegnil in kakor so poročali, povzročil prometno nesrečo. Za našega sodelavca se je srečno izteklo, čeprav dogodka gotovo zlepa ne bo pozabil, spremljal ga bo v snu in pri delu in marsikdaj bo videl nevarnost tudi tam, kjer je ne bo, s tem pa bo trpelo njegovo zdravje. Morda bo kdo rekel, da na vsakem delovnem mestu pretijo take in drugačne nevarnosti in da se je z njimi potrebno sprijazniti. Res je, toda nekatere je možno odvrniti, se jim izogniti. ko delavec krši delovne obve v Čeprav se zaposleni v Petrolu trudijo, da bi dobro izpolnjevali delovne obveznosti, se vendarle dogodi, da jih kršijo oziroma povzročijo škodo na delovnem mestu ali v zvezi z delom - namenoma ali iz malomarnosti. Prav slednje je potrebno najprej ugotoviti, kajti če delavci naredijo napako nehote, po naključju, ali zaradi višje sile, zanjo ne odgovarjajo. Delovne kršitve ugotavljajo organi,ki so pooblaščeni za uvedbo postopka in jih imenuje uprava podjetja: * disciplinska komisija, * pritožbena komisija, ki istočasno obravnava zahteve za varstvo pravic. Uvedba in vodenje Disciplinska komisija začne z disciplinskim postopkom na zahtevo predsednika uprave, njenega člana, organizacijske ali teritorialne enote. Preden začne delati, je potrebno izvesti pripravljalni postopek, za katerega dobijo material od tam, kjer je delavec zaposlen, in čim bolje je pripravljen, tem več koristi nadaljnjemu delu. Neposredno po dogodku oziroma ko izve zanj, direktor s svojim pomočnikom zasliši delavca ter o tem napiše zapisnik. Nato mora zbrati najbolj verodostojne dokaze, največ pa mu lahko pove zaslišani delavec. Pristojni za uvedbo postopka dobijo zbrano gradivo in zapisnik, ki ju pregledajo, nato podajo zahtevek, ki ga je potrebno izročiti delavcu, disciplinski komisiji in tudi sindikatu, da je o vsem obveščen in se lahko odloči, ali bo pri postopku sodeloval. Ob tem je potrebno povedati, da sindikat sme zastopati delavca, ki pa lahko sam poišče odvetnika. Če ga ima, je povabljen na zaslišanje. Pripravljalni postopek mora biti zaključen v 30 dneh, nato pa podana zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Disciplinski postopek V pisni zahtevi za postopek morajo biti vsi podatki o delavcu, kratek opis kršitve, člen iz pravilnika o delovnem razmerju, ki govori o kršitvah, dokazi, ki opravičujejo sum, da je delavec storil kršitev, in vse dokazno gradivo, zbrano v pripravljalnem postopku. Na podlagi zahteve steče uradni postopek, ki ga določata zakon o delovnih razmerjih in zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Ko disciplinska komisija dobi zahtevo, najkasneje v 15 dneh razpiše obravnavo. Nanjo povabi delavca in zagovornika, če ga delavec ima, pooblaščenca organa, ki je zahteval disciplinski postopek, in pride sam ali pošlje zastopnika, vse priče in druge osebe, katerih navzočnost je potrebna v postopku dokazovanja in ugotavljanja materialne resnice oziroma za razjasnitev primera. Vabilu delavca je potrebno priložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka in opozorilo, da sme imeti zastopnika, ter da bo obravnava opravljena brez njega, če bo izostal brez tehtnega opravičljivega razloga, zaradi katerega bi preložili obravnavo. Sicer bo komisija opravila dokazni postopek ter sprejela sklep o delavčevi odgovornosti in izrekla ukrepe. Ukrepi Ko je delavcu dokazano, da je kršil delovno obveznost ali povzročil škodo, mu disciplinska komisija izreče enega od treh možnih ukrepov: * javni opomin, * denarno kazen, * prekinitev delovnega razmerja, ki jo je možno pogojno odložiti za določen čas. Prva dva ukrepa sta predvidena za lažje, tretji za težje kršitve. Vendar se tudi pri njih lahko odločijo za enega od prvih dveh ukrepov. Ko disciplinski organ izbira ukrep, mora upoštevati stopnjo odgovornosti, delavčevo prejšnje delo in obnašanje, delo in obnašanje po kršitvi, njeno težo, nagibe, gmotne razmere delavca ter druge okoliščine, povezane z delom. Zaključek Disciplinska komisija po zaključenem delu izreče ukrep, ki ga sprejme po posvetovanju in delavcu na kratko razloži odločitev. Če gre za pogojno prekinitev, ga še pouči, da mu jo bo spremenila v nepreklicno, če bo ponovno kršil delovne obveznosti. Ko je ukrep izrečen, mora disciplinska komisija pripraviti pisni odpravek . pisni sklep o odločitvi oziroma o izreku ukrepa. Delavec ali predlagatelj disciplinskega postopka se nanj lahko pritožita v 8 dneh. Nato o njem odloča drugostopenjski organ, katerega sklep je dokončen in ga je potrebno izvršiti. Vendar se je potem možno pritožiti še na sodišče. Vesna Priveršek-Poglajen u Redko se zgodi, da se napadalec slučajno odloči za neki objekt, ampak si običajno najprej vse dobro ogleda in ugotovljeno je, da video naprave, pritrjene zunaj ali znotraj objekta, najbolj odvračajo roparje. V Petrolu smo se odločili, da bodo s kamerami opremljeni večji, bolj prometni bencinski servisi, kjer je skupiček boljši in se ga "splača" odnesti. Bencinski servis na Dolenjski cesti pa je majhen, torej ga bodo tisti, ki hočejo na nepošten način priti do denarja, obšli. A vsi ne razmišljajo tako, pa vsi tudi ne vedo, da morajo naši prodajalci nekoliko večjo vsoto denarja spraviti v trezor, kar pomeni, da ga niti na najbolj prometnem servisu ni možno veliko ukrasti. Nepridiprav si predvsem ogleda, kakšne nevarnosti mu lahko pretijo na posameznem objektu, potem pa se usmeri tja, kjer se počuti najbolj vamo. Nekateri v Petrolu se zavzemajo, da bi bili vsi bencinski servisi opremljeni z video napravami, drugi menijo, da bi bil to previsok izdatek. A kaj če bi prodajalec na Dolenjski cesti (ali kjerkoli drugod) nehote naredil "nepravilno" gesto, ali pa bi živčni ropar po nesreči nekoliko bolj trdo pritisnil na petelina? Ali bi prodajalčeva družina in javnost razumeli, da je video nadzor kot naprava za varovanje človeškega življenja predrag? Vendar je pa tudi dogovorjeno, da ne bo nikdar en sam prodajalec na servisu! Jelka Kušar Na Ljubljanski borzi je bilo precej zaspano Glavna značilnost trgovanja z vrednostnimi papirji v oktobru je zelo skromen promet. Na uradnem borznem trgu je na primer 8.oktobra znašal le 104,6 milijona tolarjev in tako nizek ni bil vse od začetka februarja, povprečna vrednost posla pa je znašala 21. oktobra 260 tisoč tolarjev in tega dne so tečaji padli povprečno za sedem desetin odstotka. Razlog za skromen promet je predvsem v precejšnjih cenovnih razlikah med ponudbo in povpraševanjem pri nekaterih delnicah. opozarjajo, da so vlagatelji negotovi in trg nestabilen. Za trgovanje 16. dne v mesecu, ko mnogi dobijo plače, je značilno neobičajno trgovanje. Na začetku dneva so se borzniki zaleteli v nakup delnic, vendar jim je kmalu .zmanjkalo sape. Rezultat se je seveda hitro pokazal. Tečaji so sprva rasli, nato so počasi začeli padati in tega dne so zabeležili za oktober relativno visok promet -449 milijonov tolarjev prometa s svežnjem Lekovih delnic. V svežnjih so trgovali tudi z delnicami Mercatorja. Enotni tečaj in promet s Petrolovo delnico ® 21 iOUDED - - - Q- j——— Eimncimi tei£ay Petrolova delnica ni dosegla niti 27.000 tolarjev. Mnogi lastniki, ki so jo pridobili v primarni emisiji, so jo že prodali ali pa so se odločili, da jo bodo imeli kot strateško naložbo ter jo obdržali. Kdor jo je kupil pred kratkim, gotovo računa na večji zaslužek, če bi jo pozneje prodal. Končno je Petrolova delnica stala že 30.000 tolarjev in obstajajo realne možnosti, da bo to ceno ponovno dosegla. Sicer pa nizek ustvarjeni promet in majhne spremembe tečajev najpomembnejših delnic Petro! in konkurenca 1160 II343 - - o mo SBI Delnice Petrola so se podražile za 2 odstotka in skoraj vse je kupila borzno posredniška hiša Perspektiva iz Ljubljane, medtem ko so bili prodajalci zelo razpršeni. Na slabo razpoloženje vlagateljev do večjega povpraševanja po vrednostnih papirjih še vedno vplivajo pretresi na tujih finančnih trgih in napovedi, da bo globalna recesija zajela celotno svetovno gospodarstvo. Na našem trgu primanjkuje tujih kupcev in domačih institucionalnih investitorjev, ki so bili v vročih poletnih dneh zelo dejavni. Zdaj pa z upanjem na boljše čase opazujejo dogajanje. Upajmo, da optimizem ni zapustil vlagateljev, saj so se po objavi o znižanju ameriških obrestnih mer razmere na svetovnih borzah izboljšale. In če bodo v tujini tečaji naraščali, bo to nedvomno tudi pri nas vplivalo na njihovo rast. Stanka Češenj H Najemniški bencinski servis Stranke pridobiš tudi z drobnimi pozornostmi Najemnik Anton Kvas zna pridobiti in zadržati stranke, čeprav je njegov bencinski servis v Oplotnici majhen, zastarel in neudoben. Prijaznost in drobne usluge pač še vedno nekaj veljajo. Ne boste verjeli, kdor zna, tudi tukaj dobro prodaja Nič novega ne bom povedala, če zapišem, da imamo poleg novih in najnovejših tudi stare in starejše, pa še najstarejše bencinske servise. Tudi to vsi vemo, da postaja prodaja ostalega trgovskega biaga vedno bolj pomembna ter da je obseg prodaje v veliki meri odvisen od velikosti prodajnega prostora in njegove privlačnosti. Včasih se dogaja tudi drugače. Če bi bil najemnik bencinskega servisa Oplotnica Anton Kvas odvisen samo od tega, bi moral že zdavnaj zapreti trgovino oziroma je sploh ne bi smel odpreti. Prostor meri približno 1,20 m2. Res je nekaj artiklov razstavljenih pod milim nebom in nekaj zloženih v kontejnerju, ki pa je precej oddaljen od črpalk. Zdaj ga bodo prestavili za nekaj metrov in Anton Kvas je tega skoraj tako vesel, kakor bi bil nekdo drugi, če bi mu zgradili nov objekt. Sam o čem takem ne upa niti sanjati. Zadovoljen je s tem, kar ima in s prodajalcem se trudita, da bi delala čim bolj uspešno. Največji praktičen problem je v tem, da nad črpalkami ni strehe in mora prodajalec stati pod milim nebom, pa naj še tako lije. Res imata oba, najemnik in prodajalec (ki je zasebno najemnikov zet), gumijasta kombinezona, a kadar se zares usuje in zapiha še veter, ne pomaga nobeno oblačilo. Potem ostane samo še upanje, da prehlad ne bo prešel v pravo gripo, ki bi bolnika za dalj časa priklenila na posteljo. Anton Kvas je spoznal že vse skrivnosti deia na bencinskem servisu, saj je v Petrolu od leta 1975, in od leta 1984 poslovodja bencinskega servisa v Oplotnici, ki ga je leta 1992 prevzel v na- jem. Ko so mu ponudili novo mesto, niti ni imel časa za razmišljanje, saj se je moral odločiti v dveh dneh. Zavedal pa se je, da je vsak začetek negotov, nekoliko je bil tudi skeptičen, a verjel je -ko bo steklo, bo šlo navzgor. In ker je bil že dolgo v Petrolu, je spoznal precej ljudi z drugih bencinskih servisov ter z njimi navezal dobre odnose. To se mu zdaj obrestuje, saj lahko vsakega vpraša za nasvet, kadar ga potrebuje, rad pa tudi sam naredi kolegom uslugo, če le more. Prav tako rad naredi uslugo strankam. To pomeni, da sam odpelje na primer motorno in hidravlično olje v bližnji kamnolom , kjer porabijo precej tega blaga, na bencinski servis pa prihajajo predvsem po dieselsko gorivo. Kupovali bi tudi