"•"■»»a**«**, SEPTEMBER - 1986 THOUGHTS LETO 35 Naslovna slika: Ljubljanski motiv z enim izmed mostov preko Ljubljanice in Gradom v ozadju. ZOPET se moram dotakniti neljubega predmeta, ki menda deta skrbi vsem upravnikom takih revij, katere ne izdajajo zaradi donosa, ampak s čistim namenom služiti bralcem. Konec avgusta je namreč zopet prinesel povišanje poštnine. Tri cente na pismo se nekomu, ki ne pisari veliko, ravno ne pozna preveč. U-pravi, ki razpošilja vsaki mesec preko pošte kar precej poštnih Žakljev svojih izvodov, pa so tudi trije centi občutno novo breme. Za MISLI pomeni povišanje preko 60 dolarjev mesečno več stroškov. Naj postrežem s številkamiI Po 25. avgustu je poštnina za vsak izvod MISLI za Avstralijo skočila na 23 centov, za izvod naslovljen izven Avstralije pa na 60 centov. Za vsak izvod MISLI, ki gre iz Avstralije po svetu z letalsko pošto, je poštnina 2.60 (za ZDA in Kanado pa 2.15). Od celoletne naročnine 6 dolarjev vzame pošta 2.53 — za tiskarno ostane 3.47. Od naročnine 10 dolarjev za pošiljke po svetu vzame pošta 6.60 — ostanek za tiskarno je 3.40. Nova letalska poštnina pa pride na 28.60 (za ZDA in Kanado seveda manj), kar za 60 centov prekorači dosedanjo letno naročnino, saj se je dvignila kar 25 c na izvod. Ob teh številkah bolj razumete, kaj pomeni MISLIM sleherni dar v Tiskovni sklad. Jaz pa sem tem bolj hvaležen vsem plemenitim dobrotnikom naše revije. — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, 1. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Izdal Slovenian Research Center of America — Cena I. dela 8. dol., II.dela pa 9.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) - Cena 11. dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio-kaseto vred 6. dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. - Pošel. Nova pošiljka je na poti. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izdana v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16. dol., broširana 13.~ dol. ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III, del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40. dol. Zaloga je pošla in so nove knjige na poti. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I. del. - Odlična študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13,— dolarjev. LJUDJE POD BIČEM Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Zaloga pošla. Nova je naročena. VERIGE LAŽNE SVOBODE Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. - Cena vezani knjigi je 13.-, broširani pa 10,- dol. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,- dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dol. V ROGU LEŽIMO POBITI Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. - Cena 2. dolarja. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15. dolarjev. NAŠ IN MOJ ČAS Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina.—Cena vezani 13. ,broš. 10. dol. VOJNA IN REVOLUCIJA Roman Franka Bifkviča na 708 straneh, izšel v Argentini. Cena broširani knjigi 15,- dolarjev. ZEMLJA SEM IN VEČNOST Pesmi Karla Mauserja. Cena 5. dol. MATI, DOMOVINA, BOG Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2. dol- midi III I (THOUGHTS) - Religious and Cultural M onthl v in Slovenian Language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovoncev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Publlshed by Slovenian Franclscan Fathers In Australia Izdajajo slovenski frančiškani v Avstrfl' liji + Urejuje in upravlja (Editorand Manager) FR. BASI|- A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE* 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 Tel.: (03) 861 7787 Poštni naslov MISLI. P.O.BOX 197, K E W , V|C. 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscriptlon) $ 6. ; izven Avstralije (Overseas) $.12.— ; letalsko s posebnim do- govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v AvstraliJ* + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava In priprava strani (Typing and lay out). MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Prlnting): Distinction Prlnting, 164 Vjctoria Street, Brunswlck, Victoria 3101 Tel. (03) 380 61 1® o Z IG \ J ■ * ►i/ "i-, misli LETNIK 35 J ,n ŠT. 9 ! ".človeške sept. VSEBINA: 1986 Obisk se bliža — Vključena je molitev za uspeh papeževega obiska — stran 225 Narodna zavest — Nadškof dr. Alojzij Šuštar — stran 226 Biti kristjan... — Iz tajništva za nekristjane pri apostolskem sedežu — stran 227 Razgovor o Slovencih sredi Tokia — V. Kos — stran 229 Kdaj se prične starost? —Franc Sodja — stran 230 Mešetar — Črtica iz bloških hribov — I. Čampa — stran 231 Zvezni proračun 1986/87 — Tomaž Možina — stran 233 Ni tako preprosto biti oče . . . — Iz Nedelje — stran 235 Oba sama — pesem — Marjan Jakopič — stran 236 Iz središča sv.Družine,A dela ide — P. Janez — stran 237 Izpod Triglava — stran 238 Ob 50-letnici evharističnega kongresa — Nočna procesija z baklami — stran 240 te središča sv. Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 242 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 244 Naše nabirke — stran 244 To pa ni pravljica za otroke ... — Danica Petrič — stran 245 te središča sv. Cirila in Metoda, Melbourne — P. BaziHj — stran 248 Z vseh vetrov — stran 250 Kotiček naših mladih — stran 252 Križem avstralske Slovenije — stran 253 Tudi s kislim obrazom se da smejati... — stran 256 Obi/k /e bir PRAYER FOR THE PAPAL VISIT God our Father, you sent your Son to reveal to us your love, to guide us and to be the source of our life. You have richly blessed our land and the people of Australia, and we thank you for the trust you plače in us. With Pope John Paul we pray for the guidance of your Špirit that we may know where you are leading us and how we may become truly one in Christ. May your Church in Australia clearly vvitness to the love and compassion of Jesus. We pledge ourselves to work with generosity and courage to extend vour Kingdom of justice love and peace. We ask this through Christ our Lord. AMEN MOLITEV ZA USPEH PAPEŽEVEGA OBISKA BOG naš Ode, poslal si svojega Sina, da si nam po njem razodel svojo ljubezen, da nas po njem vodiš in je vir našega življenja. Bogato si blagoslovil našo deželo ter vse avstralsko ljudstvo — zahvaljujemo se ti za zaupanje, ki nam ga s tem skazuješ. S papežem Janezom Pavlom prosimo za vodstvo tvojega Duha, da bi razumeli, kam nas usmerjaš, in kako naj bi postali res eno v Kristusu. Naj tvoja Cerkev v Avstraliji jasno pričuje ljubezen in usmiljenje Jezusovo! Obljubljamo ti, da se bomo z darežljivostjo in srčnostjo trudili za širjenje božjega kraljestva pravice, ljubezni in miru. Za vse to te prosimo po Jezusu Kristusu našem Gospodu. AMEN NARODNA ZAVEST Na narodno-kulturnem področju je najprej potrebna svobodna temeljna odločitev, ki mora biti sad resničnega osebnega prepričanja in ne le od zunaj vsiljena. To je odločitev za slovenski narod, ponosna zavest, da smo sinovi in hčere slovenskega naroda, veselje in hvaležnost brez vsakega občutka manjvrednosti, a tudi brez vsakega ponašanja na račun drugih ali celo zaničevanja drugih. Kar priznavamo vsakemu narodu, to zahtevamo tudi zase: samostojno in svobodno, enakopravno in od vseh priznano narodno življenje, jezik in kulturo, navade in posebnosti, ki obsegajo različna življenjska področja. S tem pa je najtesneje povezana dolžnost, čim bolje spoznati slovenski narod, njegovo zgodovino, njegove kulturne vrednote, njegov jezik, njegove običaje in navade, sploh vse, kar je za slovenski narod pomembno in značilno. Sem sodi tudi poznanje slovenske zemlje, njenih krajev in naravnih lepot. /Iz knjižice "Pismo slovenski mladini", ki je izšla izpod peresa ljubljanskega nadškofa in metropilita Cerkve na Slovenskem dr. ALOJZIJA ŠUŠTARJA. Ne le za slovensko mladino doma, tudi za našo po svetu in nas vse je nadpastirjeva beseda vredna razmišljanja. / Pod naslovom “Obisk se bliža ...” tega uvodnika sem na prvem mestu objavil angleško molitev za uspeh papeževega obiska ter njen slovenski prevod. Molitev je uradno sprejela Cerkev v Avstraliji kot vseavstralsko prošnjo, ki naj v teh dneh do papeževega prihoda odmeva po vseh katoliških cerkvah, zlasti pri nedeljskih mašah, uporabljale pa naj bi jo tudi katoliške družine pri svoji družinski molitvi, prav tako seveda posamezniki. S tem pa sem že tudi poudaril, da Cerkev od nas želi in pričakuje duhovno pripravo na papežev prihod med nas. Znano je in praksa je dovolj zgovorna, da brez priprave ni uspeha. Z adventom se pripravljamo na praznične božične dni, postni čas nas uvede v doživetje velikega tedna, ki se zlije v veličastje nedelje vstajenja. Tudi obisk Kristusovega namestnika na zemlji bo za nas edinstven praznik. Seveda ga ne moremo primerjati z božičem ali veliko nočjo, to bi bilo absurdno. A Če že obisk drage osebe, ki napove svoj prihod in se z njo že dolgo nismo srečali, prinese v naše vsakdanje življenje prijetno spremembo in obilico radosti — kako bi se torej ne veselilo sleherno verno srce, da nas bo obiskal poglavar božje ustanove, katere člani smo? Papež ne potuje po svetu in tudi k nam v Avstralijo ne prihaja na oddih, na nekaj dni počitnic, na ogled krajevnih zanimivosti in lepot naše celine. Niti ni njegov cilj kaka važna Škofovska seja ali pa konferenca narodnih voditeljev, ki naj odloči kaj važnega za svetovni položaj. Papež med nas preprosto prihaja na obisk: da se srečamo. Prihaja k vsem, prihaja za vse. Katoličani ga pričak ujemo kot svojega očeta, ki ga imamo radi in smo z njim tesno združeni po veri; kristjani Številnih skupin ga sprejemajo kot voditelja največ je krs canske družine vernikov, ki je tudi zanje vsega spoštovanja vreden; nekristjani pa ga po vsem svetu priznavajo in pozdravljajo — Če so le iskreni — kot prijatelja vsega človeštva, kot največjega delavca za svetovni mir, kot borca za pravico, ki brez hinavščine in brez bojazni dviga svoj glas zlasti v prid zapostavljenim in oropanim človeškega dostojanstva. Kratki dnevi papeževega obiska bodo hitro minili. Gotovo bodo veličastni in vredni spomina. Od naše priprave pa ~a' visi, če bodo obrodili svoj vredni sad, ki bo ostal tudi potem, ko se bo Janez Pavel II. vrnil v večno mesto. um mn um Besedilo tega članka je izdalo Tajništvo za nekristjane pri apostolskem sedežu. Jasno pove, da biti kristjan ne pomeni samo biti krščen, ampak mnogo več. Po pazljivem branju se vprašajmo, kako se naše življenje sklada s pravim krščanstvom. KDO JE KRISTJAN? Beseda “kristjan” prihaja od “Kristus”: kristjan je tisti, ki v vsem sledi Jezusu Kristusu. Krščansko življenje zato temelji na bistvenem in nepreklicnem sklepu biti Kristusov, slediti mu in ga posnemati, biti vedno v duhovni skupnosti z njim, kije brat, Gospod in Odrešenik ljudi. Jezus Kristus je zato kristjanov vzor in življenjsko vodilo. V vseh življenjskih okoliščinah, v veselju in Pomanjkanju, pri delu in pri počitku, v nevarnosti ln v skušnjavi, vse do tesnobnega prehoda ob smrti, kristjan ve, da je pred njim hodil Jezus in ga poučil, kako se pride k Bogu: da je treba prek smrti do vstajenja. V slehernem položaju si kristjan prizadeva, da ^i delal tako, kot bi storil na njegovem mestu Jezus Kristus. Rad prebira evangelij, saj najde v njem Kristusove besede in njegov zgled. To stalno sklicevanje na Kristusa ne obstaja toliko v podrobnem in zunanjem posnemanju, kar bi bilo nemogoče, ampak v privzemanju Kristusovega duhovnega razpoloženja, ki ga je ta pokazal v življenju, zla-st| pa v trpljenju in smrti: pokorščina in popolna pod-rejenost božji volji svojega Očeta ter velikodušna predanost delu za ljudi. Eden njegovih stavkov se glasi: Nisem prišel, da bi mi stregli, ampak da bi jaz stregel ln dal življenje v odkupnino za mnoge.” Apostol Pa-^ pa piše: “Isto mišljenje naj bo v nas, kije tudi v ezusu Kristusu.” Prizadevanje za upodobitev po Kristusu utrjuje in Podpira v kristjanu Duh božji. Ta kristjana notranje Preobraža in mu vliva Kristusovega duha, to je duha s*noyske vdanosti do Boga Očeta in duha dobrote do Judi. Kristjan, ki se da voditi božjemu Duhu, živi kot °zji posinovljencc in v svobodi hodi za Kristusom. KAKŠEN MORA BITI KRISTJAN? Temeljno nalogo krščanskega življenja je Kristus °Pisal takole: “Verovati v Boga ... in se med seboj mt n bratovsko ljubiti.” Verovati v Boga se pravi sprejemati njegovo besedo in njegovo voljo, pa naj se pokaže na kakršen koli način. To podreditev Bogu, podobno popolni Kristusovi podreditvi, imenujemo v krščanskem izrazoslovju “vero”; vera vključuje neomahljivo poslušnost božji besedi in pripravljenost odpovedati se spričo božje volje samemu sebi. Vero vzbuja v kristjanovem srcu božji Duh in ji daje moč ravnati kakor judovski očak Abraham, ki ga imenujejo “oče verujočih”, ker je zaradi vere