60#                                              Slovenski glasnik.
vzdignen v plemeniti stan.    Z njegovo lepo hčerjo „Mimi",   ki  se je na Dunaji
odgojevala,  poročil se je častnik cesarske garde,  grof Mamek s Tirolskega, še
predno je bil oča plemenitaž.   Zdaj še žive na Dunaji: oče, hči Amalija in dva
sinova,  od teh je Henrik poročen z baronovko Dingelstadt;   tretji sin Jean pa
je rentier v Trstu.
Fr. Šumi.
Slovenščina V 15. stoletji. Med starimi knjigami farnega arhiva Kranjskega, ki so bile na ogled postavljene v bivši deželni razstavi v Ljubljani, nahaja se tudi evangelistarij. pisan na pergamenu. Na zadnjem listu te knjige je razven neke znane latinske himne zapisan sledeči načrt homilije v slovenskem jezika:
„Kaye nam preti seni sastopity kyr ye sa našega gospudtj tekla, tu ye sy eden sakoterg tschlovicek kyr nych grgche gerguaja te isty sa našega gospodg teka ynuga prose ob nijch tschyr kyr ye obyeta stem chuditschem, tu ge nega dusitza, taye obyeta istim naglaumich grichem taku ye nam prositi ynu sa nasemo gospodi iz vlissem ny ynu iz prauo andochto moliti ab nassa tschir iu ge naša dusitza ta ge an lediga od nych gricho yun ge pellay posem slabem lebn tu vetsno gnado kyr nikoli gantza yma, amen."
Po pisavi se da soditi, da so te vrstice zapisane bile v 15. stoletji, in po jeziku, da je pisatelj moral biti Nemec ali Italijan. Knjiga je prišla prej ko ne iz Zatiškega samostana v Kranjski arhiv.                                                    A. K.
Nova knjiga Trubarjeva. »Ljubljanski Zvon" je v svojem 7. letošnjem zvezku str. 478. objavil novo bibliografično najdbo, češ, da se je „do zdaj neznana knjiga TrnbeVjeva" našla letošnjo pomlad v vseučiliški knjižnici v Gradci; tej knjigi naslov je CATEH1SMVS SDVEIMA ISLAGAMA i. t. d. — To nekoliko netočno poročilo je prinesel potem tudi hrvaški Vienac v svoji 29. št. str. 476. — Na to pa se je v naslednji 30. št. rečenega lista str. 492. oglasil g. Ivan Mil-četič iz Varaždina z naznanilom, da je tudi on, „putujuči jesenskih praznika 1882. po primorskih stranah, našao jedan primjerak istoga djela (se. Catechismus s dveima islagama) dakle nješto prije, nego li je nadjen onaj u Gradcu " — Zdi se nam, da se ne treba naticati o tem, kteri izvod je bil prej najden, graški ali Milčetičev; dovolj bodi, da sta se našla. — Povedano bodi le to, da je bilo Zvo-novo poročilo netočno v tem, ka pravi: da se je našla knjiga letošnjo pomlad. — Le poročevalec Zvonov jo je zasledil stoprav letošnjo pomlad (t. j. bilo mu je o njej povedano): knjiga se je našla pa že mnogo prej; dokaz temu, da jo je g. prof. Krek v svoji razpravi: „0 novoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega" (Kres I. 1881., št. 3., str. 179. opazka 4.) že citiral. — Ob jednem bodi omenjeno, da treba bibliografičnih starin najdbo markantnej e poudarjati nego se je to v dotični Kresovi opazki zgodilo, kajti ni ga kmalu tako paznega čitatelja, ki bil zasledil, da je ondu govorjenje o kaki novi Truberjevi knjigi. — Važno pa je vender, da se kaj tacega razširi — in »Zvonove", če tudi v rečeni točki netočno poročilo, imelo je le ta namen, dotično najdbo razglasiti. Ob jednem javlja g. Milčetič v rečenem naznanilu, da je dobil več druzih knjig iz dotične dobe, n. pr.:
Slovenski glasnik.                                               607
1.  A g e n d a, tu je, koku se imenitische boshie slushbe opravlajo po Vir-temberski cerkovni ordnungi, slovenski, ao. 1585.