ostalo trgovsko blago, a je izbor preskromen. Res je nekatere artikle možno naročiti v skladišču, na primer akumulatorje ali gume za tovorna vozila, po katere gre Anton Kvas spet sam v Maribor, a če tam nimajo potrebnega, skoči v Celje in na osnovi prenosnega naloga prevzame biago. Zelo dobro prodaja jeklenke (v dveh dneh 110 komadov), v veliki meri tudi zato, ker jih sam nosi iz kontejnerja v avto stranke, ki zna ceniti prijazno potezo, saj se sama izogne teži in umazaniji ter se zato vedno znova vrača. Tudi tista, ki se pripelje na bencinski servis mimo zadruge, kjer imajo prav take jeklenke, a niso tako prijazni. Stranke pridobi Anton Kvas tudi s tem, da od njih sprejema naročila za kurilno olje in jih posreduje v Maribor, kamor odnese tudi denar, če ga naročnik prosi. Materialne koristi od tega nima, zagotovi pa si kupce za gorivo in ostalo blago, ki ga ima na voljo. Sicer se bori, da bi mu vgradili rezervoar za kurilno olje, vendar ga ne dobi, ker ni planiran, čeprav je pri investiciji pri- "Pravkar sem jih pripeljal iz mariborskega skladišča" tečaju, poleg tega sta že prej uporabljala računalnik, tako da gre zdaj samo za spremembe. A kot prava Štajerca se jih ne bojita. Jelka Kušar pravljen sodelovati. Tako lahko samo od daleč opazuje avtomobile, ki na prikolici vozijo mimo njegovega bencinskega servisa polne sode. Nekateri lastniki avtomobilov gredo tudi po motorno olje Proton raje v bližnjo trgovino kakor k Antonu Kvasu, ker je pri njem dražje. Sicer so v Petrolu obljubljali, da bodo cene uskladili, vendar je ostalo samo pri besedi. Kljub temu se s prodajalcem trudita po najboljših močeh in dosegata dobre rezultate. Bencinski servis je bil pri prodaji olja Proton kar trikrat po vrsti med nagrajenci, pred tremi leti celo prvi med najemnimi. Manj dela je z menjavo olja, saj se vozniki raje po- dajo k mehaniku, ki ob rednem servisu zamenja še olje. Zelo dobro so kupci sprejeli kartico Magna, ki je tukaj precej razširjena, mnogi pa so bili zadovoljni ob novici, da bo kmalu možno v Petrolu plačevati z raznimi drugir^i karticami. / Nekoliko manj navdušeno gleda Anton Kvas na franšizing. Hitro je ugotovil, da bo zaslužek manjši. Zdaj je pri bencinu večji kakor pri dieselskem gorivu in bencin zavzema dve tretjini prodaje, potem bo zaslužek enak. Res pa bo manj administrativnega dela, ki ga ob podpori knjigovodkinje zdaj opravlja Anton Kvas sam, potem bodo večji del prevzeli v Petrolu. Tudi blaga mu ne bo potrebno imeti v zalogi, ampak ga bo lahko sproti naročal. Posebej se veseli spremembe pri zaporni listi, saj mu takrat, ko bo hotel neznan voznik plačati s kartico, ne bo več potrebno prebrskati vsega seznama kakor zdaj. S prodajalcem pa bosta morala uporabljati nov računalniški program, vendar se ga ne bojita, ker sta bila na Ustavljajo se vsi, od majhnih izčrpanih do novih izloščenih vozil Temu se na bencinskem servisu v Oplotnici reče trgovina Pisma bralcev Prijeten dopust v naših počitniških domovih z grenkim priokusom % Petrolovi upokojenci, ki že nekaj let preživljamo počitnice v počitniških domovih in apart-manih našega podjetja, smo bili že lani neprijetno presenečeni. V Petrolu so namreč odločili, da ne bodo več re .jA gresirali kart za ko-M. panje v toplicah Čatež ™ in Moravci. To je vsekakor hud udarec po žepu prenekaterega upokojenca, ki ima povprečno pokojnino. Če želi nekdo preživeti počitnice z ženo teden dni v Čatežu ali Moravcih, bo samo za kopanje odštel 21 tisočakov in še to samo za enkrat na dan. Mi- % slim, da taka odločitev Petrola ni bila na mestu in bo marsikoga odvrnila od namena, da bi koristil doli^ pust. Upokojenci, ki uživamo zasluženi pokoj že več kakor 10 let, smo bili prikrajšani pri plačah na račun gradnje teh domov. Mlajša generacija ima sicer boljše pokojnine, pa še vedno ne takih, da bi brez pomisleka plačevala tako visoko ceno vstopnic. O tem sem se pogovarjal z mnogimi upokojenci Petrola in vsi so menili, da ukinitev regresa ni % % bila pošten korak. Apeliram na odgovorne, da o tem razmislijo in odločijo tako, da bo prav za vse. Mislim, da Petrol ni tako siromašno podjetje, da bi moral varčevati na račun upokojencev, ki so bili nekoč steber pod- ^ jetja. Upam, da bo moje razmišljanje, ki ga delijo mnogi upokojenci, naletelo na razumevanje. Če bo tako, se v imenu vseh Petrolovih upokojencev prisrčno zahvaljujem. S spoštovanjem Ciril Zupan ffl Kako ohraniti raziskave in pridobivanje nafte in plina Nafta Lendava Marijan Kraljič itv v , V*' • " jr,** * - IV - /<» *« raziskav in pridobivanja nafte in plina. Kraljič poudarja, da je ta dejavnost za širšo skupnost prav tako pomembna kakor ostale dejavnosti Nafte Lendava. Eden od razlogov pa je prav gotovo tudi v tem, da bi morali poskusiti ohraniti čim več delovnih mest, posebej še na strokovnem področju, poudarja Kraljič. Štefan Prša Socialni sporazum podpisan Zaradi izčrpanosti naftno plinskih polj Petišovci in Dolina ter omejenega povpraševanja po rudarskih storitvah je sektor Raziskave in pridobivanje nafte in plina v težavah. Ker zaradi tega ni možno zagotoviti dovolj sredstev za opravljanje edine dejavnosti te vrste v državi, sem se pogovarjal s tehničnim vodjem sektorja Marijanom Kraljičem, kako dejavnost ohraniti tudi v prihodnje. Že zaradi širšega interesa bi morala ostati vsaj v skrčeni obliki, saj združuje edini strokovni kader, opremo in zelo dragocene podatke o zgradbi slovenskega podzemlja. Kraljič pravi, da je dejavnost in strokovni kader možno ohraniti tako, da v prihodnjih dveh letih nadaljujejo in zaključijo črpanje ogljikovodikov na poljih Dolina in Petišovci. Manjkajoča sredstva za nujno ekološko sanacijo 230 rudarskih objektov in vrtin pa bi po vzoru zakona o zapiranju rudnikov zagotovili na podlagi podobnega zakona iz proračuna, saj družba nima sredstev za ekološko sanacijo. V dveletnem prehodnem obdobju bi izvedli priprave za začetek dolgoročnih razvojnih projektov in ohranitev dejavnosti. Projekti, ki bi omogočili dolgoročni razvoj dejavnosti so * nadaljnje raziskave in pridobivanje ogljikovodikov, * izkoriščanje odkritih (marginalnih) nahajališč ogljikovodikov, * ekološka sanacija rudarskih objektov in naprav, * gradnja podzemnega skladišča za zemeljski plin v Petišovcih, * izkoriščanje geotermalne energije, * nadaljnje raziskave in pridobivanje odkritih mineralnih surovin Raziskave in pridobivanje nafte in plina bi morale ostati tudi v prihodnje ena temeljnih dejavnosti. To potrjujejo tudi novo odkrita nahajališča ogljikovodikov v sosednjih državah v bližini naše državne meje. Ker območje na slovenski strani ni dovolj raziskano, sredstev pa ni, bi bilo potrebno urediti koncesijsko zakonodajo za odkrivanje in črpanje ogljikovodikov. Tujci se zanimajo za raziskave v severovzhodni Sloveniji, vendar pisma o nameri s tujim partnerjem zaradi zakonskih nejasnosti ni bilo možno podpisati. Izkoriščanje odkritih (manjših) nahajališč ogljikovodikov v severovzhodni Sloveniji bi z uporabo sodobnih metod eksploatacije prav tako pomembno prispevalo k ohranitvi dejavnosti. Zaradi zahtev inšpekcijskih služb je potrebno ekološko sanirati rudarske objekte in naprave, kar bo imelo delno tudi razvojni pomen, saj bodo nekatere objekte lahko uporabljali tudi v druge razvojne namene (na primer za izkoriščanje geotermalne energije, muzejsko dejavnost in podobno). Gradnja podzemnega skladišča za zemeljski plin v Petišovcih je možnost, da bi v nacionalnem in ekonomskem interesu izkoristili izčrpana proizvodna ležišča ogljikovodikov na naftno plinskih poljih Petišovci in Dolina. Študije pa kažejo, da je ta ležišča ogljikovodikov možno uporabiti za podzemno skladišče plina. Geotermalno energijo je možno intenzivno izkoriščati v severovzhodni Sloveniji, kjer je večina geotermalnega energetskega potenciala v Sloveniji in tako za izkoriščanje nizkotemperatur-ne (na primer za ogrevanje stanovanj, bazenov, za sušenje...) kakor tudi visokotemperaturne geotermalne energije (za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah) obstaja več načinov. Raziskave in pridobivanje mineralnih surovin, ki so jih odkrili vrtalci Nafte Lendava s številnimi vrtanji, lahko prav tako odigrajo pomembno vlogo pri ohranitvi Družba Nafta Lendava in sindikat družbe sta 27. oktobra podpisala socialni sporazum, s katerim sta določila višino izhodiščne plače oziroma znižanje plač. Sporazum bo veljal do 30. avgusta 1999 in je eden notranjih ukrepov za ureditev razmer v družbi. Zaposleni želijo tudi na ta način prispevati k zagotavljanju pogojev in temeljev nadaljnjega razvoja družbe. 'Socialno varnost želimo dosegati in zagotavljati z delom, ne na kakšen drugi način,' trdijo v sindikatu družbe v imenu vseh zaposlenih. Upati je, da bo s sodelovanjem vseh strani in lastnikov pri izvajanju določil pogodbe o zagotovitvi pogojev za kratkoročno poslovanje Nafte Lendava, ki sta jo 24. septembra podpisala Petrol in država, dosežen in uresničen tudi osnovni cilj, ki je bil opredeljen v Lendavi 27. avgusta ob obisku predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ministra za gospodarske dejavnosti mag. Metoda Dragonje. Stefan Prša m PETROL tehnika & razvoj Zavorne tekočine Uvod Vsako motorno vozilo je sestavljeno iz več sklopov. Med njimi so življenjskega pomena za varnost voznikov in sopotnikov zavore, ki bodisi delujejo na mehanskem principu (ročne zavore), bodisi na osnovi hidravlike ali pa na kom-primiran zrak. V nadaljevanje bo izvajanje omejeno predvsem na hidravlične zavorne tekočine. V vsakem hidravličnem sistemu je tekočina, ki zaradi svoje nestisljivosti omogoča enakomeren pritisk v vseh delih zavornega sistema. Zavorne tekočine, s katerimi so napolnjeni zavorni sistemi, lahko razdelimo, predvsem glede na njihovo kemično osnovno sestavino, v sledeče skupine: 1. Zavorne tekočine na osnovi poligli-kolov oziroma natančneje poliglikoletrov, ki z več kot 95-odstotnim deležem predstavljajo glavno skupino zavornih tekočin v Evropi in Združenih državah Amerike. Te tekočine niso olja, temveč alkoholi in najbolje izpolnjujejo vse postavljene zahteve. 2. Zavorne tekočine na osnovi mineralnih in sintetičnih olj, ki se kot hidravlične tekočine uporabljajo le v nekaterih posebnih primerih, kot je na primer univerzalno in super univerzalno traktorsko olje pri zavorah kmetijskih in gradbenih strojev. 3. Zavorne tekočine na osnovi mineralnih olj, ki se kot hidravlične tekočine uporabljajo le pri nekaterih znamkah motornih vozil (Citroen, nekateri modeli pri BMW, Rolls Royce). 4. Zavorne tekočine na osnovi ogljikovih kislih estrov, ki pa se na trgu še niso utegnile uveljaviti. 