v Boga tvegal svoje življenje in vso svojo bodočnost. Ljubezen do bližnjega, ki jo v krščanskem izrazoslovju po latinsko imenujemo “caritas” in po grško “agape”, je prikazal Jezus s temile besedami: “Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim.” To pomeni, daje treba brez razlike glede na raso, sposobnost in položaj kot brate ljubiti vse ljudi, ker jih Bog ljubi kot svoje otroke in ker je Kristus postal eden od njih, in ne pri tem iskati svojega osebnega zadoščenja. Ta ljubezen presega naravne zmožnosti človeškega srca in jo hkrati z vero vlije v kristjana božji Duh. Zato krščanska ljubezen ne gleda na osebo in se še posebej razdaja malim in ubogim. Čeprav krščanska ljubezen bratsko in iskreno povezuje vse ljudi, ne odstranja, marveč celo spopolnjuje in dviga red naravnih človeških odnosov, kakor so npr. družinski odnosi in prijateljstvo ter odnosi do oseb, ki skrbc za skupno blaginjo. Krščansko izročilo uči, da so v spolnjevanju ljubezni do bližnjega obsežene in izražene vse druge kreposti. Prav kakor uči sveti Pavel: “Ljubezen je potr-pljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje; ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; sc ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.” Od vere v Boga in od ljubezni do bližnjega kristjan ne pričakuje priznanja ali častnih prednosti; nasprotno, pripravljen je tudi trpeti, če je treba, ker je učenec Gospoda, ki je bil križan in kije večno znamenje nasprotovanja v svetu; kristjan je ponižen, ker se zaveda, da so božji darovi v njem vedno v nevarnosti, dokler živi na zemlji. Nasprotno pa ve, da lahko vedno računa na pomoč Boga, svojega Očeta, da lahko črpa duhovno korist tudi iz nesreče in da sme po preteku tega minljivega življenja upati v nesmrtno srečo, ki ne bo nikdar minila. To gotovost vliva kristjanu nepremagljivo zaupanje in optimizem. “Na svetu boste imeli stisko; ali zaupajte, jaz sem svet premagal,” je povedal Gospod. Ker se kristjan popolnoma opira na Boga, zato njegovo upanje nikoli ne omaga. Ker zaupa tudi človeku, zato ustvarja okoli sebe ugodno ozračje za izboljšanje razmer, naj bo v posameznikih ali v družbi. “Če je Bog za nas, kdo bo zoper nas? ” pravi sveti Pavel. VODILO RAZUMA IN VESTI Pravi kristjan, ki po nagibih Svetega Duha hodi za Jezusom Kristusom, ostaja vendarle človek, ki se mo- ra izpopolnjevati; človek z vsemi negotovostmi in tveganji v človeškem življenju. Ob težavah, ko išče pravo pot za svoje ravnanje, in ko trpi zaradi razklanosti med čutnim teženjem in zdravo pametjo, občuti svojo odgovornost pri izbiri med dobrim in zlom. To notranjo svobodo, ki je prirojena predpravica slehernega človeka, razsvetljuje in podpira v kristjanu božji Duh. Tako se ne ravna le po pameti, ampak tudi v luči božjega razodetja, po Kristusovem zgledu in po notranjih navdihih božjega Duha. Toda kristjan bo pokazal, da živi res po božjem in Kristusovem Duhu le, če bo najprej spoštoval vodila dobrega, ki jih prejema iz luči svojega razuma. Toda kakor nobenemu človeku, tako tudi kristjanu ni lahko vedno jasno spoznati zahtev pravega razuma in navdihov božjega Duha. Zato rad sprejme zapovedi in predpise Boga, Cerkve, svetnih oblasti in narodnih izročil; seveda če niso v očitnem nasprotju z božjimi zapovedmi. Tako se izogne nevarnosti samoprevare in moralnega subjektivizma. Ko Kristusov učenec zagovarja dolžnost in pravico ravnati se po svoji vesti, spoštuje pri tem prepričanje in mnenje drugih, čeprav je drugačno od njegovega. Sodbo prepušča Bogu, saj ve, da bo Bog sodil slehernemu človeku po tem, kako je bil zvest svoji vesti, in po darovih, kijih je prejel od Boga. MALI GRAD nad Kamnikom je s skalnega griča v srednjem veku nadzoroval cesto skozi Tuhinjsko dolino RAZGOVOR Za Zvezo slovenske akcije VLADIMIR KOS, S.J., Tokio O SLOVENCIH -SREDI TOKIA ONI japonski dan, stisnjen med kovinasto tokijsko nebo, moije streh in moije resničnih valov Tihega °ceana, meje vprašal sicer izobraženi Japonec: “Ali ste doma blizu Beograda? ” “Blizu Beograda? ” sem vprašal tudi jaz. To je bilo drugo vprašanje med nama, njegovo prvo Se je bilo glasilo: “Kje ste bili rojeni? ” Odgovoril sem mu bil: “V Sloveniji.” Skušal je ponoviti ime; kakor da govori le s seboj, Je spremenil ime v “Slovakijo”, zmajal z glavo ob ^dni zvočni spremembi, napel čelo v gube, se spomnil in vidno oddahnjen ugotovil: “Aha, v Jugoslaviji!” In potem je sledilo tisto drugo vprašanje. Vprašaja in odgovori so končno razvili njegovo miselno Zemljepisno podobo: nekje v osrčju Evrope je Jugoslavija, kjer okoli glavnega mesta Beograda prebivajo takorekoč v koncentričnih krogih narodno monolitni Jugoslovani, govoreči jugoslovanski jezik, ki se tembolj diferencira, čimbolj se oddaljuje od središča, a ki vendar ostane Jugoslovanščina ... Različnost ver kultur je zdaj postranskega pomena, ker so se Jugo-°vani enodušno opredelili za Marxov—Leninov komunizem v obliki Titovega socializma ... Ko sem tako razgrinjal njegov miselni zemljevid, se nisem čudil: večkrat sem že srečal Japonce, ki so Pripovedovali (z neke vrste ponosom), da so na dolo-enem televizijskem programu spoznavali in obču-^°vali Jugoslavijo. Ta se je po mojih vprašanjih izkaza za Jugoslavijo srbskih, hrvatskih in jadranskih P°krajin, nikdar — nikdar v teh tridesetih letih moje- §a bivanja na Japonskem — slovenskih pokrajin in ljudi. l( V kavarni — tukaj ji pravimo po amerikansko c°ffee shop”, seveda v japonski izgovoijavi —, kamor 1116 je povabil on, da več zve o teh skrivnostnih Slo-Vei'cih, sem mu pomagal risati v zavest pravilnejši zemljevid. Razložil sem mu, kako nas je zgodovina °'gih stoletij zmeraj znova prisilila k opredelitvi za s 0vensko narodnost ali proti njej, in kako se je ta na-r°dna zavest osredotočila v jeziku in katoliški veri, ki slednja varuje zavest narodne pripadnosti tudi takrat, ko je treba rabiti poleg slovenščine kak drug jezik. Obrazložil sem mu, kako more pridnost, podjetnost in kulturno-tehnična raven sicer tako majhnega naroda kot smo Slovenci doprinesti tako velik finančni delež v skupno blagajno jugoslovanskih narodov. Čudil se je, da celo danes, ko dosegajo neodvisnost ozemlja, manjša od Slovenije in manj naravno bogata ter razvita kot Slovenija, mi ne moremo imeti svoje države. Kot Japoncu, ki jemlje v poštev najprej gospodarsko zmogljivost in potem šele politične besede in načrte, mu je ostala usoda Slovencev zavita v skrivnost. Morda pa so se Slovenci odrekli, je obotavljaje vprašal — menda pri najini tretji skodelici brazilske kave — stremljenju po neodvisnosti in sicer v prid idealom komunizma? “Ne!” sem odgovoril tako močno, da je ustavilo celo natakarico s pladnjem na poti k sosednji mizici. Enodušni privzem komunizma — pa naj bo Stalinov ali Titov ali iks-ov socializem — je mit, sem mu rekel. Postregel sem mu s podatki druge svetovne vojne in prvega leta v povojni Jugoslaviji. Kimaje je dodal, da se je tudi sam vpraševal med zadnjo vietnamsko vojno, ki je večini japonskih časopisov veljala za boj za dokončno demokratizacijo Vietnama, kdaj bodo imeli v osvobojenem Vietnamu demokratično svobodne volitve - do danes ni zasledil tovrstne vesti. “Afganistan mi je precej odprl oči,” je zamrmral napol kavi v skodelici, napol dogorevajoči cigareti med svojimi prsti. V vrvežu enajstmilijonskega mesta sva se razšla. Preden sva si rekla “Say<5nara”, sem mu priporočil, da skuša overoviti moje podatke s pomočjo kakšne angleško pisane knjige (drugih tujih jezikov ni obvladal za branje); dvomil je, ali bi našel dovolj japonsko pisanih informacij. Da moj nasvet ne ostane le želja, sem mu dal imena treh japonskih knjigarn, kjer se v zadnjih letih kopičijo angleško pisane knjige tako ameriških kot britanskih piscev, ki stremijo za čim večjo nepristranostjo. Kot da se zgodovinska resnica vsaj spet v tem primeru polagoma, a neizprosno uveljavlja. Nadaljeval sem v vrvežu zapisano pot, se skušal prilagoditi prometnim signalom, ki niso na vseh križiščih enakih časovnih trajanj, in se ogledoval po znaku za vhod v podzemsko železnico. Pod to površinsko delavnostjo pa sem se predajal računanju, kako daleč sega vpliv prijatelja pravkar končanega razgovora. Važno je, da tudi Azijci nekaj vedo o nas v osrčju daljne Evrope, ki imamo neke vrste naravno nadarjenost za jezike — tudi za japonščino, če morem verjeti svojim japonskim prijateljem. Ali nas ne usposablja že narava, da nekoč tvorimo resnično svojo državo, govoreč z lahkoto jezik in misli drugih narodov, trdno ukoreninjeni v svoji dragoceni slovenščini? Končno nam slovenščina daje prožnost za izgovorjavo tujih glasov in za tvorbo tujih stavkov in za poglabljanje v pojme, ki oživljajo tuj jezik in tujega človeka. Je nekaj v ustroju slovenščine, kar nas k tej prožnosti vzgaja. Tako me je za hip prevzelo to spoznanje, da sem zgrešil prvi vhod v podzemsko. A kaj je deset minut zamude za vredno spoznanje? SOPHIA UNIVERZA v Tokiu na Japonskem, katoliško vseu£iliš£e( ki ga vodijo jezuitski misijonarji in kjer predava tudi pisatelj tega članka m isijonar V. KOS, S.J. Ni vprašanje, koliko je kdo star, ampak kako je star. /Ochsenius/ KDAJ SE PRIČNE STAROST? Datumov ni mogoče postavljati, kakor jih ne moremo določiti za vse enako, kdaj se začne zorenje, kdaj zrelost. A danes postavljajo kot približni mejnik šestdeseto leto. Če je torej šest desetletij življenja za nami, vedimo, da je pred durmi zadnje obdobje, morda najmirnejše, morda celo najlepše obdobje življenja. Nekateri se otepajo s cenenim izgovorom: "Čutim se še mlad." Morda res, a kljub temu starost trka na vrata in sprejeti jo je treba. Sami sebi bi lagali, kot otroci bi se skrivali pred njo, nazadnje se osiromašili. Pokažimo, da smo zreli. In res ponovimo: Naprej! Proč s tako zgrešeno predstavo, da s tem stopimo v kot, pa da bomo poslej križem rok čakali na milost drugih in slednjič s Prešernom prosili:"Predobra smrt, predolgo se ne mudi!" Starostna doba je doba življenja, ne životarjenja, ne umika, zagrenjenosti in tegob. Prav za to gre, da nam postanejo ta leta, katerih števila ne poznamo, bogata, srečna, lepa. Prvi pogoj za to pa je, da starost sprejmemo kot božji dar. Z enako ljubeznijo jo moramo sprejeti, kot smo sprejeli mladost, zrelost pozneje. Ker smo v izkušnjah bogatejši, jo sprejmimo še bolj odprtih rok. Samo malo osebnega poguma je treba. Boljše: trdne vere. Saj je lep vsak božji dar. FRANC SODJA GROM je stresal ozračje in bliskalo se je nepretrgoma, tako da so kar šklepetale šipe na nizkih oknih in je sobo vsak trenutek oblila slepeča vijoličasta luč. babica, ki je vedno trdila, da jo zebe, in še v pasjih dneh ni zapustila zapečka, je v rokah vrtila rožni venec in napol glasno molila. “Sveto sladko ime Jezus, Marija in sveti Jožef!" je vzdihnila, kadar koli se je ponovno zabliskalo, in naredila je velik križ čez čelo, usta in prsi. Otroci pa se niso mnogo brigali za blisk in grom, ki IVAN ČAMPA: Črtica z bloških hribov “TKeletcii sta razsajala zunaj. Prekopicovali so se po podu, plezali na peč in skakali z zapečka. Kadar je posebno Močno zagrmelo, so se nasmejali in njihova žareča Učka, ki jih je obsevala na pol privita petrolejka, so tedaj še bolj zažarela. Babica jih je ponovno mirila, pa je zaleglo toliko, kakor bi metala bob ob steno. Prav nič je niso poslušali in so noreli kar naprej. Iz kuhinje se je slišalo ropotanje loncev in druge Posode. Mati je pomivala po večerji Kadar so bili °troci le preglasni, je babica zaklicala skozi vrata: "Pojdi no mirit, tako počenjajo, da grmečega Bosa ni slišati! ” Toda iz kuhinje ni bilo nobenega odziva in babica le nadaljevala s svojo polglasno molitvijo. Potem je znova zagrmelo tako silno, da se je stresla vsa hiša. Tedaj so še otroci prestali s svojim kričanjem. "Jezus, Marija, prav nekam blizu je treščilo!" se le zgrozila babica. Več je ni vzdržalo v zapečku. Bo-''f se je skobacala na tla in se začela obuvati, kakor da 1 b‘lo treba vsak čas bežati. Tedaj je tudi mati stopila v sobo. Z obraza se ji je Zrcaltf strah in ni spregovorila. Otroci so zapazili, da ni taka kakor navadno in za trenutek jih je minilo veselje do skakanja in vpitja. Ti ko je kot na sodni dan. Saj bo še kam treščilo. °idi no malo oblake kropit," je spet dejala babica sv°ji snahi, ki se sicer nista bogve kako razumeli. . Ne da bi snaha kaj rekla, je res poiskala v kotu, kjer e visel starinski bogec, oljkovo vejico, vzela iz oma-r*Le v steni steklenico blagoslovljene vode in jo nalila skodelico. Odpahnila je vežna vrata in začela Sfcro-&ti p0 zraku. Toda silen blisk in oglašujoč grom jo * že naslednji trenutek vrgel nazaj v vežo in vsa predena je pribežala v sobo. Moj Bog, kakšno je!” samo to je mogla spraviti 12 sebe. “On pa v takem hodi bogvedi kod," je črhnila babica. Snaho