2.   Ta kratki Wirtemberški catechismus ality potrebnishi slituki prave in svelizhanske vere, sred enimi kratkimi vsakdajnimi molitvami, inu Hishno Tablo. — Witebergae ao. 1585. —                                            L. P.
Dostavek uredništva. Poudarjam, da za to preimenitno knjigo slovensko do zdaj res nihče ni vedel, nego g. prof. Krek, kateri jo res navaja v „Kresu" na navedenem mestu, a tako na kratko in tako lakonično, da mi je znan biblio-graf slovenski, katerega je podpisani opozoril na Krekov citat, odločno trdil, da je ta citat „lapsus calami" ali pa „error typi;'. G. prof. Kreku bi vse razum-ništvo slovensko vedelo hvalo, ako bi nam to dozdaj neznano knjigo Trubarjevo obširno opisal, kjer si bodi. „Ljubljanskemu Zvonu" je bil že pred šestimi meseci poslan točen opis te Trubarjeve knjige, a ni se mu zdelo spodobno pisati o njej, dokler ni izpregovoril g. prof. Krek, kateri je imel knjigo prvi v roki. G. pastor dr. T h. Elze v Benetkah, prvi znalec protestantovske dobe slovenske književnosti, piše mi o tej knjigi to: „Haben Sie herzlichen Dank fiir Ihre Karte und die freundliche Zusendung des „Ljubljanski Zvon" III. 7. Von dem frag-lichen Buche wusste ich schon lange, bis es mir vor zwei Jahren gelang endlich ein Exemplar desselben im B r i t i s h M u s e u m zu finden. Es freut mich nun von einem zweiten Exemplar zu erfahren. Ich bat vor Jahr und Tag Herrn Prof. von Luschin in Graz, dort nach Leonh. Pacheneckers Katechismus Nach-forschungen anzustellen. Solite dies vielleicht zur Auffindung dieses Truber'schen Werkes gefiihrt haben ? (Ne! Ured.) Pacheneckers Werk ist literaturgeschichtlich hochst interessant, denn es ist (so viel bis jetzt bekannt) das erste in Inner-Oesterreich selbst gedruckte slovenische Buch, und zeigt, dass hier die Katholischen noch friiher von Trubers grosser Erfindung Gebrauch machten, als die Protestanten, deren slovenische Biicher damals noch immer bloss in Tiibingen (resp. Urah und tlegensburg) gedruckt wurden. Gewiss ware es auch sprachlich sehr interessant zu untersuchen , inwieweit Pachenecker Trubers Sprache adoptirt hat. Ich mochte Ihnen daher bestens empfehlen i. t. d. i. t. d. Veseli me, da je „Zvonova" notica prouzročila, da je slovenski svet zvedel za tri izvode te nove knjige Truberjeve: jedno je našel prof. Krek v Gradci, drugo pastor dr. Elze v Londonu, tretjo prof. Milčetič v Primorji.                L.
Češka književnost. — Znani feljtonist „Narodnych listov" v Pragi, Jan Neruda, je počel z letošnjim letom izdajati „P o e t i c k e besedy", v katerih objavlja umotvore najboljših zdanjih pesnikov čeških: Jaroslava Vrchlickega, Svatopluka Cecha, Adolfa Heyduka, Julija Zeyera, Karla Legera in drugih. Večinoma so to epične pesni, ali boljše rečeno, povesti v verzih. 7. zvezek n. pr. prinesel je pesen „Griseldo", kateri je dejanje vzeto iz dobe po belogorski bitvi in nam kaže žalostno usodo nesrečne hčere češkega gospoda, kateri je pripravljen ob vse svoje imetje ter prisiljen pobegniti iz domovine: usoda, katera je v tedanjih krutih časih zadela tisoč in tisoč pridnih in premožnih rodovin. Pesnik je hotel v tej pesni narisati prav za prav usodo nesrečne svoje domovine za tedanjih dob, katero so oholi tujci vsega oropali. Pesen Zeyerova je fazno delo, polno pravih pesniških lepot in zdravega zrnja;   v  češki  literaturi ostane