5. Silikonska olja, ki sicer imajo zelo ugodno obnašanje v smislu odvisnosti viskoznosti od temperature, vendarle pa je njihova uporaba omejena le na nekatere zelo specialne primere. Razdelitev zavornih tekočin glede na gradacijo Zavorne tekočine, ki jih proizvajajo na osnovi poliglikoletrov se med seboj razlikujejo po vrelišču, vlažnem vrelišču, viskoznosti pri nizkih temperaturah in nekaterih drugih lastnostih. Različne gra- ilavni zavorni cilinder Zavorni pedal več izpolnjevali vedno strožjih zahtev in so danes le še zgodovinskega pomena. Zavore sprožimo s pritiskom na zavorno pedalo, večinoma s pomočjo vakuumskega zavornega ojačevalca sile (t. i. servo zavora), ki izkorišča podtlak v sesalnem sistemu morja. Pri tem nastanejo v zavornem sistemu pritiski v velikosti do 100 barov. Po Pascalovem zakonu se širi tlak v tekočini od glavnega zavornega cilindra po zavorni napeljavi enakomerno v vseh smereh. Bati v delovnih cilindrih bobnastih in/ali diskastih zavor se premaknejo pod vplivom pritiska v tekočini in stisnejo zavorne obloge proti zavornim bobnom oziroma diskom. Shematično zgradbo dvokrožnega zavornega sistema prikazuje slika 1. Slika 1: Shematična zgradba dvokrožnega zavornega sistema Prvič so opremili avtomobile s hidravličnimi tekočinami davnega leta 1924. Kot hidravlični medij so se uporabljali alkoholi, predvsem bolj kakovostni, kakor je na primer glicerin in mešanice glice-rin-voda. Ti proizvodi pa v nadalj-nem razvoju niso Bobnasta zavora Diskasta zavora dacije in njihove oznake temeljijo na mednarodnih specifikacijah. Tako določajo ameriški zvezni varnostni standardi za motorna vozila (FMVSS) tri kakovostne razrede zavornih tekočin in sicer DOT3, DOT4 in DOT5. Zavorne tekočine razreda DOT3 in DOT4 se uporabljajo v zavornih sistemih osebnih in transportnih motornih vozil. DOT4 zavorne tekočine, ki deloma izpolnjujejo tudi zahteve razreda DOT5, razvrščajo nekateri proizvajalci še v dodatni super DOT4 ali v DOT4 plus razred. Zavorne tekočine kakovostnega razreda DOT5 pa se uporabljajo v tekmovalne namene na avtomobilskih in motociklističnih dirkah. Te tekočine prenesejo višje temperature, a imajo hkrati krajši rok uporabe. Izhodiščna proizvoda za zavorne tekočine na osnovi poliglikoletrov sta etilen-oksid in propile-noksid, ki ju proizvajajo iz etilena oziroma propile-na. Pri reakciji z alkoholi, kakor so metanol, etanol, butanol in drugi, nastanejo glikol-etri. Način delovanja hidravličnih zavor Rezervoar Pri mnogih modelih vozil uporabljajo bobnaste zavore na zadnjih kolesih in diskaste na prednjih kolesih. Težka in zmogljivejša osebna vozila pa so opremljena z diskastimi zavorami na vseh štirih kolesih. Na osnovi povečanih varnostnih zahtev se v sodobni avtomobilski industriji v čedalje večji meri uporabljajo dvokrožne zavorne sisteme. V tem primeru je glavni zavorni cilinder razdeljen v dve neodvisni kompresijski komori. Takšen tandem cilinder omogoča sprožitev dveh neodvisno delujočih sistemov in s tem preprečuje pri nekontroliranih izpustih (le-kažah) izpad celotnega zavornega sistema. Pri dvokrožnih zavorah sta povezana ali križno delovni cilinder enega sprednjega in enega zadnjega kolesa, ali oba cilindra sprednjih in oba cilindra zadnji koles z vsakokrat ločenimi hidravličnimi sistemi. Pri zaviranju se težišče momenta vozila premakne v smeri vožnje. Zatorej je pomembno, da so sprednja kolesa sposobna prenašati večjo zavorno silo. Ker po Pascalovem zakonu deluje pritisk v tekočini vseh delovnih cilindrov enakomerno, je potrebno poskrbeti za konstrukcijske ukrepe za optimalno porazdelitev sile, kar lahko dosežemo z izbiro različnih premerov cilindrov. Še učinkovitejši so ABS sistemi, ki preprečujejo blokiranje koles. Parna zapora - izpad delovanja zavor zaradi tvorbe parnih mehurčkov Visoke temperature v zavorah vodijo do prezgodnjega staranja hidravlične tekočine, poleg tega po močno obremenu-jejo gumijasta tesnila, še posebno v delovnih cilindrih diskastih in bobnastih zavor. Bistveno pomembnejša, posebno pri visokih temperaturah, pa je vendarle možna tvorba parnih mehurčkov v tekočini. Pri zelo močni termični obremenitvi se pri razpadu komponent zavorne tekočine tvorijo stalni plinski mehurčki. Pri zavornih tekočinah z večjim deležem vode nastanejo plinski mehurčki ob prekoračitvi temperature vrelišča. V nasprotju s tekočinami so plinski in parni mehurčki stisljivi. Pri nižjih pritiskih zavornega pedala se plini komprimira-jo in deloma raztopijo v tekočini. Ker je volumen glavnega zavornega cilindra s 5 do 15 mi relativno majhen, lahko v takšnih slučajih pritisnemo zavorni pedal do konca, ne da bi pri tem ustvaril zahtevani zavorni pritisk - zavore odpovedo. Ta učinek je poznan pod imenom parna zapora (vapour lock) oziroma izpad zavor zaradi tvorbe parnih mehurčkov. Zatorej morajo biti zavorne tekočine zasnovane na takšen način, da pri obratovalnih pogojih zagotovo ne pride do zgoraj opisanih izpadov. Mednarodni in državni standardi Do leta 1962 niso obstajali enotni standardi za zavorne tekočine. Šele leta 1958 so postali za zavorne tekočine tudi mednarodno obvezni ameriški standardi SAE J 70 R1 in R2. Kasneje so te standarde zamenjali s poostrenimi predpisi po SAE J 1702 in 1703, s čimer se je ustreglo naraščajočim varnostnim zahtevam. Do leta 1972 so bili SAE standardi obvezni za vse druge iz njih izpeljane industrijske normative. Šeie leta 1972 so biie definirane kakovostne stopnje v FMVSS 116. Ta normativ razdeli kakovostne nivoje v tri razrede in sicer v DOT3, DOT4 in DOT5. Leta 1978 so ob Razdelitev v razrede DOT3, DOT4 in DOT5 je izdelana predvsem glede na vrelišče in vlažno vrelišče zavorne tekočine, katera sta najpomembnejša parametra kakovosti (glej diagram krivulj vrelišč - slika 2). DOT5 je bila prvotno zavorna tekočina na osnovi silikonskega olja in iz upoštevanju standarda SAE J 1703 privzeli kot mednarodno sprejeti standard ISO 4925, ki v obliki DIN-ISO 4925 velja od leta 1980 DIN-ISO 4925 tudi kot nemški standard. Tudi japonski standard JIS K 2233 se vseh točkah opira na SAE in FMVSS 116. Zavore predstavljajo varnostni element motornih vozil, saj jo je potrebno upoštevati kot funkcijski element. Temu ustrezno je treba vzeti v ozir tudi zahteve, katere so definirane v testnih specifikacijah standardov. Za konvencionalne sintetične zavorne tekočine na osnovi poliglikoletrov se uporabljajo SAE, DOT in ISO karakteristike za razdelitev v razrede (glej tabelo 1). nje so naknadno izpeljali predstavljene minimalne zahteve. Medtem so bile DOT5 zahteve aplicirane tudi na zavorne tekočine na osnovi poliglikoletrov, pri čemer trenutno industrija motornih vozil ne zahteva viskoznosti, ki bi bilemanjše od 900 mmm2/s pri temperaturi -40° C. Petrolova zavorna tekočina Brake fluid DOT4 Tudi podjetje PETROL ima v svoj prodajni program uvrščeno visoko kakovostno zavorno tekočino PETROL BRAKE FLUID DOT4 (glej sliko 3), ki se uporablja v vseh vrstah hidravličnih zavornih sistemov in hidravličnih sklopk. Izdelana je na osnovi gli-kolnih etrov ter dodatkov za izboljšanje mazalnih lastnosti in dodatkov proti koroziji oziroma oksidaciji. Temperatura vrelišča zavorne tekočine je najmanj 265° C, vlažnega vrelišča pa 165° C. SAE J 1703 FMVSS 116 ISO 4925 DOT3 DOT4 DOT5 Vrelišče Vlažno vrelišče Viskoznost pri -40° C >=205° C >=205° C >=230° C >=260° C >=205° C >=140° C >=140° C >=155° C >=180° C >=140° C - <1800mm2/s <1500mm2/s <1800mm2/s <900mm2/s <1500mm2/s Tabela 1: Karakteristike kot osnova za razvrstitev zavornih tekočin na osnovi poli-glikolestrov v posamezne razrede Slika 2: Diagram temperatura vrelišča v odvisnosti od vsebnosti vode Zniževanje vreli čTvseb naraščaj lišča pr -lOStfvi 'Qd© DOT € DOT 4 DOT S % vsebnosti vode H Ljubljana, november 1998 Prednosti zavorne tekočine BRAKE FLU-ID DOT4 so naslednje: odlična termična obstojnost odlična antikorozijska zaščita kovinskih delov ne povzroča nabrekanja tesnil iz naravne gume (NR), stiren-butadiena (SBR) in E PD M gume lahko se meša z ostalimi zavornimi tekočinami, ki odgovarjajo enakim zahtevam Zavorna tekočina BRAKE FLUID DOT4 izpolnjuje zahteve sledečih specifikacij: SAE J 1703 FMVSS 116, DOT3 in DOT4 ostalih mednarodnih standardov, tudi ISO 4925 Za zavorno tekočino BRAKE FLUID D0T4 je na voljo tudi spričevalo za nevarne snovi z varstveno-tehničnimi podatki o nevarnosti za zdravje. Pripravil: Marko Premk, dipl. ing.; Petrol, Tehnična služba Slika 3: Zavorna tekočina PETROL BRAKE FLUID DOT4 Revolucija pri natakanju goriva v Munchnu V četrtek, 5. februarja 1998, se je v Munchnu pisala zgodovina. Na ta dan je začela prvič delovati robotizirana bencinska črpalka v Nemčiji. Dietmarju Pos-sartu, poslovodji srednjevelikega podjetja za mineralna olja MTB Benzin-Kontor in pobudniku v prihodnost usmerjenega projekta na njegovi BK bencinski črpalki v Munchnu na ElisabethstraBe, je Johann - tak je uradni naziv robota za na-takanje goriva - spremenil vizije v realnost; nad njim je bil navdušen tudi bavarski minister za gospodarstvo. V soboto je sledil še »Dan odprtih vrat« in stotine voznikov avtomobilov iz Munchna in okolice je z radovednostjo in navdušenjem obiskalo omenjeno bencinsko črpalko. Na poti k realizaciji tega projekta je Possart veliko podporo dobil od podjetja RMP Umvvelttechnik GmbH, hčerinske- ga podjetja firme Benzin-Kontor, ki se je s svojim iskanjem strankam in okolju prijaznih tehnologij natakanja goriv pridružil švedskemu podjetju Autofill, ki se že od leta 1993 ukvarja z razvojem računalniško-vodenega high-tech robota za natakanje goriva. Robot za natakanje goriva Johann ni le tehnična inovacija, temveč je razvidno tudi, da je zanikana sedaj že razširjena filozofija podjetij za mineralna olja, ki - enostavno rečeno - pravi, da je pomembnejša trgovina na bencinski črpalki kot pa točilno mesto; če stranka hitro natoči gorivo in odpelje, ostane trgovina neizkoriščena. Da pa bi bilo to preprečeno, je potrebno spremeniti osnovno zgradbo bencinskega servisa. Stranka najprej na začetku bencinske črpalke s pomočjo robota natoči gorivo, potem pa se odpelje do parkirišča, ki je pred trgovino, in opravi svoj nakup neobremenjen s skrbjo, da nekdo za njim čaka, da bi natočil gorivo. Za manjša mesta in pokrajinska naselja, kjer se večje investicije naftnih družb v trgovine na bencinskih črpalkah ne izplačajo, predstavlja robot za natakanje goriva ugodno rešitev, še posebno kar se tiče obratovalnih stroškov. Prvi poskusi delovanja v Skandinaviji Robota za natakanje goriva so razvili strokovnjaki švedskega tehnološkega podjetja Autofill AB, ki ima sedež v Stockholmu. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993 in je danes vodilno pri razvoju sistemov za avtomatsko natakanje goriva. Po neštetih opravljenih preskusih je sle- g Ljubljana, november 1998 dila namestitev prvega (na svetu) robotiziranega sistema za natakanje goriva podjetja Autofill sredi leta 1997, in sicer na enem izmed bencinskih servisov švedske naftne družbe OK v Stockholmu. Glavni tehnik pri OK utemeljuje odločitev za tak sistem z interesom naftne družbe OK, da omogoča tehnične novosti, ki po eni strani prispevajo k zaščiti okolja, po drugi pa povečajo zadovoljstvo strank. Švedska pa je sploh prva država v Evropi, ki je uvedla povratni vod za pline pri natakanju goriva. Inteligenca sistema iz Einbecka Tehnična zasnova robotiziranega projekta je potekala z združenimi močmi podjetij Autofill iz Stockholma in Wayne Ger-many iz Einbecka, podružnice svetovno-razširjenega opremljevalca bencinskih servisov Wayne. Wayne Germany je posebno za ta projekt razvil novo cev za točenje goriva in obsežno programsko opremo za pridružen sistem. Inteligenca sistema skrbi tudi za gladko uravnavanje med terminalom za kartice, ma-nagement sistemom bencinske črpalke, imenovanim NUCLEUS, točilnimi mesti in točilno roko robota. Z avtomatom za točenje bencina, katerega je razvilo podjetje Wayne iz Einbecka, je mogoče točiti vse tri trenutno najbolj aktualne vrste bencina, to je Normal, Super in Super Plus. Tako se je mogoče izogniti temu, da bi za vsako vrsto bencina potrebovali drugega robota. V prihodnjem bo seveda mogoče tudi točenje diesel goriva z ločeno cevjo. Robotizirano točenje goriva Za točenje goriva na avtomatiziranem bencinskem servisu potrebuje voznik kreditno kartico servisa in skrivno številko (PIN kodo). S tem se avtorizira pred procesom točenja goriva na črpalki, samo opravilo je zelo podobno tistemu na bančnih avtomatih. Po vnosu številke komunicira terminal za kartice CAT z ma-nagement sistemom bencinske črpalke NUCLEUS-om. V tem sistemu je med drugim shranjeno, katera vrsta bencina je ustrezna za vozilo stranke. Programska oprema za ta projekt je bila prav tako razvita v Einbecku. Ko voznik vnese svojo številko v računalnik, prevzame robot za točenje goriva nadzor nad celotnim postopkom. S pomočjo čipa (oddajnika), ki je nameščen sredi pokrova za dolivanje goriva pri avtomobilu, se robot namesti v pravilno lego, odpre pokrov in se poveže s posodo za gorivo. Preko komunikacije s sistemom NUCLEUS robot ve, katero vrsto bencina mora točiti v določeno vozilo. Natakanje goriva se začne in na koncu avtomatski črpalkar zapre pokrov posode za gorivo. Voznik vzame potrdilo na terminalu in že se lahko odpelje. Plačilo je bilo namreč vmes že opravljeno, in sicer preko kreditne kartice bencinske črpalke. Celoten proces nataka-nja goriva traja samo 90 sekund. Voznik lahko pri tem načinu avtomatiziranega točenja goriva ves čas sedi v vozilu. Obstoječ pokrov za posodo za gorivo pri odprtini za točenje goriva mora biti s pomočjo dodatne opreme dodelan. Na nov pokrov je pritrjen oddajnik, s pomočjo katerega se robot namesti v pravilno lego. Seveda je tudi s spremenjenim pokrovom še vedno mogoče natakati gorivo na navadnih bencinskih črpalkah. Stroški / koristi za vlagatelja Possart je bil pripravljen za svojo avtomatizirano bencinsko črpalko investirati trikrat več kot bi moral v primerjavi z navadno bencinsko črpalko. Poleg tega pravi, da je mogoče stroške za veliko streho bencinskega servisa in potrebne kanalizacije ter vozne površine zmanjšati za štiri petine, saj je celot- no delovno območje robota znatno zmanjšano. BK bencinski servis z na novo zasnovanim sistemom za sesanje plinov Poleg modernega robota za točenje goriva razpolaga omenjena BK bencinska črpalka v Munchnu še z novo tehniko sesanja plinov, ki nastajajo pri točenju goriva, in sicer s pomočjo membrane. Sesanje plinov praktično pomeni, da se mešanica bencinskih hlapov in zraka, ki nastane pri točenju goriva pri odprtini rezervoarja za gorivo, s pomočjo sesanja vodi nazaj do rezervoarja bencinske črpalke. V uporabi sta dva sistema, in sicer t.i. pasivni zaprti sistem, pri katerem se odprtina posode za gorivo pri avtomobilu zatesni s pomočjo pregibnega mešička in se hlapi preko mešička in povratnega voda za pline prečrpajo nazaj v rezervoar pod zemljo. Drugi sistem pa je aktivni, odprt, pri katerem vakuumska črpalka povzroči podtlak in vsrka hlape, ki nastanejo pri točenju in jih prečrpa nazaj v podzemni rezervoar. Zaradi enostavne uporabe se je pretežno uveljavil slednji sistem. Da pa je preprečeno izhlapevanje bencinskih hlapov skozi cev za odzračeva-nje, sme biti pri natakanju goriva vsrkanega le toliko zraka kolikor je iztočenega bencina iz podzemnega rezervoarja. S temi pogoji je stopnja učinka zajetja hlapov omejena na približno 75 procentov. Da bi izboljšali omenjeno stopnjo in zmanjšali celotno količino hlapov, je kemijski inštitut raziskovalnega centra GKSS iz Geesthachta razvil novo membrano, ki omogoča boljše sesanje plinov pri točenju goriva, in sicer je ta izkoristek približno 95 procentov. S sesanjem presežka zraka pri odprtini posode za gorivo je zajeto skoraj 100 procentov plinov, ki nastajajo pri točenju goriva. Ko pa izhaja ta presežek skozi cev za prezračevanje, mebrana loči bencinske hlape od zraka, le-ti se vrnejo v podzemni rezervoar, v ozračje pa preide le čist zrak. Drugače pa se postopek z membrano že dolgo uporablja pri zmanjšanju emisij ogljikovodikov v rafinerijah in skladiščih naftnih derivatov. Omenjena avtomatizirana bencinska črpalka v Munchnu je prva izmed približno desetih načrtovanih bencinskih črpalk, ki bodo imele nov sistem sesanja plinov, ki pripomore k zmanjšanju emisij, kar je tudi v okviru pospešenega programa nemškega Ministrstva za oblikovanje, znanost, raziskovanje in tehnologijo. Sistem z membrano v obliki kompaktne naprave pa bo na trgu pod imenom Va-conoVent proizvajalca Aluminium Rhe-infelden GmbH, pod licenco centra GKSS. ■f.-v, * r ISF ‘ 1 iztočna cev z aktivnim sesanjem plinov 2 vakuumska črpalka 3 tlačno stikalo za 7 S vakuumsko črpalko 4 povratni vod za pline 5 rezervoar 6 odzračevanje 7 pnevmatski ventil 8 membrana 9 nadtlačni ventil 10 podtlačni ventil 11 cev za odzračevanje V energetiki bomo upoštevali direktive EU Minister za evropske zadeve Igor Bavčar se je srečal s predstavniki energetike Po mnenju ministra Bavčarja je Slovenija uspešno prešla obdobje tranzicije, sledi ji obdobje reform, ki se mu zdi veliko bolj problematično. Skrbi povzroča dejstvo, da zamujamo z reformami, ki določajo naše konkurenčne prednosti in nas približujejo EU. Pri tem je imel v mislih predvsem ključna področja in preoblikovanje sistemov, kot so pokojninsko zavarovanje, kmetijstvo in uvedba davka na dodano vrednost. Poudaril je, da te reforme ne bodo lahke in da bo potrebno veliko usklajevanj in strokovnega dela. Prevladovale naj bi predvsem ekonomske, manj politične odločitve. Področje energetike je obravnaval predvsem skozi elektroenergetiko in plinsko, manj naftno dejavnost. Tu je po njegovih besedah stanje dokaj nespremenjeno. Ukrepi, ki jih od nas pričakuje EU, ter z njimi povezane odločitve, so še v študijski fazi. Tako ugotavlja, da na področju energetike trg ne deluje, prevladuje monopol, medtem ko deregulacija in liberalizacija še nista začrtani. Prav to pa je tisto, kar mora Slovenija opraviti v čim krajšem času. Minister je poudaril, da je njegov namen seznaniti prisotne z jasno začrtano odločitvijo, da bo Slovenija izvedla vse potrebne ukrepe in dosledno upoštevala direktive EU tudi na področju energetike in s tem zadostila zahtevam pridružitvenih sporazumov. Istočasno poziva stroko, da konstruktivno sodeluje in predlaga najboljše rešitve. Zlasti je bilo zanimivo, da je dosledno poudarjal, da se Slovenija tu ne želi posluževati velikih zaščitnih ukrepov, saj se s tem, ko smo se odločili za vstop v EU, pomen slovenskega tržišča kot lokalnega tržišča manjša. Največ vprašanj prisotnih se je nanašalo na možne instrumente za zaščito gospodarstva v prehodnem obdobju. Minister je jasno in nedvoumno odgovoril, da v mednarodnem prostoru, v katerega vstopamo, veljajo interesi, ne pa načela in da so zaščitni ukrepi v začetni fazi sicer možni, vendar vprašljivi. Uvoz energije se bo drastično povečal V Evropski uniji predvidevajo, da se bo v prihodnjih 20 letih njena odvisnost od uvoza energije močno povečala. Zdaj uvaža 650 milijonov ton naftnega ekvivalenta, leta 2020 naj bi se količina povišala na 1.100 milijona ton. To pomeni, da bi se delež uvoženega blaga za pokrivanje potreb v EU povečal s 50 na 75 odstotkov. Pri tem se bo zlasti povečal pomen zemeljskega plina kot energetskega vira, saj ocenjujejo, da se bo njegov delež v evropski energetski porabi povzpel z 20 na 26 odstotkov. Ker se bo istočasno zmanjšala njegova proizvodnja v EU, se bo uvoz do leta 2020 povišal s 40 na 70 odstotkov. Manj sprememb pričakujejo pri nafti, ki bo s 43 odstotki v porabi energije v Evropi tudi v prihodnje ostala glavni energetski vir. Odvisnost EU od tradicionalnih dobaviteljev surove nafte bi se ob tem utegnila povečati, nov vir pa bi utegnilo postati Kaspijsko morje. Razgovori o gradnji cevovoda do evropske sredozemske obale že intenzivno potekajo. Istočasno ocenjujejo, da bo delež premoga v energetski porabi EU stagniral pri 17 odstotkih. Ker se proizvodnja v Evropski uniji manjša, bodo morali povečati tudi uvoz tega energenta. Delež jedrske energije naj bi ostal pri 15 odstotkih. Na osnovi političnih dogovorov članic EU naj bi se poraba obnovljivih energetskih virov povečala s sedanjih 5 na 12 odstotkov. V ta namen naj bi do konca letošnjega leta pripravili nove smernice, s katerimi naj bi preprečili medsebojno konkurenčno uničevanje, ki je možno zaradi različnih nacionalnih subvencij za obnovljivo energijo. Razmišljajo o ustanovitvi evropskega sklada, s katerim bi podpirali energetsko proizvodnjo iz obnovljivih virov, vendar ne dosežejo politične enotnosti. Aleša Svetic Evropski parlament sprejema smernice za goriva Evropska unija namerava s V bencinu bo po letu 2000 dovoljene-strožjimi mejnimi vrednostmi pri ga samo 0,005 grama svinca na liter, bencinskih in dieselskih gorivih po letu 2005 mora biti bencin v celot- napovedati boj onesnaževanju zraka, ki ni EU povsem brez svinca. To velja tu- ga povzroča vedno večje število vozil di za članske kandidate, ki pa se sme- na evropskih cestah. V ta namen je ev- jo dogovarjati o prehodnih obdobjih, ropski parlament sprejel "smernice za Od leta 2005 je v bencinu prepovedan kakovost Ottovih in dieselskih goriv". tudi bencol, medtem ko bodo žveplo v Poostritev mejnih vrednosti naj bi izpe- bencinu in dieslu odpravljali postopno. Ijali v dveh korakih: leta 2000 in 2005. Mejne vrednosti za bencin v m C od 2000 od 2005 bencol 1,0 0 odstotek vsebnost žvepla 150 50 mg/kg vsebnost svinca 0,005 0 g/i diesei vsebnost žvepla 350 50 mg/kg m V središču smo ljudje Q Središče podjetniškega razmišljanja in ravnanja je človek. V vsakodnevnem življenju vedno sodelujejo trije: - človek kot delavec, - človek kot kupec, - človek kot manager. Človek kot delavec je nekdo, ki ga zaposlimo zato, da bi opravil določeno delo, in nam s tem omogočil doseči več, kakor če bi delali sami. Včasih pri tem pozabimo, da gre za človeka sodelavca, ki ima povsem enake želje, sanje in skrbi kakor mi in razmeroma podoben cilj kakor manager. Ima tudi ekonomsko načelo in si želi, da bi s čim manj dela čim več zaslužil. Njegovo hotenje po osebnem zadovoljstvu je povsem legalna človeška lastnost. Tako kakor mi, bi rad živel v blaginji, bogastvu in z nekoliko udobja. Če hočemo, da bo delavec dal svoj čim večji