je neprijetno spreletelo. Do zdaj ji je bilo, kakor da sama nosi pekočo skrb v srcu. Taščine besede pa so odjeknile v njenih ušesih tako čudno, da so ji še povečale strah. On - to je bil njen mož, oče peterih otrok, ki so se komaj izkobalili iz plenic. Ob podobnih prilikah, kadar je bučala huda ura, je še malo ni bilo tako strah kakor nocoj. On je vzel posodo z blagoslovljeno vodo in šel kropit ozračje. Ni se ustrašil, če je še tako pokalo. Stopil je prav do hleva in skednja in se šele po nekaj minutah vrnil nazaj tako premočen, da je vse curljalo od njega. Nocoj pa je bogvedi kod. Morda ga je dobila nevihta prav sredi poti, ko daleč okoli ni nobene hiše, da bi vedril Pa kaj to. Huje je bilo, ker je dejal, da se bo zanesljivo vrnil že prejšnji večer. V Metliko je šel na semenj in m vsak način bi moral biti že snoči doma, če je kaj kupil. Prazen bi tako ali tako prišel že prej. Le kaj se mu je utegnilo zgoditi. Po takih samotnih krajih kot hodi on, se mu lahko primeri marsikaj. Lahko ga je kje kdo napadel in mu vzel vole, ali pa se mu je zgodilo še kaj hujšega. Bolj ko je besnela nevihta in bolj ko se je ura pomikala naprej, večja je bila skrb v srcu še dokaj mlade žene, ki je zastran tega prekupčevanja z živino prestala že toliko skrbi in prečula toliko noči “Otroci, molimo, ” je dejala, ko se yihra ni hotela nikakor poleči. Ne da bi se kateri kaj upiral, so vsi od kraja pokleknili po klopeh okrog mize in glasno začeli moliti vero. Med molitvijo pa je zmanjkalo zdaj tega zdaj onega in nazadnje je materi, ki je molila naprej, odgovarjala samo še babica. Nevihta je še vedno divjala z nezmanjšano silo. Ko sta mati in babica nehali moliti za verne duše, sta pridali še očenaš, “da bi se on srečno vrnil”. Potem je mati spravila speče otroke kar v oblekcah v posteljo, da bi jih ne bilo treba oblačiti, če bi prišlo kaj hudega. Kazalec starinske ure na uteži se je pomikal že na enajsto, ko se je nevihta nekoliko polegla. Tašča se je med tem spravila v posteljo in je že spala. Snaha je to sklepala po njenem značilnem dihanju. Ko je zajemala sapo, jo je vlekla skozi nos, nato pa jo je izdihovala skozi zaprta usta, tako da se ji je pri izdihu uvela koža na licih vedno nekoliko napela in ji je potem sapa z glasnim puhanjem uhajala iz ust. Gospodinja sama pa nikakor ni mogla zaspati. Vedno bolj jo je skrbelo, kaj je z možem. Skušala si je razložiti njegovo zamudo z najrazličnejšimi možnostmi, ki so pa pobijale druga drugo. Ko se je nevihta docela polegla, je legla v posteljo in skušala zaspati, a se ji ni dalo. Neka tesnoba, ki ji je bolj in bolj sedala na srce, ji je branila, da bi upihnila luč, zato jo je samo nekoliko privila in jo pustila na mizi. Sama pa se je premetavala v postelji, poslušala uro, ki je zdaj pa zdaj bila, in štela udarce. Polnoč... ena... dve... Kadar koli je zunaj kaj zašumelo, je planila k oknu in upirala oči v temo, da bi se prepričala, če morda ne prihaja po hribu on. Vsaj petkrat je tako vstala, a vedno zaman. Voda, ki je še vedno drla po kanalu sredi vasi, jo je motila. Njen šumot je bil včasih tako podoben človeškemu glasu, da jo je vedno znova zamotilo. Kadar koli je planila k oknu, se je prebudila tašča. Popravila si je odejo in zarožljala z rožnim vencem, ki ga je neprestano držala v rokah. Potem je vprašala: "Ga še zdaj ni? ” “Še zdaj ne,” ji je odgovorila snaha in se znova vrnila od okna v posteljo. Potem je ura odbila tri. Tedaj je gospodinjo le premagalo. Rahlo je zaspala, a komaj je zatisnila oči, je že imela grozne sanje. Imela je občutek, kakor da jo hoče nekaj zadušiti in planiti je morala pokoncu, da ji je odleglo. Nenadoma pa je močno potrkalo na okno. Gospodinja in starka sta se zdrznili. Pa samo za trenutek. “Luč prinesi! ” se je od zunaj oglasil znan glas. Kakor bi odsekal, se je z gospodinje zvalila mora. Prišel je in kupil je tudi, hvala Bogu. Hitro je odvila luč, vzela blagoslovljeno vodo, s katero je snoči kropila oblake in stopila iz veže na borjač. Mož z voli jo je čakal že pred hlevom. “Prekleto vendar, kakšno vreme je to!” “Kod pa hodiš tako dolgo? Smo vsi iz sebe v skrbi, da se ti je kaj pripetilo, ” mu je žena očitajoče dejala. “I, v Metliki nisem nič kupil, domov pa mi tudi ni kazalo hoditi praznemu, zato sem rajši počakal kar na Dolenjskem, ker je bil včeraj v Gabru semenj,” ji je kratko povedal. Medtem je pripenjal vola k jaslim in jima še malo popravil nasteljo. Ona jih je medtem poškropila z blagoslovljeno vodo. Vola sta bila tako trudna od dolge poti, da še povohala nista detelje, ki jima jo je položil v jasli iz koša, pripravljenega že dva dni v kotu hleva. Zleknila sta se in stegnila prve noge predse. “No, kaj nisem dobro kupil? "je mož pogledal ženo od strani in pričakoval pohvale kakor vedno. “Pa še ostalo mi je precej od kupa, "je pristavil, da bi bila njena pohvala še večja. “Seveda si, ” mu je dejala, “pa bi rajši videla, da ne bi bilo nič vsega tega, samo da me ne bi tako skrbelo. Vsa sem trepetala, da se ti je kaj pripetilo med potjo. ” “Saj se bi mi bilo res kmalu. V Lužarjevem bregu, kjer me je zadela ravno največja nevihta, se je kar na vsem lepem znašel pred menoj nek človek. Če sem prav videl, je dežal revolver v rokah. On mene, ali pa jaz njega, sem si mislil in nisem počakal, da bi bil sprožil. Kresnil sem ga s palico po glavi, da se je sesedel kot prazna vreča. ” Žena je kar otrdela, tako se je prestrašila ob teh besedah. “Ježuš, Marija, pa ga vendar nisi ubil? ” "E, ” je nekam posmehljivo dejal mož, “se bo že pobral, če se bo hotel. Če je obležal, pa tudi prav. Jaz nisem kriv njegove smrti. Kaj pa vrag šari po temi okrog poštenih ljudi in kriči, da hoče vole ali življenje. ” “Bog se ga usmili, če je moral iti nepreviden na oni svet!” Mož se je na te njene besede samo posmehnil. “Pojdiva, lačen sem,” je dejal, zarigljal nizka vrata in odšel z ženo proti hiši. Samo velik kos kruha in litrški lonček kofeta je zmetal vase. Potem je z ženo takoj odšel v posteljo. Predno sta oba zaspala, je on dejal: “Celega jurja sem prihranil. Vrečo koruznega zdroba pa vrečo bele moke bomo kupili za to. Fantoma bo treba za zimo nove čevlje, dekleta morajo pa tudi kaj dobiti. Za tisto, kar bo ostalo, se morava še midva obleči in nekaj otrobov je treba kupiti, da se bodo voli malo poredili,” je razlagal ženi, ki je že na pol spala. “Saj, saj,”mu je pritrjevala. Vesela je bila, da je mož spet nekaj dobil pri volih. Že naprej pa se je bala, kdaj bodo voli tako rejeni, da bodo godni za prodajo. Morda bo morala tedaj prestati spet tako noč kakor nocoj in kakor jo je morala že marsikdaj. Pa kaj vse to! Glavno, da se je on vrnil! In ko bi Bog dal, da bi oni, ki ga je pobil s palico, oživil ... V teh mislih je zaspala. Tudi on je kmalu zasmrčal. Spal je pozno v jutro drugega dne. Ko se je prebudil, je že slišal, kako v hlevu vaški možaki gledajo nove voli in jih ocenjujejo. Hitro se je oblekel in še sam šel v hlev. Tudi možakom ie pripovedoval zgodbo o napadalcu v Lužarjevem bregu. “Tak si ga do smrti? ” "Mislim, da ne, čeprav se je palica prelomila na njegovi čeladi. ” "Hm!..." Četudi pa se je delal mirnega zastran tega, mu je vest le nekaj očitala. Popoldne se je odločil, vzel s seboj še soseda in šla sta pogledat, če morda oni le ni obležal po udarcu. Pa nista našla na onem kraju nič drugega kakor malo krvi - znamenje, da oni ni utegnil čakati, da bi ga kdo dobil, zato jo je rajši popihal. Sele tedaj je bi! mešetar popolnoma miren. Vesel je bil, da je dobro kupil in da je s tem pomagal družini iz zadrege. Čez dva meseca, morda še prej, bo voli ponovno prodal in spet bo žena morala prestati kakšno noč v hudih skrbeh ... Tako je pač življenje bloških mešetarjev. Nova vas — središčno naselje bloške planote O ZVEZNEM PRORAČUNU ZA LETO 1986/87 TOMAŽ MOŽINA IN kaj obeta državni obračun, ki gaje objavil v av-Sustu avstralski zvezni blagajnik g. Keating? Na kratko povedano: nič posebnega in nič dobrega! Tako bilo tudi pričakovati, kajti avstralsko gospodarstvo Je na pečinah in težko ga bo reševati. Mnogo novih davkov je predvidenih za finančno leto 1986/87: n pr. vsak liter bencina bo stal tri cen-0 vcč, vino se bo podražilo kar za 10%. dvignila se 0 cena zdravilom in raznim avtomobilom, uvedli 01,0 nekakšno obvezno šolnino za študente ter še '"arsikaj. j 0 drugi strani namerava budžet “sekati” razne r/avne podpore, kot n.pr. pokojnine, brezposelno pomoč, otroške doklade, šolstvo, obrambo, dajatve revnim deželam, zaščito industriji, prometne zveze itd. Manj finančnih sredstev bo na razpolago etničnim skupinam; kaže, da ni naklonjenosti tkz. multikultu-ralizmu. Pa še to: vsak Avstralec bo letos preje! osebno izkaznico; baje zato, da ne bi bilo kakšne goljufije in ponarejanja. S takšnimi in podobnimi budžetnimi ukrepi bi se avstralski narodni produkt v prihodnjem letu zatorej povečal za 2.5%, plače in zaslužki bi se zvišali za 6%, inflacija bi bila 87/ in nezaposlenost kar 9%. Torej kot sem dejal v začetku prav nič dobrega. Tabela A zgovorno kaže, kakšni bodo zvezni izdatki v letu 1986/87. Od vsega je precej predvideno za socialno zaščito, zdravstvo, obrambo in državno administracijo. Med tkz. “rezervami” so ogromne obveznosti za državni TABELA A - ZVEZNI IZDATKI ZA FINANČNO LETO 1986/87 milijonov sprememba od vsega dolarjev na leto popreje v% Obramba 7415 + 11.1 9.9 Šolstvo 5204 + 5.9 7.0 Zdravstvo 7306 + 6.7 9.8 Socialno skrbstvo 20760 + 8.2 27.7 Stanovanja in podobno 1615 + 10.2 2.2 Kultura in rekreacija 950 + 5.2 1.3 Ekonomske usluge 4230 - 4.9 5.6 Državne usluge 5317 + 10.0 7.1 Rezerve in drugo 21967 + 6.4 29.4 Skupaj. . . 74764 + 6.9 100.0 — dohodki 71261 + 11.0 Deficit 3503 -38.8 dolg. Več kot polovico vseh dohodkov spet predstavlja osebni davek, eno desetino prispevajo podjetja, o-stalo pa razne tržne in carinske pristojbine. Primanjkljaj oz. deficit bo topot 3,503 milijonov dolaijev, t. j. kakšnih 2, 200 milijonov manj kot v prejšnjem finančnem letu. • Viri: Syriney Morning Herald, 20/8/1986; Australian Treasury Papers for 1986/87, Canberra. TABELA B - PREDVIDENE STOPNJE OSEBNEGA DAVKA (centov za vsak dolar) a.) Davčne lestvice: Datum: po 1/12/1986 po 1/ 7/1987 $5,000 do 12,600 25 24 $12,600 do 19,500 30 29 $19,500 do 35,000 46 40 $35,000 in več . . . 55 49 Opomba: a.) trenutno se ne plača davek na osebni dohodek do 4,500 dolarjev, za dohodek 35,000 dolarjev in več pa je sedaj stopnja 60 centov . Viri: kot za Tabelo A. Ne, ne smem pretiravati! Nekaj je le pozitivnega v proračunu. Nekaj več sredstev je namenjeno razvoju turizma in mednarodni trgovini, kar bi povoljno vplivalo na našo plačilno bilanco. No, tudi navaden državljan bo po načrtu, ki ga ponazoruje Tabela B, plačeval v bodoče nekoliko manj osebnega davka. Kaj pa naš gospodarski položaj v primerjavi z drugimi deželami? Precej skromen je. (Prosim, glej moj članek v “Mislih”, sept. 1985!) Zunanji dolg je več kot 70 milijard dolaijev. Kajpada, leta, bolje desetletja, smo se “skrivali” za visokimi carinami in drugimi umetnimi zaščitami. Zasldžki so bili neprimerno visoki z ozirom na našo delavnost in trgovinsko konkurenco. To se prav dobro zrcali v padajočem tečaju našega dolarja: vrednost mu je padla skoraj za polovico. In kakšna rešitev je iz te gospodarske zagate? Očitno: večja storilnost, manjši zaslužki; večji izvozi, manjši uvozi; večje investicije, manjše potrošništvo. Z drugo besedo: začasno znižanje življenjskega standarda. Bržkone ima letošnji budžet prav to v mislih. Še dobro, da vladajoči laburistični stranki ni treba letos na volitve. S takšnim proračunom bi šla prav gotovo rakom žvižgat. Priznati pa jim je treba nekaj odgovornosti in korajže. Ni Iz N edelje tako biti preprosto oce.. MARSIKATERI oče se le s težavo znajde s svoji vlogi, in sicer toliko bolj, čim bolj popolno odigra svojo vlogo njegova žena. Čim popolneje se žena zamisli in vživi v vlogo matere, toliko bolj nepotreben je pri tem oče. Če je poleg tega prisotna še izkušena stara mati, ki je vedno pripravljena pomagati in tudi dejansko priskoči vsakokrat, kadar je treba zamenjati mater, ima očka hitro občutek, da ni potreben za nič drugega, kot da poskrbi za zunanji okvir, za stanovanje in denar, in da pazi, da se materi in otroku nič ne zgodi. Če bi delal samo to, bi ostala neizpolnjena njegova bistvena vloga. Namreč vloga pomočnika in prijatelja >n tovariša pri igri, človeka, ki “je zraven”, ki ga otrok Potrebuje, od katerega nekaj pričakuje in mu je v veselje, če je z njim. Zelo lahko se zgodi, da ostane očetu njegova vloga tudi kasneje tuja. Marsikateri oče se čuti zaradi otrok pgoljufan za svojo ženo in doživlja ob tem ljubosumje. Če ima poleg tega še slab dan, sedi pri svoji ilustrirani reviji in premišljuje:“Pravzaprav se je človek po-r°čil, ker je hotel imeti ženo. Zdaj imam sicer dvoje otrok, nimam pa več žene; ta se utaplja v skrbi za otroke. Kot mož sedim tukaj osamljen in kot oče odveč. Samo za to sem še dober, da služim denar. Otroci res imajo mater, jaz pa nimam več žene.” •n kriza je tu. Oče je slabe vbije. Mati se zdaj še močneje naveže na otroke — v njihovo škodo — in vozel je čedalje bolj trdo zvezan. Te nevarnosti za zakon sc morata oče in mati jasno zavedati. Ko bodo otroci veliki, bosta še dvajset ali trideset let živela skupaj, brez otrok. V času, ko imata otroke, njun za-k°n ne sme postati puščava. Ostati mora poln življenja, da jima bo v oporo tudi v kritičnih letih. Ta bodo Pr|šla po odhodu zadnjega otroka. Kadar pa ima oče dober dan, razume svojo slabo y°'jo in si misli: “Kaj pa pravzaprav zahtevam od svoje ene? Saj ne more vsega napraviti istočasno. Laže bo elala, če ji jaz pri tem pomagam. Ne smem še jaz po-stati kujav otrok!” Strogo zaupno: Človek si kot mož včasih podzavestno želi, da bi bil spet dojenček, ki ga bo njegova ^na nesla v posteljo, ga nahranila in oskrbela. Samo Priložnostno. Dejansko pa se žena ni omožila zato, da bo miela še enega dojenčka več. Zares — to pravi oče očetom — je veselje, da imaš otroke. Zato bi bilo škoda, če bi bili otroci materi breme, očetu pa motnja. Curt Gaetz, pesnik in igralec, je nekoč dejal:“Humorja se ne moreš naučiti. Predpostavlja veliko mero srčne dobrote, potrpljenja, obzirnosti in ljubezni do človeka. Zato je tako redek. Toda možno je zanj moliti.” Sklep je presenetljiv. Alije res mogoče? Če človek nima smisla za humor, mora zanj celo moliti. Morda se bo pojavil. Drug božji dar je ”modrost”. Modrost žene se pokaže med drugim tudi s tem, da zna pomagati svojemu možu na njegovi mučni poti, da bi postal “oče”. Kajti na svet ne pridemo niti kot popolne matere niti kot popolni očetje. Oba se morata tega še učiti in to postati. To pa se bo moglo zgoditi le, če si bosta medsebojno pomagala. Neka važna pomoč očetom je danes nekaterim dana, čeprav bi najbrž lahko to doživelo večje število očetov. Ko sva dobila otroke — štiri imava — sva mogla dolge noči na kliniki preživeti vedno skupaj, od prvih bolečin preko poroda do merjenja in tehtanja novega družinskega člana. Oče naj bi ne bil oropan teh ur čakanja in bojazni. Prosim, če morete in če je vaša žena za to, poiščite si pri prihodnjem otroku zdravnika, ki to dovoljuje. V svetu majhnega otroka igra veliko vlogo stanovanjska hiša. Je neke vrste nadomestek za zavarovanost v materinem telesu. Ko otrok pričenja tekati, zapušča vrata najprej zelo previdno in pride hitro spet v hišo, da bi bil toliko bolj gotov, da je mati še tu. Ko kasneje v verskem razgovoru slišimo res o “božji hiši”, o povratku k Bogu, o “vratih k Bogu”, ki so odprta, da se človek lahko vedno vrne nazaj, navezujemo vedno znova na otrokovo izkušnjo in ga spomni- mo na toplo, polno hišo — ali pa na prazno, nedomačo hišo. Morda niti ne slutimo, kaj otrok pri tem čuti. Kasneje bo moral vedno znova odhajati skozi ta vrata, v poklic, v drug krog ljudi, morda v drugo deželo in med tuje ljudi. Pri tem bo moral prenašati tudi določeno brezdomstvo. Tudi krščanska vera bo vedno znova od njega zahtevala, da bo pogumno jemal nase tveganje. Od tega, koliko je doživel hišo, v katero seje zanesljivo mogel znova in znova vračati, je odvisno, ali bo zaupal, da človek tudi v tujini ni zapuščen. Najvažnejša prilika, ki jo je Jezus povedal, pripoveduje o sinu, ki na koncu, po dolgi stranpoti, spet najde pot domov. Na vratih domače hiše stoji oče in ga sprejme. Seveda je tu govor o Bogu in o tem, kako Bog sprejme človeka, ki po dolgem obotavljanju in po nevarnih stranpotih spet najde pot domov. Toda po- doba tega očeta bo tudi za zemeljske očete vedno važnejša. Marsikdo danes na noben način ne more svojih otrok obvarovati pred tem, da bi sc ne vrgli v pustolovske poskuse. Daleč so od doma, brez stika z njim. Marsikdo hodi po taki stranpoti mnogo let. Važno pa je, da ima otrok, ki je zunaj, v torbi ključ od domače hiše in da ve: Moji starši so mi rekli, da se lahko vedno vrnem, v kakršnemkoli stanju bom, da bodo veseli, če sem spet doma. Nekdo je dejal:“Zemlja je nebesno telo, toda življenje na njej je peklensko.” Tega ne veijameva. Ne verjameva, daje Bog hotel, da bi njegovi ljudje živeli v peklu. Gotovo pa je, da more iz te zemlje nastati pekel, če nočemo paziti drug na drugega, predvsem starši na svoje otroke. Gotovo pa je tudi, da ima lahko ta zemlja določeno podobnost z nebesi,ko nekdo ve, da ga ne bodo odgnali, če sc hoče vrniti domov. O&a & ^ Ob križu na razpotju cest sem ta večer postal. Oj, Krist, ne vem, zares ne vem, če boš me še spoznal. Prehodil dolge sem poti in sem hudo grešil, zdaj bom pokleknil ti k nogam, jih s solzami izmil. Prešlo je vse, je v srcu mrak in v duši je tema . . . Poglej me, Krist, in roko daj saj sva oba sama! M. JAKOPIČ PRED nami je mesec oktober, posvečen Kraljici rožnega venca. Z namenom, da počastimo našo nebeško Mater, bomo imeli vsak petek zvečer ob 6.30 Pred Najsvetejšim molitev rožnega venca, litanije v čast Materi božji in molitev za duhovniške poklice. Posebej bomo molili za uspešen obisk papeža Janeza Pavla II., ki bo med nami v Adelaidi 30. novembra. Vsi ste lepo vabljeni k tej oktobrski pobožnosti. Rojake v Berriju bom obiskal na predzadnjo nedelo v mesecu septembru, 21. septembra. Slovensko sveto mašo bomo imeli ob peti uri popoldne v župnijski cerkvi. Pred mašo je priložnost za slovensko spoved. Vsi tamkajšnji rojaki ste vabljeni k udeležbi slovenskega bogoslužja! Opravičil pa bi se rad rojakom v Perthu, W. A., katerim se napovedal obisk in slovensko mašo za nedeljo 24. avgusta, pa je morala žal zaradi moje bolezni odpasti. Upam, da bom prihodnjič lahko izpolnil napoved. Poroka. — Dne 16. avgusta 1986 sta sklenila zakonsko zvezo v naši misijonski cerkvi svete Družine JERNEJ BAUMAN iz Apač pri Gornji Radgoni in MARIJANA SAMRDŽIČ iz Albertona, rojena v Zagrebu. Novoporočencema želimo na poti v življenje veliko božjega blagoslova in medsebojnega razumevanja. Krst. — Dne 6. septembra je bil podeljen zakrament svetega krsta MLADENU FRANETOVlCU. Starši so Mladen Franetovič in Ljubica r. Rac, botra pa Ange- Stolnica sv. Frančiška Ksaverija v Adelaidi SV£TA OkUŽtNA Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young A ve., W. Hindmarsh, S. A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 lina Pavič. Mladenu na pot božji blagoslov in zdravje! Verouk, oz. mladinsko srečanje za obe skupini bo 12. oktobra zvečer ob šestih. Vsi vabljeni! Radijska oddaja v priredbi verskega središča je vsako drugo in četrto sredo v mesecu zvečer ob 7.30 na valovih etnične radijske postaje 5 EBI FM. Ne zamudite lepe prilike in bodite stalni poslušalci! Dne 31. avgusta smo imeli B. B. Q. Čisti dobiček je bil namenjen mladini pri kritju stroškov za potovanje v Canberro na letošnji Mladinski koncert. Lepa udeležba je pokazala, da nam vsem mladinski pevski zbor veliko pomeni in je vsej naši srenji v ponos. Bog daj, da bi mladi tudi v bodoče radi prihajali na pevske vaje ter s svojimi glasovi pestrili naše bogoslužje in razveseljevali ljubitelje lepega petja. P. JANEZ ♦ Kako daleč smo pravzaprav drug od drugega oddaljeni, spoznamo najlažje a dostikrat žal prepozno šele takrat, ko se hočemo drug drugemu približati. /Portugalski pregovor/ IZPOD TZ IG LAVA' FRANCE GORŠE, starosta slovenskih umetnikov, je umrl dne 2. avgusta v bolnišnici na Golniku. Rojen je bil 26. septembra 1897 v Zamostecu pri Sodražici. Leta 1925 je diplomiral na zagrebški Akademiji pri kiparskem mojstru prof. Meštroviču. Pokojnik je znan vsej Sloveniji v svetu nič manj kot v matični deželi. Kot begunec je živel in ustvarjal v Trstu in Rimu, v ZDA in Kanadi, končno pa se je ustalil v Avstriji, v Svečah na Koroškem, kjer je iz nekdanjega kmečkega skednja naredil svoj kiparski studio in res lepo galerijo svojih del. Vrt kupljenega posestva je Gorše spremenil v pravcati park slovenskih kulturnikov s portreti najznamenitejših osebnosti naše preteklosti. Pokojnik je v svojem dolgem življenju ogromno ustvaijal in njegove plastike lahko najdemo v mnogih cerkvah. Za svoja dela je žel priznanja povsod po svetu, le v Sloveniji ne. Najljubše mu je bilo odlikovanje, ki mu ga je leta 1969 osebno podelil papež Pavel VI. Prizadelo ga je, ko so mu fašisti pred vojno razdrli v Trstu razstavo. Podobno se mu je zgodilo leta 1972 v domovini, ko so ljubitelji njegove umetnosti pripravili v Kostanjevici na Krki njegovo razstavo z bogatim katalogom in spremnim esejem Franceta Steleta, na predvečer pa so oblasti brez utemeljitve prepovedale otvoritev. No, vsaj zdaj po smrti so o njem poročali ljubljanski listi, radio in televizija. Kipar Gorše je bil vse življenje globoko veren kristjan. Vselej je poudaijal svojo predanost Cerkvi in bil je otroško vdani Marijin častilec. Njegova vernost in odločno odklanjanje komunizma sta bila vzrok, da gaje domovina vsa povojna leta ignorirala. Zadnji domek na tem svetu je našel kipar Gorše dne 9. avgusta v Svečah na Koroškem, kjer so ga pokopali z velikimi častmi. Pogrebne slovesnosti je ob velikem številu duhovnikov vodil ljubljanski pomožni škof dr. Lenič, pa tudi celovški škof dr. Kapellari je pospremil pokojnika do groba. Od rajnega so se poslovili zastopniki kulturnega življenja iz Trsta, Gorice in Celovca, kakor tudi iz matične domovine. NAŠIH JUBILANTOV letošnjega leta se moramo tudi spomniti, če smo se spomnili novomašnikov. Saj smo jih imeli letos kar preveč, če ta stavek prav razumemo. Veseli smo, da so toliko let delali v slovenskem vinogradu Gospodovem in da so svoj jubilej dočakali A število je po drugi strani le znak, da se Cerkev v Sloveniji stara, novomašnikov pa ni dovolj, da bi sproti izpolnili izpraznjena delovna mesta. Železomašnika (70 let v duhovniški službi) imamo letos enega: jezuita p. Ivana Zoreta v Mariboru. Biseromašnikov (60 let duhovnik) je letos šest: Franc Premrl (Šempas), Karel Jaš (Šentilj pri Mesli-nji), Anton Rataj (Sv. Jakob ob Savi), Msgr. Gregor Zafošnik (Maribor), jezuitski p. Jakob Žibert (Lju-bljana-Dravlje) in lazarist Alojzij Mlakar (Miren). Zlatomašnikov je 25: Anton Bajt (Ljubljana), Franc Koritnik (Sežana), Alojzij Dobrovoljc (Ribnica), Franc Šeškar (izseljenski duhovnik v Nemčiji), Valentin Toman (Podbrezje), Vinko Zaletel (Vogrče na Koroškem v Avstriji), Leopold Puhar (Berlos/ Salzburg, Avstrija), Ivan Tomažič (Argentina), Ludvik Duh (Ljutomer), Alojzij Gabor (Sv. Jurij v Prekmurju), dr. Karel Jeler (Videm-Krško), Msgr. Alojzij Kozar (Odranci), Štefan Kušar (Črešnjice), Mihael Laura ( Preitenegg, Avstrija), Friderik Ornik (Trbo-nje), Štefan Tratnjek (Pertoča), Štefan Zver (Maribor), frančiškanska patra Marijan Valenčak (Ljubljana) in Bertrand Kotnik (Št. Rupert pri Velikovcu na Koroškem, Avstrija), štirje kapucinski patri Engelbert Bojnec (Celje), Avguštin Cijan (Škofja Loka), Štefan Lesjak (Ptuj) in Jakob Vučina (Celovec, Avstrija), lazarist dr. Stanko Žakelj (Ljubljana) in salezijanec Mihael Maček (Škofije). Srebmomašnikov pa je med Slovenci to leto enajst: Štefan Babič (Lesce), Franc Erklavec ( Šentjernej), Franc Grahek (Duplje), Ciril Lazar (Radomlje), Vincenc Prestor (stolni kanonih v Ljubljani) Karel Drofenik (Spodnja Polskava), Anton Šeruga (Muta), Štefan Vereš (Sv. Kunigunda na Pohorju), Stanko Vratanar ml. (Kebelj), Jožef Zavetz (stolni kanonik v Vac na Madžarskem) in frančiškanski p. Bogoljub Gselman (Brezje). Četudi z zakasnitvijo, vsem čestitamo in jim želimo še mnogo let v službi Gospodovi! TRUBARJEV NOVI TESTAMENT iz let 1557 in 1560 so našli leta 1952 med popisovanjem knjig ptujske minoritske knjižnice. A knjiga je bila precej poškodovana, čeprav so jo menda v 18. stoletju na novo zvezali in obrezali. Zdaj pa je ta dragoceni primerek temeljito restavriran, da bi se ga razveselil sam avtor. Minorit Miran Vogrin se je učil restavriranja v delavnici Otha Raymanna v švicarskem Fribourgu in z mojstrom sta skupaj začela temeljito obnavljati tudi to I rubarjevo znamenito štiri stoletja staro knjigo. Po posebnem postopku je bilo treba oprati papir, mu vrniti prvotno prožnost, manjkajoče delčke pa nadomestiti s posebnim japonskim papirjem in vse seveda ponovno ročno zvezati. Minoritska knjižnica v Ptuju je ponosna na ta svoj primerek. V času najdbe je veljal ptujski primerek Trubarjevega Novega testamenta kot najpopolnejši izvod tega dela pri nas. Medtem je uspelo v Ljubljani ohranjeni izvod izpopolniti. S primerjavo obeh ohranjenih izvodov pa bi zdaj najbrž že lahko natančno ugotovili, kaj °d te knjižne dragocenosti še manjka. SAMOMOR je lansko leto naredilo v Sloveniji 12 otrok, od doma pa jih je ušlo 113. Povod za to naj bi bil