prispevek k skupnemu uspehu podjetja, se moramo naučiti z njim deliti. Kdor prispeva k našemu bogast- vu, sme biti deležen tudi delčka našega uspeha. Potrebna je torej motivacija. Motivacijo predstavljajo vsi notranji odnosi, opisani kot želje, hrepenenje, smisel ... Je stanje, ki aktivira ali premika. Proces motivacije vključuje napor, vztrajnost in cilje. Ko dosežemo cilj, in s tem zadovoljimo svojim željam, lahko rečemo, da je bil proces pravilen. Kaj motivira? * kreativno delo, * spoštovanje opravljenega dela, * možnost za napredovanje in razvoj, * občutek, biti "vključen" pri zadevah, * dobro plačilo, * dotpri delovni pogoji, * poštenost in razumevanje. Kako motivirati? * uskladiti delavčeve sposobnosti in delovno mesto, * definirati odgovornosti in pooblastila, * komunicirati na vseh ravneh, * vključiti zaposlene v vse procese dela, * izobraževati, * zagotoviti nadzor dela, * nagrajevati zaposlene za uspešno delo. Le s strokovnim vodenjem bomo ustvarili ozračje, v katerem bomo dosegli naklonjenost, učinkovitost in produktivnost. Kupec je v vsakem podjetju vir zaslužka. Če nam ne da naročila, v podjetju nič ne deluje. No client - no company (če ni kupcev - ni podjetja). To reklo velja za vsako podjetje. Odkar obstajajo podjetja, je znana tudi osnovna modrost za delo s kupci: moram koristiti, da dobim korist. Le če kupcu lahko ponudim korist, lahko koristim sebi in podjetju. Sem ter tja se je dobro vprašati, ali bi bili sami radi kupci v svojem podjetju. In če pri tem vzamemo za merilo svoje lastne človeške želje, imamo zelo dobro navodilo, kako se moramo vesti do kupcev. Človek je manager. Da, marsikdo med nami je pozabil, da je človek, in s tem zapravil možnost, da bi z veliko lastne motiviranosti oblikoval svoje življenje. Od samega dela, naglice in rutine je izgubil del kakovosti življenja in del življenja samega. Zelo smiselno si je zastaviti vprašanje: "zakaj pravzaprav delam?" Če se ne boste spomnili odgovora, zelo kmalu ne boste več videli smisla za delo. Kajti načelna usmeritev k cilju, ki ob vsakem času odgovori, zakaj si je smiselno prizadevati, se spreminjati in gibati, je edini trajni razlog za zagnano in vztrajno delo. Bistveni cilj vsakega managerja pa je gotovo voditi uspešno podjetje ter ob njegovem uspehu črpati veselje in lastno motiviranost. Tudi managerji si določite zadeve, ki vas zabavajo in se nagradite za goro dela, ki ga morate opravljati dan za dnem. Praznujte zmage in sprejemajte poraze brez hude prizadetosti. Hkrati poskusite pridobiti manevrski prostor in prosti čas, v katerem boste uživali sadove svojega uspeha kot nagrado za vsakodnevne skrbi. Človeka vredno življenje bomo torej imeli samo, če se bomo zavedali svo- Kupec je vir zaslužka - Petrolov prodajalec se tega dobro zaveda EQ je človeškosti. To pa vodi k preprosti skupni podobi: v odnosih med ljudmi je pot razumevanja vedno najuspešnejša. Imeti človeka za središče dejavnosti pomeni sprejeti človeškost kot način razmišljanja in s tem stopiti na pot filozofije TQM. Sile, ki smo jih pri tem sprostili, pa lahko uporabimo za opravljanje nalog. Če pa nihče ničesar ne premakne, se ne bo nič spremenilo. Osredotočenje na kupca (zunanja in interna stranka) Ker kupec pomeni našo prihodnost, in ker upamo, da nas bo prav on v prihodnosti tudi čakal, je strategija "osredotočenja na kupca' tako rekoč nuja in celo presega običajno razumevanje "skrbeti za kupca". Osredotočenje na kupca je eden najbolj vitalnih faktorjev poslovne uspešnosti kateregakoli podjetja. Podjetju, ki razume in spremlja potrebe kupcev in kupcu tudi ponudi, kar si želi in pričakuje, lahko prerokujemo varnejšo prihodnost. Pravzaprav največkrat razumemo kakovost kot zadovoljstvo kupca. Dejstvo je, da je kupec tisti, ki presodi kakovost naših proizvodov in storitev. Kupca, ki kupuje ali uporablja proizvode in storitve našega podjetja, imenujemo ZUNANJA STRANKA. Med njimi ne smemo pozabiti tudi tistih, ki ne uporabljajo naših proizvodov in storitev, vendar živijo v neposredni bližini naših objektov in so tako naše pasivne stranke (onesnaževanje okolja). Vključeni pa so tudi vsi delničarji in na splošno družba kot celota z upoštevanjem generacije, ki šele prihaja. Ne smemo pa pozabiti tudi na INTERNO STRANKO, ki neposredno sodeluje pri procesih dela v podjetju. Interna stranka je po domače povedano vsak zaposleni v našem podjetju. Velikokrat je zadovoljstvo zunanje stranke odvisno prav od zadovoljstva internih strank, to pa se odraža v izdelkih in storitvah podjetja. Evropski teden Kakovost je kategorija v najširšem pomenu besede, ki je danes prisotna na vsakem koraku človekovega življenja in dela. S celo vrsto aktivnosti in dogodkov ji je bil posvečen tudi Evropski teden kakovosti, ki se bo letos zgodil v času od 9. do 15. novembra pod pomenljivim naslovom KAKOVOST V EVROPI -SKUPNA ODGOVORNOST, SKUPEN USPEH. Evropski teden kakovosti podpira promocijo in demonstracijo prednosti in pomena kakovosti v tekmovalnosti po vsej Evropi, poteka pa v drugem tednu novembra, ko je drugi četrtek v tem mesecu proglašen za svetovni dan kakovosti. Finančno ga podpira Komisija evropske skupnosti na pobudo Evropske platforme kakovosti, ki ga predstavljata Evropska organizacija za kakovost - EOQ in Evropska fundacija za management kakovosti -EFOM. Pomena kakovosti se zavedamo tudi v Sloveniji. Tako je tudi letos Slovensko združenje za kakovost - SZK v sklopu Evropskega tedna kakovosti organiziralo 12. in 13. novembra v Portorožu že 7. letno konferenco z naslovom SKUPNA ODGOVORNOST, SKUPEN USPEH. Števi Ini predavatelji so skušali pojasni- kakovosti ti v svojih prispevkih tako pristope pri izgradnji sistemov kakovosti, kot tudi sodobne trende v sistemskem pristopu poslovodenja, sisteme kakovosti v državni upravi, kakovost v malih podjetjih in obrti, ter trende v sistemih varovanja okolja. V plenarnem delu so s svojimi prispevki sodelovali tudi tuji predavatelji iz Quality Assurance -AUDI, s svojimi stališči pa so obogatili okroglo mizo nekateri gospodarstveniki in managerji uspešnih slovenskih podjetij. Kako pa v PETROLU? Ali se zavedamo, da kakovostni proizvod in vrhunska storitev dandanašnji nista več dovolj? Ali skušamo izmeriti zadovoljstvo naših kupcev, ki so vse, kar imamo in se jim še bolj približati? Ali znamo, hočemo in zmoremo izmeriti tudi zadovoljstvo zaposlenih? Brez zadovoljnega kupca in brez zadovoljnega zaposlenega, ter brez kakovostnega proizvoda in v odličnost naravnane storitve, bomo težko vzdržali vsakdanjo konkurenčno tekmo na trgu. Mislim, da gre pri tem za celo vrsto vprašanj, na katera bomo morali najti ustrezne odgovore, priliko, da o tem razmišljamo, pa ponujata že Evropski oziroma Slovenski teden kakovosti. Mirko Anželj Kaoru Ishikavva pravi: "Naslednji proces je naš kupec," eden pomembnih principov za doseganje kakovosti v storitvi pa: "Ravnaj z interno stranko tako, kakor bi želel, da ona ravna z zunanjo." Mateja Zgonc (nadaljevanje prihodnjič) m EUROPEAN QUALITY WEEK CALENDAR 1998 QUALITY IN EUROPE - SHARING RESPONSIBILITIES, SHARING BENEFITS Monday 9 November to Cunday II NoAmber 1998 Vabilo k Evropskemu tednu kakovosti Odličnost za svetovni trg, kakovost za ljudi Konferenca se je zavlekla pozno v noč Pod tem naslovom, ki je bil hkrati tudi vodilni moto konference, sva se s kolegico Anjo Kocjančič udeležila v Parizu 42. evropske konference o kakovosti. Francozi so dogodek poimenovali European Qu-ality Convention, potekal je v Palais des Congres od 21. do 23. oktobra 1998, prvič v zgodovini evropskih konferenc pa so ga združeno organizirale kar tri organizacije in sicer EOQ (European Organization for Quality), EFQM (European Foundation for Qu-ality) in MFQ (Mouvement Francais po-ur la Qualite oziroma Francosko združenje za kakovost). Konferenca, na kateri se je zbralo kar 1965 prijavljenih udeležencev z vsega sveta, je tudi sicer potekala v nekoliko drugačnem vzdušju, kot smo ga bili vajeni na dosedanjih konferencah. Veliko večino dela smo udeleženci opravili na plenarnih sejah v veliki konferenčni dvorani, v obliki okroglih miz, video konferenc in ob ogledih video posnetkov, manjši del konference pa je potekal tako, da smo poslušali predavanja po posameznih sekcijah in v manjših skupinah. Tako so na primer na okrogli mizi z naslovom ‘Izvori kakovosti" (The Roots of Quality) sodelovali priznani kakovostniki, ki jih mnogi uvrščajo med guruje kakovosti: prof. Armand Val Feigenbaum iz ZDA, prof. Yoshio Kondo iz Japonske in predsednik švicarskega združenja za kakovost Hans Dieter Seghezzi. Na okrogli mizi z naslovom "Odličnost za svetovni trg" (Excellence for the VVorld Market) so sodelovali znani gospodarstveniki kot Louis Schvveitzer iz Renaulta, Francija, Pins Bashcera iz Hiltija, Liec-henstein, Serge Dassault iz tovarne letal Dassault Aviation, Francija, Edmond Pachura iz jeklarskega velikana Sollac, Francija in Hugo Stracham iz Hevvlett-Packarda iz Argentine. Na video konferenci med Francijo in Nemčijo, ki jo je vodil predsednik Evropske fundacije za management kakovosti (EFQM), John Roberts pa sta sodelovala Mic-hel Bon iz France Telecom in Ron Sommer iz Deutsche Telekom. Skupna rdeča nit vseh teh dogodkov je ugotavljanje trendov h globalizaciji evrop- skega in svetovnega gospodarstva. Tudi taka velikana, kot sta francoski in nemški Telekom vidita svoj nadaljnji napredek in razvoj v povezovanju in združevanju obeh podjetij, ob zmanjševanju stroškov, zviševanju kakovosti proizvodov in storitev, zadovoljstvu svojih kupcev in svojih zaposlenih ter končno tudi v povečevanju dobička. Na konferenci je prevladovalo mnenje, da se filozofija vodenja TQM pomika proti kategoriji Total Business Excellence. Na predavanjih, ki so potekala po posameznih sekcijah, so predavatelji osvetlili celo paleto problemov in aktivnosti, ki so v tem trenutku aktualni v svetu in sicer od upravljanja sprememb do inovacij v razvoju proizvodov in storitev, kakovosti v storitvah, upravljanja zadovoljstva kupcev, benc-hmarkinga in samoocenjevanja, do zadovoljstva ljudi, učečih se organizacij, kakovosti v javnem sektorju, razvoja kakovosti v zdravstvu in upravljanja s kakovostjo, varnostjo in okoljem. Organizatorji so pritegnili k sodelovanju vse udeležence konference z anketo, ki so jo izvajali kar med samimi okroglimi mizami in video konferencami. O smiselnosti take ankete in o verodostojnosti njenih rezultatov so bila mnenja udeležencev zelo različna, nekatera tudi izrazito kritična, rezultati pa so vsekakor zanimivi in jih tudi posredujem. Tako so bili odgovori udeležencev na 1. vprašanje "Kje smo zaposleni?" sledeči: * v prehrambni industriji so zaposleni 3 odstotki udeležencev konference, * v industriji 40 odstotkov, * v storitveni dejavnosti 38 odstotkov, * v javnem sektorju 19 odstotkov, * v konstrukcijskih birojih 0 odstotkov. Drugo vprašanje se je nanašalo na podatek, kako veliko je podjetje, iz katerega prihajamo: * manj kot 15 ljudi 6 odstotkov, * od 