v glavnem nezadovoljiv šolski uspeh, ni pa edini vzrok. Beg od doma — ali še huje: beg iz življenja — je sklop raznih nesrečnih okoliščin. Po mnenju peda-8°govje otrokovi stiski kriva v glavnem osamelost, ker nima nikogar, ki bi mu zaupal. Starši so zaposleni ■n otroci so prepuščeni samim sebi. Zato je o počitnicah tudi zelo veliko prometnih nesreč, katerih žrtve so otroci. Lani je bilo takih nesreč samo v mesecu Juliju na slovenskih cestah 109: 4 otroci so podlegli Poškodbam, 172 pa jih je bilo lažje ali huje ranjenih. V lanskem avgustu pa je bilo 138 nesreč s sedmimi Mrtvimi otroki in 145 ranjenimi. V ŠTEVILU samomorov pa v Sloveniji nekako Prednjači Šentjur pri Celju. Letos je imel kraj že pet Mrtvih na ta nasilni način nad samim seboj, ravno toliko pa si je poskušalo vzeti življenje, a sojih pravočasno rešili. Pa to za kraj ni nič novega. Od leta 1980 do danes si je vzelo življenje že 60 mladih Šentjurča-n°v, večinoma fantov od 17 do 25 let starosti. Vzroki So: potrtost zaradi ljubezenskega razdora, ločitev staršev, prepiri s sorodniki, težave na delovnem mestu. To epidemijo skušajo zatreti zlasti z bojem proti alkoholizmu, ki je — kot pravijo— predhodnik bega mladih ljudi pred življenjem. Žalostna zgodba, ki da Misliti vsakemu bralcu. PROF. FRANCE VODNIK, rojen v Podutiku pri Ljubljani, je umrl v 83. letu starosti. Bil je priznani slovenski književnik, prevajalec v glavnem iz poljščine ln nemščine, esejist, pesnik in kritik. V svojem življenju je sodeloval pri številnih katoliških književnih re-y'jah. Njegove ekspresionistične pesmi (zbirka pesmi Borivec z Bogom”) odkrivajo globoki religiozni ne-nilr, med njegovimi deli pa naj omenim posebej “An- E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovenccm priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke CŽS, ki jih Vaš pisalni stroj morda še-nima. EMIL ZAJC 1 Yarra Court, N. DANOENONG, Vic. 3175 Telefon: 795 6937 tologijo slovenske religiozne lirike” ter eseje “Ideja in kvaliteta”, “Kritična dramaturgija” in “Od obzorja do ozborja”. ZVEZA sindikatov Jugoslavije je nedavno ugotovila, da zasluži 60% vseh zaposlenih prebivalcev pod 40.000 dinarjev mesečno. Okoli dva milijona delavcev dobi le do 35.000 dinaijev mesečno. Zavod za raziskovanje tržišča pa je objavil, da je v Jugoslaviji trenutno 6.6 milijona gospodinjstev. Nekaj več kot tretjina jih ima med 60.000 in 80.000 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov. Manj kot 40.000 dinaijev ima 1,9 milijona gospodinjstev, 0.52 milijona gospodinjstev pa nima več mesečnih dohodkov kot 25.000 dinarjev in manj. O NOVIH IZKOPANINAH poročajo domači časopisi. Sredi letošnjega julija so se lotili arheoloških del na Kapiteljskih njivah na Marofu pri Novem mestu. Odkrili so izredno bogato keltsko grobišče iz 2. stoletja pred Kristusom. Našli so keramične posode, železno orožje, dragocene jantarske ogrlice in zapestnice ter amulete. Izredna je temnomodra steklena ogrlica z okraski in tako lepe v Sloveniji še niso odkopali. Pri gradnji nove čistilne naprave med Piranom in Bernardinom pa so naleteli na ostanke antičnega zidovja, ki je bil del poslopja iz prvega ali drugega stoletja. Odkrili so tudi številne glinatste uteži za ribiške mreže in fragmente keramike. SLO VENI AN FUNERAL SER VICE 724 5408 c y/u. a.f.d.a. navljali spomine na junij 1935 v Ljubljani. Naj nart1 pomagajo utrditi našo vero in zvestobo Bogu! eela opaziti Vsa tista notranja srečanja z Jezusom in doživetja z božjo usmiljenostjo. O, koliko nam bi vedeli povedati oltarji in spovednice, kaj obhajilne mize, °rošene od solz veselja in ganotja in božje ljubezni! Naši ljudstvo je hotelo očiščeno in v belem svatovskem oblačilu spremljati svojega Ženina v beli hostiji Po ljubljanskih ulicah pri vseh procesijah evharističnih dni. Koliko nam bodo vedeli povedati naši domovi, naše družine, kamor so se vrnili vsi udeleženci, polni novega hotenja! Ena vera, ena ljubezen, ena želja -Po čistosti in močnem življenju iz Kristusa, po Kristusu in v Kristusu. Nočna procesija, ki se je začela ob desetih na večer praznika prvakov apostolov Petra in Pavla, nas je vse pričakovanje iznenadila. Strah pred bodočnostjo nam je izginil pred očmi, ko so nam tisoči in tisoči zagotavljali s krepkim korakom po asfaltu in Sranitu, da ni nevarnosti, da bi se zamajala Petrova skala v naši zemlji. Nabito polne so bile vse ulice, koder se je pomika-,a procesija. Že dolgo pred napovedano uro so se začele zbirati množice, od Mestnega trga čez trimo-stovjef na Marijinem trgu, Miklošičevi, Masarykovi in ‘ yrševi cesti do Stadiona. Vsi so se obnašali dostojno. Vlasti mnogo je bilo žena, ki so ponosno gledale na sv°je može in sinove, ki so stopali v strnjenih šestero-stopih, s pesmijo na ustih, z gorečo plamenico v ro-ah pred in za evharističnim Kraljem Prednjačili so v Procesiji predvsem deželani. Mnogo jih je pa odšlo Ze Preje na Stadion in so zasedli desni in levi breg nad areno. Sprevod se je začel odvijati na Šentjakobskem trgu s krasno zastavo Prosvetne zveze na čelu. Nosil jo je Postaven fant v narodni noši. Za njim je sledilo šest anfaristov v narodnih nošah, takoj za njimi pa so šli NEPOZABNA bo ostala v katoliških slovenskih srcih velika procesija mož in fantov, ki se je vila v evharistični noči od 29. na 30 junij 1935 po ljubljanskih ulicah in se kot mogočna ognjena reka zlivala na Stadion k polnočnici. Naši slovenski možje in fantje so z gorečimi baklami v rokah manifestirali pred stotisoč gledalci vero svojih očetov v Kristusa Kralja. Petintrideset tisoč vernih src se dviga k nebu v molitvi, petintrideset tisoč moških grl se združi v mogočen spev evharističnemu Kralju. Ljubljansko mesto strmi nad tem dogodkom, stotisoč gledalcev ne najde izraza ob tem doživetju, tiho nočno nebo se čudi in molči. Po skrbno izdelanem načrtu se je pričel sprevod pomikati ob deseti uri zvečer z raznih zbirališč. Raz oken žare sveče in ob cesti plapolajo plinske svetilke s polnim plamenom kakor plamenice ob žrtveniku. Po cestah pa se vije ognjena reka fantov in mož z baklami v rokah. Sprva se jih je uvrstilo v sprevod nekako 15. 000. Pa kakor ob neurju je reka naraščala od hipa do hipa in zrasla v veletok mladosti in moči ki je zajel v urejenem sprevodu 35, 000 fantov in mož, ki so v strnjenih vrstah korakali k proslavi evharističnega Kralja v polnočni uri na Stadionu. Zares veličasten je bil pogled na ta nočni pohod! Morje gorečih bakel, ki so simbol naše vere, je valovalo in svečani glas velikega zvona ljubljanske stolnice se je oglašal med svetim razpoloženjem deset in desetti-sočev gledalcev, ki so strmeli in se čudili; vseskozi do Stadiona so bili nanizani ob vseh cestah z obeh strani in so glasno vzklikali Kristusu. Ljubljanski grad pa se je iz dalje smehljal, ovit v belo odejo bogatih žarometov sredi junijskega zelenja. Čudovit je bil ta zmago- slovenski izseljenci iz Gladbecka, Merlebacha in iz drugih krajev Evrope s svojimi zastavami, večina od njih v rudarski uniformi z jamskimi svetilkami. Vsako minuto je šlo mimo opazovalca kakih 230 ljudi. Neprekinjena reka mož in fantov: dekanija se je vrstila za dekanijo, marsikatera je imela tudi svojo godbo. - Več kot 600 godbenikov je sodelovalo v sprevodu; neumorno so igrali evharistične pesmi, ki jih je navdušena množica zanosno in s poudarkom pela. Taka pesem pa vžge in navduši. V prvi polovici sprevoda so bili tudi katoliški akademiki z društvenimi trakovi in v četverostopih. Lep je bil pogled na mlade fante, cvet slovenske univerze in slovenskega naroda. Za njimi je šla posebna skupina rudarjev v uniformah in s svetilkami v rokah - tako lepo so migotale drobne lučke v temnem pasu ognjene procesije. Vojaško godbo je sledila častna četa vojakov, za njo predsedstvo in člani pripravljalnega odbora. Nepopisen je bil pogled na bel pas bogoslovcev in duhovnikov, ki so v dolgi vrsti stopali pred Najsvetejšim, ki ga je nosil pod baldahinom prevzvi-šeni škof Gregorij Rožman. Ljudstvo v špalirju je pobožno poklekalo in molilo svojega Kralja. Za baldahinom je šla skupim mašnih strežnikov, za njimi pa se je vila zpet dolga vrsta mož in fantov, ki je ni hotelo biti konec. Že nad polovico ognjene reke se je zlilo na Stadion in ure po zvonikih so že odbile polnoč. Najsvetejše je že bilo na oltarju in pripravili so se že za mašo-polnočnico, a procesija še vedno izvira iz Ljubljane in se pretaka v areno. Duhovščina je čakala in čakala in zvočniki so motili tišino: še in še prihajajo!... Zares, to je bilo doživetje, kakršnih malo srečamo v zgodovini Vsi, ki smo tisto noč uživali vso prebogato lepoto, vemo, da ne bomo tega nikoli pozabili Skrivnost velikega pohoda slovenskega naroda nam bo vsem ostala zaklenjena v srcu in nikdo nam je ne bo iztrgal, tudi čas in sila bodočnosti ne! Bilo je mogočno in prepričevalno, kakor je bila odločna prisega mož in fantov kongresnih dni: "Mi gremo v zorenje, mi gremo na delo v vinograde božje! Kdor gre za nami v koraku do konca, naš mož je!” Kronistovo poročilo o tej veličastni kongresni nočni procesiji mož in fantov je vzeto iz Kongresne knjige, ki je izšla v spomin na slovesnost kmalu po kongresu. Fotografija teh strani dovolj zgovorno kaže reko plamenečih bakel, ki se premika preko trimostja na Marijin trg (zdaj Prešernov) in dalje proti Stadionu. Ne more pa slika pokazati, kaj se je dogajalo v dušah udeležencev. Mnogim je spomin na kongresne dni pomagal, da so kasneje v revoluciji ostali Kristusu zvesti tudi za ceno mučeniške krvi. Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. Raphael's S/ovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 ( P. O. Box 280, Merry!ands, N. S. IV., 2160 ) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent, 311 Merrylands Rd:, Merrylands, N. S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478 MESEC AVGUST je imel kar dve prireditvi. Prva je bila ponovitev igre “Prisega o polnoči”, na sporedu v soboto 23. avgusta (O prvi predstavitvi igre dne 13. julija je poročal p. Ciril v moji odsotnosti). Našim igralcem pod vodstvom Ivanke Pohlen se moramo iskreno zahvaliti za užitke, ki so nam jih pripravili z obakratno predstavo. Obenem pa tudi Bog plačaj, da so ves čisti dobiček dali v prid našemu verskemu središču. Njih darežljivost je zdaj še posebno dobrodošla, ko je spet na vrsti odplačilo polletnega obroka obeh dolgov. Več o tem na drugem mestu. Druga prireditev meseca pa je bila praznovanje Očetovskega dne. Letos smo ga imeli že 31. avgusta, en teden predčasno. Izjemo smo morali narediti zaradi mladinskega koncerta v Canberri. P. Ciril je lepo organiziral celotni spored praznovanja v čast očetom Prav vzpodbudno je bilo videti deset očetov med mašo ob oltaiju, kjer so sodelovali na razne načine pri bogoslužju. — Po maši so matere vseh treh delovnih skupin pripravile piknik v dvorani. Na odru pa so z nastopom počastili očete mladinski zbor “Zarja”, Peter Sušnik, Danica, Tomaž in Barbara Petrič ter Ljubica Sušanj. Dekleta so že pred mašo pripela očetom nageljne, ko so prišli v dvorano, pa so dobili še okrepčilo in narezek. Tudi oba patra sva dobila darilo ob očetovskem dnevu, za kar se našim skrbnim materam iz srca zahvaljujeva. V BRISBANU so 31. avgusta praznovali izseljensko nedeljo. Slovesno službo božjo v stolnici je vodil nadškof Francis Rush ob somaševanju duhovnikov raznih narodnosti, med katerimi je bil letos prvič tudi slovenski duhovnik (Poročilo o tem preberite na strani 253 te številke. Ur.) Po končani maši smo se zbrali ob cerkvi in pokramljali, pa tudi fotografirali. 12. MLADINSKI KONCERT je za nami. Poročilo in fotografije pridejo na vrsto v prihodnji številki, sicer bi se septembrske “Misli” preveč zakasnile. Pač pa se tu že lahko iskreno zahvalim vsem, ki ste kakor koli sodelovali. Zahvala gre v prvi vrsti nastopajočim ter njihovim učiteljem, organizatorjem skupin, potovanja; canberrskemu slovenskemu društvu, ki sc je kot gostitelj letošnjega koncerta res dobro izkazal. Njih gostoljubnost in domačnost smo čutili vsi, zlasti pa rojaki iz oddaljenih krajev. Vsem nastopajočim so v soboto zvečer brezplačno postregli z večerjo. Ob takile prireditvi ie toliko in tako različnih sodelavcev, da nikoli ni mogoče misliti na vse. Vsekakor bi rad vse vključil v zahvalo, posebej pa omenil can-berrske rojake, ki so pod vodstvom p. Cirila okrasili dvorano s cvetjem in zelenjem ter poskrbeli za čiščenje, ozvočenje in razsvetljavo, pa preskrbeli orgle in klavir. Hvaležni smo tudi bratom maristom, ki so nam za koncert odstopili dvorano, kakor že tudi leta 1977, pred devetimi leti. OKTOBRSKO ROMANJE v Earlvvood bo v nedeljo 5. oktobra ob treh. Pri lurški votlini bomo imeli sveto mašo in nato rožnovensko pobožnost. Vsi rojaki ste lepo vabljeni! — V oktobru bomo tudi v naši cerkvi opravljali molitev sv. rožnega venca in sicer vsakikrat pred mašo ob petkih, sobotah in nedeljah. Priporočamo tudi. da po domovih opravljate to molitev, ki bo našim družinam zagotovila varstvo nebeške Matere Marije in nam izprosila božjega blagoslova. ODPLAČILO DOLGA oz. kar dveh dolgov, pride na vrsto ob koncu tega meseca. Po prvotni pogodbi bi moral biti eden teh dolgov že izplačan. Ker pa so obresti narastle (trenutno so kar 17.75%), se odplačevanje še vleče. Oba dolgova skupaj znašata okrog 75. 000 dolaijev. Poleg tega pa je tudi še cela vrsta manjših dolgov, ki so brezobrestni, vendar jih bo treba prej ali slej poravnati. Raznim obrtnikom smo hvaležni, da tudi potrpežljivo čakajo na odplačilo. Radi bi dogradili sestrsko stanovanje: čim delj čakamo, večji bodo stroški, saj cene vsega neprestano rastejo. Zadnji čas smo prekrili tla prostorov s preprogo. Hvaležni smo raznim obrtnikom, ki so prispevali svoj delež k opremi, Drago Twrdy pa je opremil kuhinjo l omarami in lijakom. — Vsem rojakom se priporočam, naj skušajo velikodušno pomagati, da sc rešimo dolga in tudi čim prej končamo z opremo sestrskega stanovanja. PREPROGA po stopnicah na pevski kor bo napravila vzpenjanje na kor in iz kora nekoliko varnejše. Stopnice so precej strme in in gladke, da je že marsikomu spodletelo. To je bil glavni vzrok, da smo se odločili za izboljšanje. Naprosili smo tudi Bruna Bolka, naj bi ob strani stopnic napravil držaj. Tudi ta bo, zlasti nam starejšim, olajšal hojo na kor. Kdor želi kaj prispevati h kritju stroškov za preprogo in držaj, je zelo dobrodošel. DUHOVNI ŠOPEK za uspeh papeževega obiska je treba poslati k nam do 15. novembra. V velikonočni številki “Rafaela” je bil objavljen listič z raznimi pobožnimi vajami.Napišite nanj število, kaj ste izbrali 'n opravili, in nam listič pošljite. Papežev obisk bo gotovo eden največjih dogodkov za nas katoličane in sploh za Avstralijo. Molimo, da bi vsem prinesel veliko .vzpodbude za življenje v medsebojni ljubezni, Prizadevnosti in pomoči vsem potrebnim! NAŠA LITURGIČNA KOMISIJA je zborovala na mali šmaren po praznični maši. Razen treh opravičenih so bili navzoči vsi člani in oba patra. Skupaj smo zmolili Marijine večernice, nato pa načrtovali naše cerkvene dejavnosti za naslednje tri mesece. Pogovarjali smo se, kako naj bi čim lepše praznovali niesec rožnega venca, oktober; dalje romanje v Earl-wood, spominsko mašo na pokopališču 2. novembra, Praznik Kristusa Kralja in advent. molitev za duhovne in krščanske poklice ie Pri nas na vrsti vsak petek ob pol sedmih zvečer, ko 'mamo izpostavljeno Najsvetejše. V oktobru bomo med tem časom molili v isti namen sveti rožni venec, ^udi pri maši se pogosto spomnimo na ta namen, kakor naj bi v isti namen molili doma pri skupni večerni družinski molitvi. Prav je tudi, da po možnosti finančno prispevamo v sklad za vzgojo duhovniških in redovniških kandidatov. Saj veste, da mnoge družine bogoslovcev ne zmorejo stroškov, ki so zvezani s študijem. Isto velja tudi za redovne sestre, ki obiskujejo razne bogoslovne, katehetske in glasbene tečaje, da Se usposobijo za delo med verniki. SVETA MAŠA NA POKOPALIŠČU bo letos na nedeljo 2. novembra, dan spomina vernih duš. Bo zopet ob desetih dopoldne, kakor lansko leto, ko je bil med nami škof Kvas, in se je pokazalo, da je dopoldanski čas prikladnejši od popoldanskega. V naši cerkvi sv. Rafaela pa bo to nedeljo služba božja ob osmih zjutraj. Poskrbite za očiščenje in okrašenje grobov! PRAZNIK VSEH SVETIH (1. novembra) je letos na soboto. Praznična služba božja bo pri nas ob sedmih zvečer, v Figtree pa že ob štirih popoldne. SLUŽBE BOŽJE V MERRYLANDSU so vsako nedeljo ob pol desetih, za nedeljsko pa velja tudi sobotna ob sedmih zvečer. Sicer redni obiskovalci dobro vedo za te ure, zato obvestilo velja predvsem tistim, ki se še niso sprijaznili z mislijo, da za kristjana ni prave nedelje brez svete maše. ( Radi navajajo veliko izgovorov, pa so skoraj vsi “za lase privlečeni’,’) WOLLONGONG ima slovensko službo božjo v nedeljo 28. septembra, 12. in 26 oktobra — vselej ob petih popoldne v slovenski cerkvi vseh svetnikov v Figtree. Pred mašo je prilika za zakrament sprave. CANBERRA ima slovensko sveto mašo na nedeljo 19. oktobra in 16. novembra, obakrat ob šestih zvečer. Cerkev sv. Beda, Red Hill. Pred mašo vselej prilika za sveto spoved. V NEVVCASTLE pa je slovenska služba božja spet v nedeljo 30. novembra, kije že prva adventna. Čas je ob šestih zvečer, kraj pa Hamilton. KRST Danielle Anne Truden, Seven Hills, hčerka Johna Truden in Suzane r. Šajn. Botrovala sta John in Cecily Bradač. Merrylands, 7. septembra 1986. Čestitke staršem in botrom! P. VALER1JAN LIKOVNO RAZSTAVO bo pripravilo naše versko središče svetega Rafaela v Sydneyu tudi letos. Odprli jo bomo na prvo adventno nedeljo, 30. novembra. Posvetili jo bomo spominu Boža Lončarja, zaslužnega kulturnega delavca med Slovenci v Avstraliji in sodelavca pri naši prvi taki razstavi, ob prvi obletnici njegove smrti. Vse slovenske umetnike barv širne Avstralije vabimo k sodelovanju. Vsak prijavljenec lahko razstavi štiri svoja dela. Prijave sprejemamo do 10. novembra 1986 na naslovu: St. Raphael Centre, P. O. Box 280, Merrylands, NSW 2160 Tel.: (02) 637-7147 NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $44.— Štefanija Smole; $32.— Dominik Peternel; $20,— Ivanka Po-hlen; $14.— Vanda Speme, Karel Knap; $10.— Marija Iskra, Milka Pongrac, Tomaž A. Možina, Vlado Hartman, Alojz Risa, Slava Borše; $8.— Terezija Ferencz; $5,— Hinko Bedrač, Ludvvig Grassmayr; $4,— Marija Oranem, Emil Vadnal, Jožef BezgovŠek, Branko Tavčar, Ivanka Kariž, Ljubica Pleterski, Jože Vengust, Kristina Car, Richard Twrdy, David Kraner; $2.— Franc Šiftar, Marija Valenčič?; $1.— Roman Razborček, Marija Mikfa. NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $400,- N. N. (Sydney); $100,-N. N. (za laŽne); $50,— A. & F. Tanžek; .$30.— Anton Konda; $20,- N. N.; $10.- druž. Alojz Golja (za lačne); $6,— Damian Fortuna. MATERI TEREZIJI V INDIJO ZA NJENE LAČNE SIROTE: $50,— Štefanija Smole; $40,— Fran-čiSka Butinar, v spomin na pokojno drago hčerkico Elizabeto; $20,— N. N.; $10.— Ljuba VihteliČ v spomin pokojni sestri Vidi Vadnal; $5,— A. & F. TanŽek; $6,— Marija Telich. VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNII Murska Sobota (2) Bila je v drugem letniku, ko so dobili v mestno župnijo, kamor je hodila v šolo, novega kaplana Zdravka. Od vsega začetka se je bolj od drugih navezala nanj in postal ji je nekakšen voditelj, svetovalec, kaj naj bere, kako naj študira in kako naj odgovaija na razna izzivalna vprašanja. Niti sama ni vedela, kako in kdaj se je navezanost stopnjevala, da ji je kaplan postajal vedno bližji, vedno bolj polna ga je bila, da je legla ob misli nanj in vstajala z mislijo, kaj bo danes rekel, kako bo danes govoril z njo, kajti že nekaj časa ni bilo dneva, da ga ne bi obiskala. Včasih je imela resničen vzrok, da je za nekaj minut ali tudi za pol ure skočila k njemu, včasih si je pa vzrok izmislila, samo da je lahko z njim poklepetala. Vse je bilo tako lepo, vse tako brez krivde. Imela je človeka, ki jo je razumel in kateremu se je lahko zaupala, sicer pa ni imela nobenih skrivnosti. Vse njune pogovore bi lahko slišal kdor koli in bi bil navzoč pri vsakem njunem sestanku. Danes, ob tem zahajajočem majskem dnevu, pa je njeno čisto nebo prekrila siva puščoba. Jasna ima kaplana, so rekli, Jasna brani svojega kaplana, premisli čisto odkrito svoj odnos do kaplana, Jasna, ji je ob slovesu rekel Simon. Kaj naj premisli? Saj je vendar vse tako preprosto. “Da imam kaplana rada, Zdravka, dragega Zdravka? Kaj pa je bolj naravno kot to? Saj se vsi moramo imeti radi med seboj. In dober je, prijazen, nikoli dolgočasen in nikoli mu nisem odveč, v na-potje, vedno ima zame čas. Izobražen je in na njegovo mnenje se lahko zanesem. Toda pazi, Jasna, Zdravko je tudi moški, fant. Ne gledaš za njim predvsem zaradi tega? Bodi si odkrita. Odgovori si na to, kakor pred božjo sodbo, po resnici in pravici. Če tudi, morda tudi zaradi tega, ne bom tajila, toda ti nagibi so le postranski. Nekoč so bili postranski, toda zdaj postajajo vse bolj odločilni. Saj si želiš njegove bližine, da bi se te dotaknil, te pobožal. Ali ne sanjaš o tem, kadar spiš in kadar bediš, Jasna? In tu se začenja nekaj, kar je še najbolj podobno velikemu trpljenju, saj iščeš pot v slepo ulico, v zagato, iz katere ni izhoda, v trpljenje, ki mu ne najdeš dna. In kaj naj storim? Pusti Zdravka pri miru. Čim manj ga obiskuj, čim ohlapnejši naj postanejo vajini stiki. LOJZE KOZAR sveem Samo tega ne, moj Bog, samo tega ne! Da bi se odpovedala obiskom, Ja ga ne bi mogla vsak dan vsaj malo videti? To bi bilo prekruto, to bi bilo uničenje mojega bistva, neke vrste samomor! Tega nihče ne more zahtevati od mene.” Jasna se je zgrozila pred praznino, ki ji je zijala naproti. Kako pa naj živi brez teh kratkih in bežnih snidenj, ki vendarle napolnjujejo njeno življenje, osončijo njene dni, jih prežarijo s svetlobo in mavričastimi barvami. In zakaj ne bi mogla te sreče ohraniti? Kaj je v tem narobe? Kdo in zaradi česa naj ti prepove, ko pa v tem ni nič slabega? 3. ŽUPNIK Ivan, Zdravkov predstojnik, je prejel kratko sporočilo sosednjega župnika, ki ga je do dna pretreslo: Pridi, ker sem čisto ob-upan. Željko je pustil poklic. Pridi na pogovor! Župnik, še čvrst šestdesetletnik, je kar butnil v kaplanovo sobo: “Čujte, Zdravko, vi kaj veste o tem? Sosed Štefan mi sporoča, da Jc kaplan izstopil. Opustil je duhovniški poklic.” “Torej vendar!” “Vi že veste? Pa mi niste nikdar niti namignili na to.” “Nisem mogel raznašati tega. kar mi je Željko kot prijatelju in sošolcu zaupal. Poleg tega sem vse doslej upal, da se bo spametoval in se žopet znašel v poklicu.” “Imel je vendar tako dobrega župnika, kaj ga je le gnalo k temu težkemu koraku? ” “Župnik je mogoče zares dober, toda razumela sta se vendarle bolj slabo.” “Nikoli nisem imel takega vtisa. Saj sta hodila vedno skupaj,” je rekel župnik nekoliko poparjeno. “V družbi nikoli nismo opazili, da bi bila med njima napetost ali kakšno nesoglasje.” “Krščevati in poročati pa mu le ni pustil.” “Menda res. V tem je bil nekoliko svoj.” “Sicer pa niso bili njuni medsebojni odnosi krivi, da je Željko šel sv°jo pot.” 'Kaj pa, za božjo voljo? ” “Natančno tega sam ne vem. Morda bi tudi Željko sam težko po-jusnil, kako je do tega koraka prišel. Bil pa je nekako naveličan vsega, duhovniško delo mu je postalo prava muka.” 'Lahko da je to res, toda kako je prišel do takega odnosa do duhov-niškega dela, saj posvečenja vendar ni sprejel, ne da bi vedel, kakšne dolžnosti nalaga duhovništvo." Željko je bil vedno nekakšen zaletav idealist. Pred posvečenjem je m»Ul. da bo s svojim delom, s svojimi prijemi in s svojo živahnostjo SVet čisto prevrgel. Mislil je, da to, kar sedaj delajo župniki, sploh ni pravo dušno pastirstvo, da bi moralo biti vse drugače, da bi bilo treba začeti na drugačen način, vzgojiti bi morali izbrance, osnovno je- ^r°- ki bi v sredobežnih krogih širilo svoj žar in prenovilo župnijo in svet.” *>a je kaj od tega sploh začel? ” Ne vem. Od vsega začetka jc tožil, da do pravega dušnopastirskega 1Vllsl*. September 1986 TO PA NISO PRAVLJICE ZA OTROKE . . . KO smo v Sydneyu s torka 5. avgusta na sredo 6. avgusta 1986 trepetali med hudim neurjem za svoja življenja in za svoje domove, sem v noči groze, kot sem jo imenovala, v duhu poromala v Medjugorje.h Kraljici miru, naši nebeški Materi... V torek je dež lil, da sem v garaži našla vse polno deževnikov, ki so iz zemlje hiteli na 'varno. Ptički v kletki so bili nemirni, naša muca ni hotela jesti in je kar naprej mijavkala. Živali prej čutijo nevarnost kot pa človek. Dež lije noč in dan. Zvečer nam voda vdre v garažo in skozi streho v kopalnico.Povzroči kratek stik.brez elektrike smo. In ko skušam po telefonu poklicati osamljeno vdovo, ki živi le nekaj hiš od naše, ostane telefon nem. Vsi kabli so pod vodo. Otroka dam spat v najino posteljo in se z njima kar se da mirno pogovarjam in molim. V nemirnem snu zaspi ta. Mož meče vodo iz garaže in maši luknje s krpami. Kakšna ironija! Bodo lahko krpe zadržale deročo vodo? Vso noč ne zatisnem o-česa. Veter tuli in dež se zaganja v šipe sunkovito. “Marija,Kraljica miru, pomagaj!" Prosim, rotim jo. Še nikoli nisem bila na kraju njenih prikazovanj v Medjugorju, prebrala pa sem o dogodkih vso dosegljivo literaturo v treh jezikih. In nikoli nisem dvomila v njena prikazovanja in njena na-ročila: "MOLITE, MOLITE, MOLITE IN POSTITE SE. DRUGAČE IMS BO DOLETELA HUDA KAZEN!" Marija nam naroča molitev rožnega venca in post vsak ponedeljek in petek. Nedavno je najstarejši deklici Mirjani Marija izročila