15 do 30 ljudi 2 odstotka, * od 30 do 100 ljudi 6 odstotkov, * od 100 do 800 ljudi 15 odstotkov, * nad 800 ljudi 68 odstotkov. Na tretje vprašanje, kdaj je kakovost kot kategorija postala resen predmet razprave za zahodna podjetja, smo odgovorili takole: * pred letom 1945 3 odstotki, * 1945-1960 15 odstotkov, * 1960-1973 10 odstotkov, * 1973-1989 49 odstotkov, * od 1989 dalje 20 odstotkov. Na 4. vprašanje, kako dolgo je naše podjetje že vključeno v TOM, smo odgovorili: * manj kot dve leti 2 odstotka, * od 2 do 5 let 31 odstotkov, * od 5 do 10 let 26 odstotkov, m * od 10 do 15 let 16 odstotkov * več kot 15 let 6 odstotkov. O geografskem izvoru QM (Quality Management) smo bili naslednjega: * ZDA 39 odstotkov, * zahodna Evropa 7 odstotkov, * USSR 2 odstotka, * Japonska 51 odstotkov. Mnenje o človeku, ki je najbolj vplival na QM, je bilo: * Juran 20 odstotkov, * Deming 60 odstotkov, * Crosby 5 odstotkov, * Taylor 2 odstotka, * Baldridge 8 odstotkov, * Schevvhart 2 odstotka. Na vprašanje, katera od naštetih aktivnosti je zapustila najmočnejši vtis na tekmovalnost v Evropi, smo bili odgovorili: * benchmarking (primerjanje) 9 odstotkov, * učeča organizacija 30 odstotkov, * re-inženiring 4 odstotke, * ISO 9000 certifikacija 3 odstotke * inovacije 27 odstotkov * management znanja 24 odstotkov. Tudi na naslednje vprašanje, katere so največje ovire pri uveljavljanju kakovosti, so bili odgovori zelo zanimivi: * pomanjkanje sposobnosti vodilnega managerja podjetja 46 odstotkov, * zahteve kupcev 2 odstotka, * metode in tehnike 8 odstotkov, * odpor srednjega managementa 40 odstotkov, * pomanjkanje finančne podpore 2 odstotka. Na vprašanje, katere pobude imajo največji vpliv na naše podjetje, smo bili sledečega mnenja: * benchmarking 5 odstotkov, * ISO 9000 21 odstotkov, * 6 sigma 1 odstotek, * samoocenjevanje in EFQM mode 16 odstotkov, * re-inženiring 12 odstotkov, * osebno vključevanje oziroma zgled predsednika podjetja 43 odstotkov. in še zadnje vprašanje o vodilni oziroma najpomembnejši značilnosti, ki opredeljuje naše podjetje: * stroga hierarhija in centralna organizacija 34 odstotkov, * porazdelitev odgovornosti 25 odstotkov, * delo v kooperativnem managementu 14 odstotkov, * vsak v podjetju skuša najti svoje mesto 25 odstotkov. Iz odgovorov je jasno razvidno, da ima največji vpliv na sistem kakovosti v nekem podjetju njegov vodilni mana-ger s svojim osebnim zgledom. Na konferenci so bili predstavljeni tudi vsi finalisti in podeljene Evropske nagrade za kakovost za leto 1998. Podelil jih je štirikratni zmagovalec te- Nedavno je ženski pevski zbor Petrol gostoval v Pragi. Na dveh nastopih smo prepevale dela slovenskih, čeških in slovaških avtorjev. Prvi koncert je bil v reprezentančnem prostoru praškega gradu, naslednjega dne pa v Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega. Koncerta sta izzvenela v češko nebo, vtisi, ki so nam ostali, pa bodo še nekaj časa tema pogovorov. Pri organizaciji sta pomagala češka ambasada v Ljubljani in pisar- kmovanj formule 1 Alain Prost. V kategoriji malih in srednjih podjetij se je med finaliste uvrstilo tudi slovensko podjetje Hermes Softlab d.o.o. iz Ljubljane, na kar smo bili slovenski udeleženci konference še posebej ponosni. Mirko Anželj na predsednika republike v Pragi, po prelepem mestu pa nas je vodil Sašo Frelih Mišo, hišni organist v Cankarjevem domu in svobodni umetnik, ki pravi: "Da je turneja uspela, gre zahvala tako organizatorjem kot pevkam in dirigentki. Nam vsem pa je lahko le v čast in veselje." Vsi smo pomagali dodati nov kamenček v mozaik tradicionalno dobrih kulturnih stikov med Čehi in Slovenci. Cvetka Novak Prepevale smo v zlati Pragi Srečanja se je udeležilo skoraj dva tisoč ljudi V Pragi je bilo prijetno m Ljubljana, november 1998 Petrol Racing Vsi Protonovi prvaki! Končano je letošnje prvenstvo v rallyju Osem rallyjev za letošnje slovensko prvenstvo je za nami. Pet končnih razvrstitev smo dobili - in prav v vseh so na vrhu naše, Petrolove posadke. Sliši se kar malo neverjetno, a vsi naši rallystični načrti (pravzaprav so bile bolj želje) so se uresničili. Prvi dve mesti ter četrto in peto v skupni slovenski razvrstitvi, prvi dve v skupini A turnih vozil, prvo in tretje mesto v skupini vozil na dvokolesni pogon F-2, prvo in drugo mesto v skupini N serijskih vozil, zmaga v skupini N do 2000 kubikov. "Premoč Petrolovih ekip”, 'Dobro sestavljeni puzli”, "Veličastna serija zmag" so le nekateri od naslovov, ki so našo ekipo predstavljali po številnih zmagah. Kaj hočemo še več? No, zmagovanja se človek nikoli ne naveliča. Kar takole mimogrede sta prvo mesto v conskem evropskem prvenstvu skupine N "snela" Vojko Podobnik in Matjaž Praznik, ki pa s tem še nista rekla zadnje besede. Na zadnjem avstrijskem rallyju se bosta z odličnim izhodiščem borila še za prestižno avstrijsko krono N skupine. In rezultati zadnjega rallyja: 1. Jemc/Korošak, 2. Jereb/Polončič, 3. Podobnik/Praznik (vsi Petrol Racing), 4. Peljhan/Kacin, 5. Černjavski/Vidmar. skušenj je bilo tekmovanje prekinjeno in končano zaradi smrtne nesreče avstrijske posadke s fiat cinquecentom. Že pred tem so organizatorji nevtralizirali (nevtralizirati pomeni ob nesreči, ko avto zleti s ceste, prekiniti hitrostno preizkušnjo ter vsem tekmovalcem, ki je niso prevozili, pripisati čas zadnje posadke, ki je uspešno prispela v cilj) tri preizkušnje. Nekateri tekmovalci z repa startne liste so na rallyju v Admontu uspeli prevoziti celih 15 (petnajst!) hitrih kilometrov. Pritožbe na račun organizatorjev, ki so v Avstriji po tradiciji precej nesposobni, so kar deževale. Prehiter in zato nevaren del ceste je tokrat že drugič letos (v Avstriji) zahteval dve smrtni žrtvi (v cinguecentu). 'RCTON PROTON Bomo tudi avstrijski prvaki? Že pred dirko v Admontu so imeli Tomaž Jemc in Matjaž Korošak ter Vojko Podobnik in Matjaž Praznik državne naslove v žepu. Tokrat smo držali pesti, da bo uspelo še Andreju Jerebu in Vinku Polončiču ter Roku Čer-njavskemu in Dušanu Vidmarju. Andreju je sicer “dihal za ovratnik" Darko Peljhan, ki se je lahko pohvalil tudi z močnejšim motorjem pod pokrovom svojega golfa, a končalo se je pol minute v našo korist. Brezkompromisna vožnja je Andreju poleg zmage v "njegovi" F-2 prinesla tudi skupno drugo mesto. Roka in Dušana se je na zadnjih rally-jih držalo veliko smole in njuna prednost pred zasledovalci z začetka sezone je skopnela. Potrebna je bila zmaga in Rok je tokrat peljal točno tako, kakor je bilo potrebno - dovolj hitro za vodstvo v svoji razvrstitvi in ne prehitro za obisk znamenitosti ob cesti. Čme pike Zadnje letošnje tekmovalno dejanje slovenska rally scene je po vnaprej znanem, a slabo zamišljenem scenariju potekalo daleč stran od oči slovenskih ljubiteljev rallyja. Le tisti res "čisto obsedeni" so se odpravili na pot v Admont, prej vas kakor mesto sredi avstrijske Štajerske, skoraj štiri ure vožnje daleč od Ljubljane. Pa še ti so prišli skoraj zastonj. Po šestih od trinajstih predvidenih hitrostnih pre- Od leve Vinko Polončič in Andrej Jereb (1.v F-2, 2. v A in skupno), Vojko Podobnik in Matjaž Praznik (1. v N, 4. skupno), Matjaž Korošak in Tomaž Jemc (1. skupno in v A), Rok Černjavski in Dušan Vidmar (1. v N-2000, 2. v N, 3. v F-2, 5. skupno) Zimsko spanje? Konec sezone sicer res pomeni malo predaha za tekmovalce, ki pa morajo vendarle kar hitro začeti razmišljati, kako naprej. Popravila ali celo novi avtomobili, tekmovalni cilji, zbiranje prepotrebnega denarja... Počitka ne bo obilo. Tudi vodstvo Petrol Racinga mora pripraviti izhodišča za novo sezono. Še pred tem bomo s srečanjem z novinarji in prijatelji naše ekipe proslavili vse svoje letošnje naslove. Toliko jih v petletni zgodovini še ni bilo. Vse, ki smo povezani z avtomobilizmom, pa čaka še ena, malo manj prijetna naloga. Najti bomo morali način, kako "prebuditi" Avto moto zvezo Slovenije, ki bolj ali manj prespi celo leto in ne le zimske sezone. Prestaviti večino avtomobilističnih dirk v sosednje države je preprosto, a s tem se razen AMZS ne strinja nihče - ne tekmovalci ne gledalci, še manj pa sponzorji. Dorca Muhič EH Nagradno potovanje Z jadrnico po Jadranskem morju Splačalo se je potruditi Predstavniki bencinskih servisov, ki so bili najuspešnejši v petmesečni prodajni pospeševalni akciji Proton in Magna (zbiranje novih članov), so odšli na križarjenje po severnem Jadranu. Deževno vreme, ki je pričakalo udeležence izleta že v Ljubljani, in jih spremljalo vso pot do Reke, ni pokvarilo razpoloženja, bilo pa je vzrok za preventivno uživanje antigripina. Na Reki se je začel strokovni del potovanja, kajti obiskali smo Petrolovo predstavništvo. Po prihodu v mestno pristanišče smo zapustili trdna tla in se vkrcali na 27 metrov dolgo motorno jadrnico Faros, ki je bila šest dni in sedem noči naš novi dom. V reklamne namene in za prijetnejše "domače vzdušje" smo bok ladje opremili s Protonovim transparentom, na jambor pa dvignili Petrolovo zastavo. Izkušen kapitan, odličen kuhar, ubogljiv mornar in "flegmatičen" natakar so bili posadka, ki je obetala prijetno in varno plovbo. Vonju po nafti se nismo mogli upreti, zato smo križarjenje začeli z ogledom rafinerije v Bakarcu (iz "ribje" perspektive) ter pot nadaljevali do tankerskega prečrpavališča na Krku. Svojo poklicno sio po bencinu smo si nato tešili z ogledi bencinskih servisov po vseh večjih mestih, kjer smo se ustavljali. Ob prihodih v luke smo se kot pravi mornarji zagnali na PP (pivo in p...), vendar se večinoma zadovoljili z več prvega P. Križarjenje smo popestrili s športno družabnimi igrami, saj so omizja med seboj tekmovala v raznih disciplinah (polaganje rok, skoki v vodo, štafete, kartanje, razni kvizi). Z eno od njih, z vlečenjem vrvi, ki smo jo izvedli na otoku Cresu, smo celo popestrili turistično ponudbo mesta, saj se je zbralo precej gledalcev, ki so opazovali naše merjenje moči. Ob tako pestrem dogajanju smo hitro pripluli do najjužnejše točke potovanja (Dugi otok, zaliv Telaščica na Kornatih), kjer smo videli slano jezero in najvišje pečine v Jadranskem morju. Pri otoku Žutu smo si z zanimanjem ogledali naftno ploščad, s katero Ina poskuša najti lastno "pipico". V njeno neposredno bližino nam žal niso dovolili pluti, za prvi vtis pa nam je tudi to zadostovalo. Pot nazaj proti Reki smo nadaljevali z enakim tempom aktivnosti, veliko časa pa smo izrabili tudi za pogovore o ak- tualnih problemih (izzivih), s katerimi se srečujejo zaposleni na bencinskih servisih, in seveda o idejah za njihovo rešitev. Potovanje smo zaključili s kopanjem v čudovitem zalivu, žrebanjem praktičnih nagrad in razglasitvijo rezultatov tekmovanja med omizji. Zadnja disciplina, ki je prinašala točke, je bil znesek računa, ki ga je omizje doseglo s popito pijačo v celem tednu. Točk nismo delili po gorenjskih pravilih, saj jih je največ zbralo omizje z najvišjim zneskom. Omizje, ki se je ukvarjalo z neevidentiranim pitjem (fantje so prinesli svoje, zelo dobro