listek z desetimi skrivnostmi, ki jih lahko bere le Mirjana. Ta listek je raziskovalo več strokovnjakov in niso mogli u-gotoviti materiala. Ni papir in ni blago. Nebeški dokument. . . Tisti, ki našega strašnega naurja niste doživeli in ste njegove grozote gledali le po TV-novicah ali o njih brali, si vseeno ne boste mogli predstavljati, koliko strahu je bilo v naših srcih. In istočasno je vihralo neurje na Japonskem in v Bengladešu. Materialna škoda gre v težke milijone dolarjev, materi in očetu je voda iz naročja odnesla hčerkici . . .Mlada žena je izgubila moža in brata ... Teden dni po teh dogodkih pa dobim pismo od prijateljice iz Amerike, ki pri vsakem obisku domovine poroma tudi v Medjugorje. Tam jo je preprosto življenje ljudi tako prevzelo, da se je odločila, da se po tem, ko so se že petkrat selili iz enega konca sveta na drugega, vrnejo v domovino. Odločitev ni bila lahka. Botroval pa ji je sledeči dogodek: V torek 5. avgusta je Renata šla zadnja spat. Pogasila je vse luči in odšla v spalnico, da ob Marijinem kipcu, ki ga ima na nočni omarici in se ponoči sveti, pomoli"Gospa moja". In čudo: kipec se ni svetil kot običajno, ampak se je prižigal in ugašal ter nežno premikal sem in tja. "Joj, Toni vzbudi se in poglej," je hitela klicati moža. Ko se je Toni zbudil, je videl isto in skupaj z Renato sta pričela moliti rožni venec. Nato pa je Renata stekla k telefonu in poklicala svojega prijatelja, župnika nekje v Sloveniji. Ni ga bilo doma. Gospodinja je rekla, da se že dva dni nahaja v Medjugorju. Ali je mogoče, si je mislila Renata, da on tam prosi za nas in nam je Marija poslala znamenje (za rešitev negotovosti, ali naj se vrnejo v domovino ali ne), za katerega že tako dolgo prosim? Odločitev je padla. Renata se je 7. septembra z mlajšima otrokoma vrnila v Slovenijo. Starejši sin bo še štiri leta ostal v ameriški vojski, kjer se uči za pilota. Še eno leto bo ostal v Ameriki tudi mož in oče Toni, zaradi obveznosti v službi. Renati ob začasno razbiti družini gotovo ni lahko. “Z božjo in Marijino pomočjo pa bom že zmogla," mi dela sploh ne pride, ker mu župnik ne da dihati. Kar naprej ga zasipava z razdrobljenim delom, ki ne vodi nikamor. Zato se mu je vse drobno delo v župniji priskutilo, da bi raje kozlal, kot ga opravljal, mi je rekel.” “Kaj pa mu je takega nalagal? ” “Marsikaj, kar je za Željka bilo težko. Imela sta vsak svoj svet, nista pa našla jezika, ki bi položil brv med njuno različno gledanje. Župnik je na primer zahteval, da vsak mesec spovesta otroke in jih na zakrament pripravita s skupno pripravo. Župnik je verjel v pregovor: ”Kar se Janezek nauči, to Janezek zna”, Željko pa ni mogel razumeti, zakaj gnjaviti otroke in sebe s spovedjo in še s pripravo na spoved, ko pa otroci še niso sposobni grešiti. Župnik je hotel, naj bi kaplan bil vsaj četrt ure pred mašo v spovednici, Željko pa mi je o tem rekel: ‘V spovednici sem trpel telesne bolečine, ko so prihajale stare ženske, se motovilile med vrati in z največjo težavo pokleknile. Ko sem jim rekel, naj nikar ne poklekujejo, če jim je težko, so rekle, da toliko še zmorejo, da so grešnice in se morajo kleče spovedati. Kakor da ima to s spovedjo sploh kaj skupnega. Ampak sama navajenost jih je bila. Ko sem poslušal njihovo spoved, največkrat.nisem našel ničesar, kar bi bilo greh. Same ničevosti, sami drobci vsakdanjosti, ki niso greh, čeprav tudi niso krepost. In to naj poslušam dan za dnem. Kje pa je resnična sprava, kje resnično spreobrnjenje? ’ Skušal sem ga pomiriti, daje končno vse odvisno od tega, kako gleda na te ženice. Če jih gleda s simpatijo, jih bo sprejel take, kot so in mu bo njihov Bog povrnil, toda on je gonil vedno isto, da je to zloraba zakramenta in tako spovedovanje prava neumnost. Prav tako je bilo pri verouku. Rad seje ukvaijal z otroki, ki so bili za verouk navdušeni, ni pa prenesel obrobnih, ki so se med njegovo uro dolgočasili. Če bi bilo po njegovem, bi si pri verouku ohranil samo navdušene, vsi drugi bi lahko ostali doma.” “Seveda, mlad je pač in še nima izkušenj, da se glede navdušenih in manj navdušenih tako lahko motimo. Kako rado se zgodi, da najbolj navdušeni ob prvi priložnosti vse opustijo, tisti, od katerih tega ne bi pričakovali, pa so zgledni kristjani. To predvideti ni v naši moči, to je božja skrivnost. Toda mene zanima bistvo: kako je do tega gledanja in teh nazorov prišel? ” “Tega ne znam razložiti. Resje, da smo tudi v bogoslovju včasih slišali o nedelavnih, lenih, nesposobnih župnikih, ki se ne znajo in ne morejo vživeti v nove čase in v sodobno teologijo in kdor je take misli gnal v skrajnost, je res lahko zdvomil, ali je dušno pastirstvo, kakor je kje v navadi, pravilno in učinkovito.” “Saj smo tudi taki, morda leni, neprilagodljivi, boječi za nove prijeme, večina pa se vendar trudi narediti, kar je mogoče in jih z lenuhi in nesposobneži res ne bi smeli zmerjati.” “Vsak izmed nas je mislil, ko je prišel iz bogoslovja, da bo prevrnil svet, počasi pa vendar prihajamo do spoznanj, da je za prevreči svet potrebno zlasti neprestano drobno delo. In daje spovedovati stare mamice, ki vsak drug dan lezejo v spovednico, prav tako potrebno kakor ura mladinskega verouka. Le zvestoba v malem lahko rodi velike sadove.” “Zakaj pa Željko ni prišel do tega prepričanja? Zakaj pa je njegova miselnost šla v neko drugo smer? ” “Eden izmed vzrokov, čeprav ne glavni, je tudi ta, da sta se z župnikom o vsem tem premalo pogovarjala. Župnik je določil, kaj je treba delati, Željko pa ni bil take narave, da bi se na zunaj uprl, ampak je ogorčenje kuhal v sebi, dokler ni prevrelo.” “Torej je le tudi župnik kriv za Željkov izstop.” “Osebno gotovo ne. Menda samo toliko, da ni imel posluha za njegove nazore in jih je premalo upošteval. Na neki način sta imela oba Prav, samo gledala sta na stvari vsak iz svojega zornega kota. Mislim, da bi se morala o vsem tem veliko več pogovarjati. Če pa kdo za tak pogovor nima posluha, menda ni sam kriv, kakor ni kriv, če nima posluha *a glasbo.” “Primera močno šepa. Posluha za glasbo si ni mogoče pridobiti, če ga kdo nima, posluh za pogovor pa sije mogoče pridobiti.” Naprej v pogovoru nista vedela. Molk med njima je bil težek in pre-■skujoč in župnik gaje prekinil z vprašanjem: “Kaj pa, če je pravi vzrok v njegovem verovanju? ” “Morda. Morda je zares iz tega izvirala Željkova neučakanost. Ni l11ogel prenašati te polževe počasnosti, kako se sklepi koncila uresničujmo. On bi najraje vse spremenil v enem dnevu.” “In pri tem vse staro do kraja podrl.” “To pa gotovo. Mislim, da je bil le nekoliko preveč zunanji. Mislil Je< da je dovolj spremeniti navade, načine dela, osebe, ustanove, pa ^o vse drugo samo prišlo. Meni je že precej časa jasno, da lahko nekdo dela nekoliko po starem, pa vendar čisto v novem duhu, drugi pa po novem, toda žal v starem duhu.” “Zdaj moram k sosedu. Pred večerom me ne bo, tako vsaj mislim.” Zunaj je zapel fiček in godrnjaje odpeljal z dvorišča. Kaplan Zdravko je imel precej podrobnega dela, pa se ga ni mogel lotiti. Željkov korak mu je ležal na srcu kakor valj, ki mu hoče srce sploščiti pod svojo težo. “Moj Bog, le kako je mogel narediti kaj takega! Ubogi fant, v kaj se jc podal!” /A, . /Nadaljevanje sledi/ Poljansko svatbeno kolo /Bela krajina/ je pisala. Že je poromala v Medju-gorje, da se Mariji zahvali. Jaz pa sem prepričana, da bo Renata res vse zmogla in končno našla svoj dom in mir na zemlji, pa tudi zdravje, ki ji zadnje čase kar precej nagaja. A to še ni vse, kar vam želim povedati o Medjugorju. Pogovarjala sem se z dobro in verno gospo Valerijo, ki je ob zadnjih dveh obiskih domovine poromala tudi v Medju-gorje. Tja je šla z bratom. "Kako dobri, prijazni in preprosti so tisti kmečki ljudje tam," mi je rekla in nadaljevala: "Z bratom sva šla na hrib, kjer stoji velik betonski križ in kjer se je Marija najprej prikazala otrokom. Tja roma na tisoče ljudi od vseh koncev sveta. Tam vidiš cvetje in razne listke s prošnjami, ki jih puščajo bolniki in ljudje v stiskah in težavah. Sam križ pa ni nič posebnega. Ko sem drugo jutro vstala in se sprehajala po dvorišču gostoljubne domačije, ki naju je z bratom prenočila, sem zagledala na križu vrh hriba belo podobo, vso obsijano z žarko lučjo. Barve so se spreminjale. Poklicala sem brata, ki je videl isto. Potem sva šla v cerkev in v kapelo, kjer molijo vidci . V cerkvi stoji kip Kraljice miru, kakor so Gospo opisali otroci. Ko ga je brat zagledal, mi je rekel: Veš, Amalija, zdaj vem, kaj sem videl na križu. Bi la je ONA!.. In Amalija ve tudi zgodbo fotografa, ki ni bil veren in je šel v Med-jugorje bolj iz radovednosti. Slikal je križ na hribu. Ko je doma film razvil, je bila na sliki na križu tudi Kraljica miru. “Saj sem vendar videl in slikal samo betonski križ," je bil presenečen, v njegovi duši pa se je prižgala lučka vere. Ne, dragi moji, to niso pravljice za otroke! Tudi ne zgodbe za odrasle iz srednjega veka, ko so še sežigali čarovnice. To so resnični dogodki, ki jih izpričujejo resnični ljudje v letu Gospodovem -1986. Pozdrave in mir z vami vsemi! DANICA PETRIČ. Sydney m s*. a*n;» mztoo Fr. Basil A. Valentine, O. F. M., SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission, Baraga Hou se, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + September je mesec posebnih aktivnosti našega verskega središča, a ko to pišem, smo pustili za sabo šele Očetovsko proslavo na prvo nedeljo našega meseca. Pred nami je Srečanje bivših fantov Baragovega doma (ob letošnji 26-letnici te naše ustanove). Prav tako bodo MISLI že dotiskane, ko pridemo do tretje nedelje, Dneva naših starejših. (Pred leti smo začeli z ''Dnevom ostarelih”, pa smo dobili nekaj pritožb, da se to “grdo sliši”. Vendar biti star ni niti grdo niti greh.) Vsekakor bi samo želel, da bi se na naše letošnje srečanje zbralo čim več upokojencev in da bi se prijetno imeli. Pa jih žal vsako leto toliko pogrešam. Ne le tistih, ki so po lanskem srečanju odšli v večnost, ampak tudi takih, za katere vem, da so ta dan doma in bi se nam radi pridružili, pa se bojijo domače prositi za prevoz ... Če bi vsi mlajši malo bolj mislili na to, da bodo enkrat tudi sami stari, saj čas tako hitro teče, bi ta dan lahko napolnili dvorano. Vsekakor bom prihodnjič poročal, kakšen odziv je bil letos. Vem, da bo med nami geelongški pevski zbor. Že več let se nam pridruži in razveseli naše goste tega dne s kratkim pevskim nastopom, petje pa se seveda nadaljuje tudi kasneje pri omizju, kjer po-primerjo tudi ostali. Isto nedeljo popoldne imamo VValkathon, kjer se v glavnem pomeri mladina (seveda so tudi odrasli zelo dobrodošli!), kako vzdrži skoraj dvanajst kilometrov hoje in koliko nabere za bodoči Dom počitka. Upajmo, da bo tudi letos tako moralni kot finančni uspeh te naše akcije velik. + Očetovska proslava je bila prijetno domača, ljudi pa razumljivo manj, saj je bila velika skupina pri udeležbi na Mladinskem koncertu v Canberri. Nastopu otrok Slomškove šole je sledila zakuska. Zahvala vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri nastopih ali pa pri postrežbi. Tudi hvala za presenečenje, ki sem ga bil deležen za 30-letnico svojega delovanja v Avstra- liji. Darovi pri vhodu so prinesli skladu Slomškove šole 135.50 dolarjev. Bog povrni vsem! + Po pripovedovanju udeležencev je letošnji Mladinski koncert v Canberri lepo uspel. Melbourne sta zastopala dva ansambla Karantanija in pa Večerni zvon ter folklorna skupina S. D. M. pod vodstvom učiteljice Dragice Gelt. Vsi so želi lepo priznanje in naj jim bo tudi tu izrečena iskrena zahvala. Zal sem slišal precej pritožb: šoferja obeh avtobusov nista bila preveč uslužna ter sta v marsičem pokvarila dobro voljo, naša skupina pa zaradi tega še k slovenski maši ni mogla. Pri podjetju sem sc pritožil in se v njegovem imenu opravičujem. + Zopet smo vabljeni v melbournsko stolnico sv.Patri-ka, da se na prvo oktobrsko nedeljo (5. oktobra) popoldne ob 2.30 udeležimo kot narodna skupnost vsakoletne maše priseljencev (National Communities’ Mass).Glavni mašnik bo naš nadškof Francis Little, z njim pa bomo somaševali vsi duhovniki, ki delujemo med številnimi priseljenci nadškofije Zopet vabim in prosim, da bi nas bilo čim več in bi tako dostojno predstavljali svoj narod. Posebej seveda vabljene narodne noše, ki tako poživijo našo prisotnost. Kot navadno se bomo zbrali ob slovenski zastavi in banderih v stolničnem parku na desni cerkvene stavbe malo po drugi uri. Letos bo prvo berilo pri tej maši prebrano v slovenskem jeziku. Da pride v nekaj letih vsaka narodnost oz. njen jezik na vrsto, se vrstimo za berila in prošnje za vse potrebe kakor tudi za prinos mašnih darov k oltarju. + Tudi obisk papeža Janeza Pavla II. se hitro bliža. Oddal sem