vino), se je krepko kesalo svojega početja, saj jim je prav ta disciplina odvzela prvo mesto. Zabavno tekmovanje smo vzeli bolj za šaio kot zares, udeleženci pa so bili enotnega mnenja, da je bilo križarjenje čudovita nagrada, ki bi si jo sami verjetno nikoli ne privoščili, zato prodajnih pospeševalnih akcij ne gre jemati za šalo, ampak zares. Ob koncu pa še mnenje udeleženca izleta Ivana Oprešnika, najemnika bencinskega servisa Vitanje, ki je prav med potovanjem dopolnil 20 let zvestobe Petrolu: "Nagrada je bila stimulacija za dodaten trud. Olje smo strankam ponujali, nismo samo čakali na kupce. Če desetim strankam olje pravilno ponudimo, ga vsaj eni tudi prodamo. Veliko smo prodali olja z oznako 20-50 za dieselske motorje, ki ga stranke zelo pohvalijo. Izlet pa je enkraten dogodek, ki ga nikoli ne bi doživel, če ne bi prejel te nagrade in vzdušje je zelo dobro. Ob podobnih akcijah pa se bom še naprej trudil za čimboljši uspeh." Rok Cuderman Misli na Proton se tudi na ladji niso odpovedali m Popotovanja Čudovita Indonezija (iv.) Flores - kako lepo ime za otok, kamor sva prispela in se po mesecu dni poslovila od Sulavvesija. Ko smo pristali, se je pred nami prikazala prava mala puščava. Okoli letališča je bilo vse ravno, nikjer nobenega bujnega rastlinja in trave. Nekoliko stran sem vendarle zagledal nekaj palm, ki so osamljene stale ob prašni cesti. No, naj razložim, zakaj je tako. Leta 1992 je otok presenetil popotresni rušilni val, visok okoli 25 metrov, ki je pod seboj pokopal nekaj tisoč prebivalcev, uničil ves podvodni svet in nekaj kilometrov pokrajine na otoku. Sam otok je med geološko najbolj nestabilnih področij na našem planetu in potresi ter razni tre-morji niso nič neobičajnega. Z Barbaro sva se odločila, da bova tukaj preživela nekaj dni in si ogledala predvsem znameniti vulkan Keli Mutu. Zato sva odšla v vasico Moni, ki leži nekje sredi otoka kar precej višje od gladine morja. Soba, ki sva jo dobila, je bila izredno poceni, približno 15 dolarjev za oba. V kraj je prišlo precej popotnikov z vsega sveta in med njimi sva našla angleški par, Grahma in Kate, s katerim sva vse do konca nadaljevala pot. Zvečer, ko smo sedeli na terasi pred hiško, sva izvedela, da sva v bistvu edina, ki sva tako kratek čas na poti. Vsi ostali so potovali po svetu že nekaj mesecev, ali celo let. Zvečer smo se dokaj zgodaj odpravili spat, saj nas je ob štirih zjutraj čakal tovornjak, ki nas je odpeljal na Keli Mutu. Prevoz je bil res nekaj posebnega. Nismo se še vsi dobro zbudil, ko nas je nasmejani voznik priganjal, naj se vendar že spokamo na vozilo. 'Le kdo si je izmislil sončne vzhode in vulkane..." se je Barbara pogovarjala sama s seboj in jezno iskala nekaj kvadratnih centimetrov prostora, kamor bi lahko stopila in se povzpela na tovornjak. Končno je uspela in oba sva upala vsaj na kakšne udobne sedeže, a je vse ostalo pri upanju. Na tovornjaku so bile samo lesene klopi brez naslonjal in tisto slabo uro vožnje smo pač stiskali zobe in čakali na njen konec. Končno vrh. Vsa pokrajina je bila še zavita v mrak. Bilo je precej hladno in čeprav sva navlekla nase vsa "topla" oblačila, sva do vzhoda son- ca poskakovala in mahala z rokami, da bi se ogrela. Ura je bila šele pet zjutraj in do vzhoda sonca je bilo še dobre pol ure. Ker je za večino ljudi to še preveč zgodaj, bi dala vse za dobro kavo, morda celo za italijanski kapučino (kakšne sanje). Vendar so tudi Indonezijci malce podjetni. Opazil sem fanta, ki je nesel termovko in nekaj kozarcev. Menda še nisem nikdar toliko plačal za kavo (5 dolarjev), a če jo pijem na vrhu vulkana...! Sončni vzhod. Kako veličastno se je sonce začelo dvigati izza obzorja. Rdeči, nato oranžni žarki so zajeli najprej morje pod nami, nato cel otok. Pogled na vsa tri vulkanska jezera je bil čudovit. Šele tedaj sem opazil, da je vsako jezero drugačne barve, tirkizne, rjave in črne. Poleg tega se barve stalno spremi- njajo, kar je posledica raznih mineralov in alg. Domačini verjamejo, da gredo duše umrlih v ta jezera, v katero, odvisno od tega, ali so bili dobri ali slabi, stari ali mladi. Dve uri smo preživeli na vrhu, nato smo se nekateri odločili, da gremo v dolino peš, ostali so se vrnili s tovornjakom. S pomočjo fizike (zdaj vem, zakaj sem se je moral toliko učiti), njenih zakonov in kamenčkov smo računali, kako globoko se nahajajo jezera, razpravljali o tem, zakaj in kako so obarvana, skratka, bili smo pravi znanstveniki. Hoja navzdol je bila glede na vročino kar znosna, kar pa še ne pomeni, da smo se odpovedali prhi, ko smo se vrnili v Moni. Grahm, Kate in midva z Barbaro smo se odločili, da poti po otoku ne bomo nadaljevali z avtobusom, saj nam niti na misel ni padlo, da bi se po ovinkastih in slabih cestah z norimi vozniki vozili 17 ur do mesta, kamor smo želeli. Ugotovili smo, da pridemo na drugo stran otoka lahko tudi z ladjo. Vendar nam ni nihče znal povedati, ob katerih dneh vozi. Vseeno smo se naslednjega dne odpravili v mestece Ende, ki leži na jugu otoka. Peljali smo se z majhnim bemom in pokrajina je kar brzela mimo nas, premetavanje na ovinkasti cesti pa nam je vzelo ves apetit. Še enkrat, tokrat zadnjič, smo na otoku preživeli cestni rodeo.. Takoj ko smo poiskali sobe, smo odšli poizvedovat za voznim redom obljubljene ladje. Končno smo našli prodajalno kart, in na naše veselje je bil odhod naslednjega jutra. Vendar pa nismo bili prepričani, ali bo ladja res odpeljala ob osmih zjutraj, ker so nam spet povedali, da bo morda tako ali pa bo odpeljala že prej. Torej smo sklenili, da se bomo odpravili v pristanišče kar okoli petih zjutraj, potem bomo ladjo verjetno ujeli. Zvečer smo odšli v restavracijo, nekaj malega povečerjali, nato je kakor ponavadi Barbara prva odšla v kopalnico. Nekaj ji ni dalo miru, in je zelo previdno odprla vrata in prižgala luč. Pred seboj je zagledala čredo zajetnih ščurkov, ki so se premetavali drug čez drugega in lezli na vse strani, da bi našli izhod. Barbara ga je takoj našla, njen beg iz sobe pa je bil nadvse zabaven za vse, ki smo se nato smejali ob njenem opisovanju dogodka. Mislim, da je bila edina, ki se ji vsa zadeva ni zdela prav nič smešna. Zjutraj nam je zoprna budilka zvonila že ob štirih. Po težkem vstajanju in umivanju smo se napotili proti pristanišču. Zunaj je bila še trda noč in komaj smo našli bližnjico. Po kakšnih desetih minutah hoje s precej težkimi nahrbtniki na rami smo se naenkrat znašli na zelo široki ravni cesti, ki smo jo morali prečkati. "Celo črte so narisane na cesti, pa kako nov asfalt!" smo komentirali. Grahm pa je samo suho pripomnil, naj raje pazimo, da nas ne bo povozilo kakšno letalo, ki bi želelo pristati na pi-sti, po kateri se obiramo. "Kako, prosim? Pista? Kje pa je ograja?" Nič nam ni bilo jasno. Prav po indonezijsko, brez kompliciranja, zgradijo pisto sredi vasi. A X'r. ' Slikovita narava vabi popotnika gj] letala k sreči ne pristajajo zelo pogosto. Prispeli smo do pristanišča. Nekaj ljudi je že čakalo na ladjo, ki je še ni bilo. Sedli smo na tla in opazovali, da bo počasi vzšlo sonce. Kako lep del dneva, ko je vse še tiho, mirno, narava se počasi prebuja, papige veselo čivkajo v nov dan... Iz teh misli me je zdramil prodoren pisk ladje, ki se je bližala. Ko smo končno uspeli priti nanjo, smo takoj poiskali mesto na palubi. Vedno, kadar sva v Indoneziji potovala z ladjo, smo bili na palubah samo turisti, domačini pa so se drenjali v podpalubju, v pretirano klimatiziranih prostorih, ki so jih delili z domačimi živalmi. Vsi po vrsti smo se zleknili na tla in še malo pospali. Pot je potekala od Floresa do otoka Sumba, ki leži bolj južno. Ko smo prispeli na otok, smo imeli nekaj ur časa, nato smo se spet odpravili proti Floresu, proti njegovemu zahodnemu delu. Pred nami je bila cela noč vožnje, zato smo se udobno namestili in se pripravili na počitek. Tik pred odhodom je prišel na ladjo še avstrijski par, ki se nam je takoj pridružil. Pogovoru ni bilo konca, zlasti ko sva ugotovila, da prihajata nova znanca iz Gradca, ki je gledano iz Indonezije v neposredni bližini Ljubljane. Preden smo zaspali, pa smo zaslišali znano mrmranje. "Glej no, glej, celo na ladji imajo mošejo, in mi smo srečneži, ki ležijo pod zvočniki. Torej zjutraj ob pol petih lahko pričakujemo budnico.’ In res je bilo tako, še preden smo pristali v ribiški vasici Labuhanbajo. Ura je bila še zelo zgodnja in lahko smo opazovali svoj tretji sončni vzhod zaporedoma. Vasica, ki smo jo zagledali pred seboj, je še spala rahlo zavita v jutranjo meglico. Nikjer pa nismo ugledali nobenega pristaniškega pomola. Le nekaj večjih čolnov je na vso moč veslalo proti ladji, ki je že spustila stopnice do vode. Zanimivo je, kako se domačini znajdejo. Sedli smo v enega od čolnov in se odpeljali na obalo. Odločili smo se, da ne bomo ostali na celini, ampak na bližnjem otočku, kjer bomo nekaj dni lenarili na soncu. Otoček se je zelo razlikoval od ostale pokrajine v Indoneziji. Najbolj me je spominjal na grške otoke, saj so bila drevesa prej posušena kot ne, trava pa že vsa požgana. Namestili smo se vsak v svojo kolibico. Dan smo preživeli v vodi in pod njeno gladino, saj je bilo na obali nevzdržno, ali pa smo sedeli v ‘restavraciji’, kjer smo dobili hrano in pijačo, oboje prijetno toplo. Užival sem v toplem morju in z masko pregledoval teren pod vodo. Naenkrat sem zagledal morskega psa (adrenalin se je začel pretakati po žilah) in takoj zatem še želvo. Z otoka so organizirali tudi izlet na Komodo in Rinco. Tam živijo zelo znani ko-modorski varani, divji konji, biki, opice... Nas so predvsem zanimali varani, ki jih ni več nikjer drugje na svetu. Gre za izredno nevarne, do 3 metre velike kuščarje, ki za malico pojedo okoli 50 kg mesa. Ker so se na otoku Komodo že preveč navadili na ljudi, smo se odločili, da bomo obiskali otok Rinco, kamor smo se odpravili naslednjega dne zjutraj. Na tem otoku moraš imeti srečo, da vidiš kakšnega kuščarja. Toda bili smo kar malo živčni pred možnim srečanjem, saj ni kar tako videti žival, ki te lahko poje za desert. Ko smo prišli na otok, nas je že čakal vodič, ki pa v rokah ni imel drugega kot leseno palico. In z njo naj bi odganjal te ogromne živali? Upali smo, da mu bo uspelo, če bi se kateri od varanov slučajno spomnil, da tega dne še ni zajtrkoval. Nekaj časa smo hodili po ozki poti mimo ogromnih kaktusov, ko se je v grmovju nekaj zganilo. Vodič se je ustavil, mi pa verjetno še pred njim. A ni bilo drugega kot komodorski varan, mladič. Ti mladički so dolgi približno meter in so še vegetarijanci. Toda kmalu smo uzrli pravega ata varana. Stal je pet metrov stran od nas in se delal, kakor da nas ne vidi. Naši fotoaparati so začeli bliskati (verjetno smo bili videti kot Japončki), kamero sem zavihtel v roke, Barbara pa se je delala pogumno in se počasi približevala gori iz mesa. Vodič jo je precej glasno opozoril, naj ne stopi niti koraka bližje. Odšli smo naprej in videli še nekaj primerkov sorodnikov dinozavra. Sem in tja je priskakljala mimo še kakšna opica, pa cel trop divjih konj. Ko smo zaključi- li obisk na otoku, smo bili prepolni vtisov in se od samega zadovoljstva kar smejali. Kako se tudi ne bi! Ob vse bolj industrializiranem svetu le redko vidiš popolnoma neokrnjeno naravo in prebivalce, ki jih zaradi človeške brezbrižnosti in požrešnosti ni nikjer več. Še dva dni smo lenarili, nato smo se vsi skupaj odpravili na pot proti Lomboku. Iz vasi Labuhanbajo smo se z ladjo odpeljali na otok Sumbavva. Po njem smo se nekaj kilometrov vozili z avtobusom, nato s trajektom na Lombok. Verjetno si nihče ne predstavlja prav dobro, kaj pomeni raziskati in preiskati vse možnosti za prevoz z otoka na otok, ko so podatki v ‘bibliji’ glede urnikov nezanesljivi, prav tako pa so nezanesljivi podatki, ki jih dobiš od domačinov. V teh delih Tretjega sveta je vse skupaj pobrkljano, a prav neverjetno - vse tudi deluje, če se zaradi nobene zadeve ne razburjaš. Ko nas je avtobus zložil v majhnem trajektnem pristanišču na Sumbavvi, smo takoj občudovali ogromno goro, ki se je dvigala s sosednjega otoka Lomboka. To je bil znameniti, 3762 metrov visoki, še vedno aktivni vulkan Rinjani. Avstrijca sta ga nameravala obiskati in ko smo prišli na Lombok, smo se od njiju poslovili, midva pa sva skupaj z Angležema odšla iskat sobe. Skoraj v središču mesta smo našli prijeten hotel, in smo se vsi hkrati zapodili v sobe ter nato pod hladno prho. Proti večeru smo se odpravili raziskovat Mataram, glavno mesto na otoku. Tukaj se že dobro vidi vpliv turizma,ki se z Balija počasi seli tudi na Lombok. No, po mesecu in pol potovanja po samih vaseh in neciviliziranih predelih je bilo to pravo razkošje. Ko smo hodili po mestu, sva z Barbaro istočasno zagledala izložbeno okno in na njem napis Bakery, v izložbi pa slastne tortice, pecivo... Kaj bi dala za grižljaj take tortice! Vsi štirje smo se hitro podali v lokal in gledali... Po dolgem času prehranjevanja z rižem in ribami se človek skoraj razjoka, ko vidi take dobrote, kruh, vse vrste hladnih pijač... Da ne naštevam, jedla sva kar sproti, v trgovini, le košček pizze sva použila med potjo. Kakšen balzam so doživeli naši sestradani želodčki! Jure Kozamernik Doma Barbari najbrž ni tako udobno m Royal Dutch/Shell zapira 4 nacionalne uprave v Evropi Zaradi padanja cen na naftnem trgu so se v britansko-nizozemskem koncernu odločili, da bodo zaprli štiri nacionalne upravne družbe v Evropi. Gre za zgradbe v Hamburgu, Londonu, Parizu in Amsterdamu. S tem bo prizadetih 4 tisoč zaposlenih, od katerih jih polovica dela v Londonu. Nekateri od njih bodo odšli v glavno upravo skupine Shell, 300 sodelavcev se bo preselilo v proizvodnjo nafte na Škotskem, nekaj pa jih bo izgubilo službo. Manj nevarnosti preti shellovcem v Rotterdamu, saj naj bi vsi dobili nove naloge. Po trditvah koncernovega glasnika gre predvsem za to, da bi se odpovedali dragim upravnim stavbam, k čemur jih sili varčevanje. V skupini Shell so namreč prepričani, da bodo dejavnosti lahko opravljali brez centralnih upravnih zgradb, posamezne prodajne enote pa se bodo v prihodnje še bolj približali svojim strankam. Shell bo zamenjal bencinske servise na Nizozemskem za Pelroflnlne na Norveškem Shell Europa Oil Produkts je z beljgij-sko Petrofino podpisal predpogodbo za zamenjavo svojih bencinskih servisov na Nizozemskem za Petrofinin dovvnstream na Norveškem. S tem se bo približal zahtevam kartelskih oblasti, kajti skupni delež Royal Dutch/Shell in Texaco bi na Nizozemskem krepko presegel 40-odstotni tržni delež. Poleg tega je menjava morda reakcija na vedno slabše marže v dovvnstream poslu na Norveškem. Leta 1995 je Shellov pozitivni poslovni rezultat znašal 6,3 milijona, Petrofinin 5 milijonov dolarjev. Leta 1997 sta obe družbi krepko zašli v rdeče številke. Kitajci ne bodo več proizvajali osvinčenega bencina Kitajski mediji poročajo, da bo od 1. januarja 2000 prepovedana proizvodnja osvinčenega bencina. Pol leta pozneje ga tudi ne bodo smeli več prodajati na bencinskih servisih. Že zdaj pa so povišali davek na osvinčen bencin, da bo poslej vsaj tako drag kakor neosvinčeni, ki so ga že začeli prodajati v 18 provincah in mestih, na primer v Pekingu in Šanghaju. Rosneft načrtuje okvirni sporazum z Exxonom Ruska naftna družba Rosneft in podružnica Sahalinmorneftegas nameravata z ameriškim koncernom Exxon podpisati okvirni sporazum o odpiranju naftnega ležišča Ajašsk pred otokom Sahalin. Ruski družbi želita imeti v projektu 33,3-odstotni delež, zaloge pa ocenjujejo na 400 do 500 milijonov ton. Komercialno naj bi jih začeli črpati v 4 do 5 letih. Norsk Hydro pripravlja na Poljskem mrežo bencinskih servisov Norveški energetski koncern je začel graditi na Poljskem mrežo bencinskih servisov. Na prvih postajah bo nudil visoko kakovostna goriva avtobusnim in transportnim podjetjem ter kmetijskim obratom. Odločitev, da bo prodajal samo goriva in le omejenemu krogu porabnikov, temelji na izkušnjah švedske družbe Siastrana Hydro Olje AB. Vendar bodo bencinske postaje Norsk Hydra povezane s prodajnimi mesti za gnojiva, ki na Poljskem že obstajajo. Sprva nameravajo odpreti 20 postaj, na katerih bodo na voljo gnojiva. Bencin, motorno olje in nadomestni deli. Privatizacija Nafte Polska v juliju 1999 Delnice naftnega koncerna Nafta Polska naj bi začeli prodajati julija 1999. Njegova najpomembnejša dela sta Plock SA - rafinerija, petrokemija in največja mreža bencinskih servisov CPN. Vlada predvideva v privatizacijskem programu, da bo 30 odstotkov delnic Nafte Polska prodala na borzah v Varšavi in v tujini. Že konec letošnjega leta pa naj bi večinski delež rafinerije v Gdansku prodala strateškemu kupcu, ki so mu zagotovili, da bo lahko prevzel 160 bencinskih servisov CPN. Iran bo začel proizvajati barvan bencin V Iranu so uspeli proizvesti prah, ki daje bencinu rdečo barvo. Uporabljali ga bodo zato, da se bo bencin kot hitro vnetljiva in eksplozivna substanca ločil od ostalih naftnih derivatov. Iranske rafinerije potrebujejo 15 ton tega prahu na leto, kar ga bodo proizvedli več, ga bodo izvažali v države Srednjega vzhoda. Novi proizvod so preskusili in odobrili laboratoriji domačih rafinerij, uporabljali pa ga bodo v vsej državi. Prednost lastne proizvodnje pred podobnimi izdelki iz Indije in Kitajske je odpornost do svetlobe. S proizvodnjo rdečega prahu bodo sprva prihranili 280 tisoč dolarjev na leto. Z znižanjem stroškov se bo vsota v prihodnje povišala na 410 tisoč dolarjev, če bodo uvožene dodatke uspeli nadomestiti z lastnimi. Elf Aqultaine predstavlja dišeče eko gorivo Francoski naftni koncern Elf Aquitaine je razvil nov neosvinčeni bencin, ki ni le bolj prijazen naravi, ampak ob na-takanju širi vonj po rožah. Iz centrale v Parizu poročajo, da bo novi "Optane Evolution" v primerjavi z običajnimi neosvinčenimi bencini povzročal povprečno za 25 odstotkov manj škodljivih snovi. Poraba pa bo za 5 odstotkov nižja. Prav tako se bodo znižali stroški za vzdrževanje. Končno v Elf Aquitaineu niso pozabili na nosove voznikov in novemu bencinu dodali prijeten cvetlični vonj. Niso pa povedali, kdaj bo novo gorivo možno kupiti na bencinskih servisih. V 5 letih v zahodni Evropi 20.000 bencinskih servisov manj V Londonu so objavili študijo, v kateri je ugotovljeno, da bo zaradi manjše porabe goriv in vse ostrejše konkurence v prihodnjih petih letih v zahodni Evropi potrebno zapreti 20.000 bencinskih servisov. Na štirih najmočnejših evropskih trgih, v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji in Nemčiji, naj bi do leta 2003 ukinili 103.000 obratov. Pritisk na bencinske servise v zahodni Evropi pa je posledica vse močnejšega nastopa supermarktov in ostrejše konkurence pri cenah, ki jo povzročajo novi prodajalci. Za razvedrilo Prišli risbo KIH MAJHEN STOR STAVBA ZA OSKRBOVANJE Z GORIVI ARHITEKT RAVNIKAR SL. PORTRETIST IZ 19. ST. (JOŽEF) NAS REALIST. SLIKAR (ANTON) SKRAJSA-NA OBLIKA IMENA MARIA SIMONA VODOPIVEC FABRIKA MANJŠA VSOTA PREBI- VALEC VASI OTLICA OBRT ZA IZDELOVANJE SCETK ODPOR- NOST, VZDRŽ- LJIVOST KRAJŠE POJASNILO K TEKSTU, PRIPOMBA GOVEDO HRV. BAN (IZ BESEDE KUNE) RADIJ ILJA ERENBURG ESTONEC KATICA NEKDANJA JUGOSL. ARMADA DEL VERIGE SL. PISEC (EVGEN) EDVARD KOCBEK PREVZVI- SENOST, VISOKOST ARABSKO ORAZILNO NASLADILO STARA PALESTINA (IZ BESEDE NAKANA) V spomin Viktorju JUVANČIČU Imel je komaj 15 let in pol, ko je prišel v Petrol za kurirja. V prostem času so mu vozniki dovolili, da se je po dvorišču vozil z avtocisterno, kar je pripomoglo, da je z 18 leti opravil izpite za voznika in pozneje še poklicno šolo za voznike ter s tem uresničil svojo največjo željo, ki ji je ostal zvest vse do smrti. V času samoupravljanja je sodeloval v raznih organih, preživel več reorganizacij podjetja, in vedno zastopal svoja poštena stališča, ki jih je podkrepil z dejstvi. Zaradi tega so ga cenili tako sodelavci kakor nadrejeni. Tudi njegovo zasebno življenje je bilo zelo polno. Najraje je prebival v hišici z vinogradom na Dolenjskem, ki jo je sam zgradil. Sodelavci in znanci so ga imeli radi predvsem zaradi njegovega poštenega značaja, predanosti delu in dobri volji, ki jo je vedno izžareval. Tak bo tudi ostal v našem spominu. Sodelavci iz skladišča Zalog Zahvala Ob smrti moža Viktorja JUVANČIČA se iskreno zahvaljujem svojim in Viktorjevim sedanjim in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in množično spremstvo na zadnji poti. Svojim sodelavcem se zahvaljujem tudi za sožalje in cvetje ob smrti sestre Štefke Pečnik. Vsem še enkrat iskrena hvala Cilka Juvančič O 11 m: K Petrol d.d. OE Komerciala Peter Grubelnik - prodajni predstavnik, Edvard Tomšič - prodajni predstavnik Odšli Petrol d.d. Sektor za pravne zadeve Janja Suhadolnik - tajnica, smrt TOE Brežice Jože Vogrinc - višji referent, Aleksander Piškur - pomočnik poslovodje, Ivanka Varlec, Anica Ulčnik, Milena Šitnik, Brigita Slakonja, Majda Derganc, Marija Selak, Marija Legan, Mirjana Zore, Dragica Becele, Stanislava Skol, Zvezdana Petrovič - snažilke TOE Celje Marjan Abraham - poslovodja, smrt, Hanifa Koprivc, Marjana Mauh, Veronika Humski, Marjana Pažon, Olga Lorenčič, Marjeta Galer - snažilke TOE Koper Peter Piciga - prodajalec, Aljoša Hrvatin - prodajalec TOE Kranj Igor Mertelj - prodajalec, Ljudmila Sekne, Fanika Aljaž, Darinka Kovačič, Slavka Žvan, Olga Simonič, Elza Bešič - snažilke TOE Ljubljana Miha Avsec - prodajalec, Žiga Janželj - prodajalec, Franjo Stojkovič - vodja izmene, Frančiška Levičnik, Mateja Lakner, Nada Orehek, Silva Ovca - snažilke TOE Maribor Berta Treska, Irma Žgajner, Ana Kolar, Vida Bene, Angela Kovačič, Frančiška Cesar, Elfrida Ban, Darinka Smrekar, Frančiška Ribič, Milena Volgemut, Sonja Turk, Ana Kvar, Katarina Purg, Marjana Zebec, Matilda Gredelj, Pavla Bernjak, Jožica Skrbinšek, Dragica Šumak - snažilke TOE Nova Gorica Marija Valič - snažilka Pripravljeni na mrzla jutra? Posebna Petrolova ponudba do 25. novembra VLEČNA VRV ZA AVTOMOBILE , PAULINA PETROL