izpolnjene formularje za naročbo vstopnic (seveda so brezplačne) k papeškemu ekumenskemu bogoslužju (v četrtek 27. novembra na M.C.G. stadionu) in k papeški maši (v petek 28. novembra na dirkališču v Flemingtonu). Organizacijski odbor naproša prostovoljne delavce za postavitev oltarja in ureditev raznih drugih priprav. Bi se morda javil tudi kdo naših mož za sodelovanje pri teh delih? Zlasti so dobrodošli tesarji in mizarji ter električarji. Za oba dneva papeževega obiska bo odbor tudi potreboval veliko število rediteljev. Kade volje sprejemam tudi prijave za pomoč pri teh potrebnih opravilih. + Poroko smo imeli v tem času eno in sicer na soboto 30. avgusta. Pred oltarjem sv. Cirila in Metoda sta si podala roki Janko Tegelj in Anna Mandelj. Ženin še ni dolgo v Avstraliji (živi v Corio, okraj Geelonga) in je rojen v Postojni, krščen v župniji Planina pri Rakeku; Anica pa je rojena v Melbournu in krščena v Clifton Hillu, a živela je pri starših v Macleodu. Več let je bila aktivna pri S. D. M. na elthamskem hribčku, kjer je oče Peter večletni predsednik, znana pa je nam vsem tudi po svojem pevskem in glasbenem talentu. Tudi njena slovenščina je odlična. Za mašo in celotni poročni obred je z ženinom izbrala slovenski jezik. Novoporočencema iskrene čestitke! + Krsta naj omenim dva: Dne 24. avgusta je pri našem kamnu krstna voda oblila fantka, ki ga bodo klicali Damien Michael. Osrečil je družino Nazzarena Gilberta Rossetto in Juke r. Jenko. Prinesli so ga iz Altona Meadows. Dne 7. septembra pa je bila v slovenski cerkvi krščena Debra Christine, novi prirastek družine Ludvika Kastelica in Ljudmile Julijane r. Karel. Kasteličeva družina živi v Mulgravc. Božji blagoslov obema novokrščencema ter seveda njunima družinama! + Večerno mašo bomo imeli na prvi petek v oktobru (3. oktobra), kot navadno s litanijami Srca Jezusovega in blagoslovom z Najsvetejšim. Vabljeni! Ves mesec oktober pa bomo pri nedeljskih mašah skupno zmolili eno desetko rožnega venca, ostale de-setke naj bi družine zmolile doma. Oktober, mesec rožnega venca, naj med nami spet poživi to prelepo in prepotrebno družinsko molitev! + Tri pokojne imamo ta mesec: Dne 18. avgusta je v Austin Hospitalu v Heidelbergu izdihnil STANISLAV ŽNIDARIČ. Dan pred smrt-J° je prejel zakramente, ki so mu olajšali zadnji boj. K°maj nekaj mesecev je vzelo, pa mu je zahrbtna bolezen izpila vse moči. Pokojnik je bil rojen 6. aprila 1935 blizu Ljutomera, Boreči pri Križevcih. Preko lt!»lijanskih taborišč je prišel v Avstralijo leta 1965. V septembru 1968 se je v kapeli Baragovega doma v Kew poročil s Pavlo Krnjak iz Medjimuija. Dom sta si Postavila v Eppingu, zaposlen pa je bil kot samostojni tesar in bil priznan kot odličen obrtnik. Poleg žene zdaj zapušča še sina Stanka, ki se uči očetove obrti. Rožni venec ob krsti smo imrli v torek 19. avgusta Zyečer v naši cerkvi, naslednji dan pa mašo zadušnico ln Po njej pogreb na keilorsko pokopališče. Sožalje vd°vi Pavli in sinu! svojem domu v St.Albansu je 30. avgusta umrla Prav tako za nesrečnim rakom — rojakinja TERE-s h ^ ^AJČEVlC. Priimek je dobila po možu Milanu, r skega rodu, ki pa je že pred desetimi leti umrl za Srčl1° kapjo. Zinka, kot so klicali pokojnico, je bila ^jena Paglavec v Idriji dne 9. oktobra 1930. V Av-r»lijo je prišla pred petindvajsetimi leti. V St. Al-ansu sta si z možem ustvarila dom, zaposlila pa seje ot bolničarka v krajevni kliniki. Bolehati je začela pred kakimi šestimi leti in je bila v tem času kar štirikrat operirana, a končno je bila le bolezen zmagovalka. Pogreb je bil 2. septembra na keilorsko pokopališče. Naše sožalje hčerki Peggy, ki študira na učiteljišču in je zdaj ostala sama. Enako bratu pokojne Zinke v Idriji. Na četrtek pred septembrovim prvim petkom sem obiskal oslabelo slovensko mamico v Villa Franca domu ostarelih v Werribee, daje še poslednjikrat prejela sveto maziljenje. Naslednji dan, 5. septembra, pa je zaključila svoje zemsko življenje. To je bila ANTONIJA SABADIN, ki je preživljala starost pri hčerki Elviri por. Pribaz v North Altoni, ali pa pri sinu Antonu Brunu v Thomastovvnu, dokler ji ni bila potrebna stalna zdravniška nega. Tolikokrat me je ob obiskih spraševala, kaj je vendar naredila, da jo Bog kaznuje in ji ne da umreti. Pa je končno dobila milost in umrla kot velika častilka Srca Jezusovega ravno na prvi petek v mesecu, pokopali pa smo jo na sam praznik Marijinega rojstva, 8. septembra, kar je tudi posebna božja nagrada. Grob pa je dobila pri svojem pokojnem možu Francu na keilorskem pokopališču. Blaga pokojnica je bila rojena 13. maja 1903, Ma-rezije pri Kopru. Tudi njeno dekliško ime je bilo Sabadin. Pred kakimi dvajsetimi leti sta se z možem podala v Avstralijo, kjer sta bila že sin in hčerka. Dokler je mama mogla hoditi, so jo radi pripeljali v Kew k slovenski maši. Pa tudi doma je veliko premolila. V domači fari sv. Leona Velikega je bila dolga leta vsak dan pri maši in obhajilu, spadala pa je tudi k farni italijanski molitveni skupini, ki se je zbirala tedensko k molitvi rožnega venca. Pogrebno mašo smo imeli v domači farni cerkvi, da so se je mogli udeležiti njeni znanci. Uporabili smo tri jezike — angleškega, slovenskega in italijanskega , da so bili vsi prisotni zadovoljni, pa gotovo tudi pokojnica. Iskreno sožalje vsem sorodnikom, zlasti seveda hčerki in sinu. Antonija, tebi pa hvala za vse molitve, ki si jih opravljala za naše versko središče. Tudi zdaj pri Bogu nas ne pozabi! Zlasti prosi, da uspemo z Domom za ostarele, ki ga ti žal nisi dočakala! I Melbournskim Slovencem se priporočaj KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS MEMORIALS P/L ALDO and JOE 77 KING Wl L L IAM STREET RESERVOIR, VIC. 3073 Telefon: 470 4046 470 4095 Vsa dela so pod garancijo! Z VSEH l/£f/ZO V ZADNJIČ smo poročali na tem mestu, daje zgodovinar Nikolai Tolstoy, ki je s svojo najnovejšo angleško knjigo obelodanil slovenske pokole v letu 1945, bil gost kanadskih rojakov, kjer je na slavnostni večeiji srečal tri žive priče naših množičnih grobov. Naj poročilu dodamo še pismo torontskega nadškofa koadjutorja dr. Alojzija Ambrožiča, ki so ga prebrali ob tem srečanju s Tolstoyem: “Dragi prijatelji! Ko sem leta 1948 prišel v Kanado, sem v polomljeni angleščini skušal svojim sošolcem razložiti stvari, ki so se koncem maja in začetku junija leta 1945 odigravale v Vetrinju in v Peggezu. Mojo zgodbo so brezbrižno zavrnili, češ da Britanci kaj takega niso zmožni storiti. Pozneje, ko je maršal Alex-ander postal guverner Kanade, me je večkrat obšla misel, da bi ga obiskal in povprašal glede izročanja slovenskih domobrancev Titu in Kozakov Stalinu. Na žalost tega nikoli nisem storil. Mislim, da govorim v imenu mnogih, ko izražam globoko hvaležnost grofu Nikolaju Tolstoju, da je napisal svojo najnovejšo knjigo The Minister and the Massacres. Njegova prejšnja knjiga Victims of Yalta, ki je izšla pred nekaj leti, je bila silno važen doprinos k odkrivanju najnovejše zgodovine in je pospešila spoznavanje, česa je človek zmožen pri zadajanju zla sočloveku v imenu ideologije, napredka, celo v imenu pravice, ali pa zgolj zaradi sebične koristnosti. Njegova najnovejša knjiga pa govori o smrti naših prijateljev in sosedov, o naših solzah in žalosti in strašne groze. Rad bi se mu zahvalil iz dna srca za njegovo skrbno raziskovanje, za njegovo vztrajnost, predvsem pa za njegovo zvestobo resnici.” DR. BERNARD NATHASON, 59-letni ameriški zdravnik-ginekolog, ki je s svojim filmom “Nemi krik” obiskal že tudi Avstralijo, je v svojem življenju opravil nad 5000 splavov in je tudi soodgovoren za uzakonitev splava v ZDA. Danes pa je isti mož eden največjih in tudi najučinkovitejših nasprotnikov umorov nerojenih. Spreobrnil pa se je ob filmu, ki ga je sam napravil. O njem izjavlja tole: “Moj film je učbenik groze. Ko sem si ga po opravljenem delu ogledal, me je popolnoma spremenil. Nikoli več ne bom pomagal splaviti, kajti splav je umor. Kdor vidi ta film, ne more več zagovaijati splava.” Kaj pa je takega v filmu? S posebnimi pripravami je film posnet v maternici ob splavu. Nazorno je pri- kazano, kako doživlja komaj devet tednov star zarodek svoj umor in kako se skuša na vse načine izmakniti smrtnemu inštrumentu. Brani se, napenja svoje še nerazvite skromne moči, odpira usteča, kot bi hotel zajokati in opomniti: Pustite me vendar tu notri, na varnem, pri materi! Kaj sem vam hudega storil, da moram umreti? Živeti hočem, samo živeti, saj sem bil spočet v ljubezni, za življenje in ne za nasilno smrt... Lepšega dokaza za življenje pred rojstvom kakor ta izredni film, doslej ni bilo. Ko bi le hoteli videti film vsi tisti, ki taje nerojenemu bitju pravico do mirnega razvoja in samostojnega življenja! SLOVENSKE MISIJONARJE v Afriki je obiskal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Šuštar v spremstvu ravnatelja Doma slovenske prosvete v Tinjah na Koroškem Jožeta Kopeiniga ter nekdanjega laiškega misijonaija Marka Vilfana. Obisk je bil v glavnem namenjen našim misijonarjem v Zambiji in na Madaga-skaiju, ustavili pa so se na kratko tudi v Keniji. V Zambiji se je srečal tudi s tamkajšnjo škofovsko konferenco in nadškofom v Lusaki, v Keniji pa je obiskal dve teološki fakulteti, a na Madagaskarju predsednika tamkajšnje škofovske konference in apostolskega pro-nuncija. LETOŠNJA 50-letnica začetka državljanske vojne v Španiji, kije divjala od julija 1936 pa do aprila 1939 z zmago generala Franca, je zopet spomnila svet in pokazala na strahotne številke krvnega davka, ki gaje plačala španska Cerkev. Poročilo pripoveduje, da so se že v zadnjih dneh julija 1936 pričeli poboji duhovnikov, redovnikov, redovnic in dejavnih katoličanov. Že 1. avgusta so v mestu Cerro de los Angelos javno streljali na kip Srca Jezusovega, naslednji dan pa bombardirali svetišče Pilarske Gospe. V času revolucije je bilo v Španiji pobitih 12 škofov, 6832 duhovnikov, 1365 redovnikov in 283 redovnic. “BERLINSKI ZID” letos obhaja svojo 25-letnico, kar so ga zgradili in je začel tako strogo ločiti zahod od vzhoda. Res ni stoodstotno preprečil pobegov v svobodo, gotovo pa je zaustavil njih število. In pa: veliko prestreljenih žrtev je obležalo ob njem v dobi četrt stoletja, kar so postavili to umetno mejo. Papež Janez Pavel II. se je pri splošni avdienci 14. avgusta posebej spomnil vseh teh žrtev. Dejal je, naj ob spominu na žrtve “berlinskega zidu” skupaj molimo k nebeškemu Očetu za mir v pravičnosti in svobodi. Pomembno je poudaril, naj se pri tem zavedamo, da se za to vrednoto močno zavzemajo narodi v Evropi in ameriško ljudstvo. V ITALIJI so dopolnila nedavno podpisanega konkordata med italijansko vlado in apostolskim sedežem VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI! 34170 GORIZIA GORICA, Corso Italia 63 (ITALY) 821 66/Telex 461154 PAL GO I odnesti samo vtisa polnih cerkva! Kar vidite, je vse, kar je nam kristjanom dovoljeno!” Obiskovalci ne vidijo in ne razumejo, da je z zakonom prepovedana sleherna aktivnost zunaj cerkvene stavbe in bogoslužnega okvira. Čim bi verniki poskušali prakticirati versko življenje tudi zunaj cerkve, bi to takoj sprožilo preganjanje. Obtoženi bi veljali za kriminalce, ki kršijo postavo in morajo biti kaznovani. Podpisniki spomenice prosijo kristjane na Zahodu, naj s svojimi slepimi izjavami “preganjalcem nikar ne pomagajo zabijati novih žebljev v križano telo našega Gospoda Jezusa Kristusa”. Tudi jih prosijo, naj ne ponavljajo uradnih izjav “tistih hierarhov, ki so slepi za verski prerod svoje črede”, kar so pač pokorni služabniki komunističnega režima. Kaj ne bi isto prošnjo lahko naslovili tudi na obiskovalce naše domovine? Polne cerkve ob nedeljah marsikoga preslepijo, da pozabi na zastrašujoče številke statistike Cerkve na Slovenskem: upadanje krstov in cerkvenih porok je večje iz desetletja v desetletje po končani vojni in revoluciji. AIDS, ta nova bolezen, bo pobrala do leta 1991 več žrtev kot prometne nesreče,so ugotovili na sestanku ameriškega in kanadskega združenja bolnišnic vTo-rontu. Današnje število okuženih se bo do takrat podeseterilo: 179.000 jih bo umrlo za aidsom,«a posledicami bolezni pa 54.000, a 79.000 bo novih primerov. Žrtev prometnih nesreč pa je 50.000 na leto. vnesla spremembe tudi v veroučno prakso. Verouk je po šolah sicer še ostal kot prej, a z razliko. Doslej je bil obvezen šolski predmet, tisti pa, ki ga niso želeli obiskovati, so se morali posebej odjaviti. Zdaj pa je ravno narobe: tisti, ki želijo obiskovati verouk, se morajo za to priglasiti. Za najmanjše opravijo to starši, večji se odločajo sami. Razne politične stranke, ki Cerkvi niso naklonjene, so pričakovale, da se bo s tem stavba organiziranega verouka po vsej državi dobesedno sesula. Mnogi so računali, da se bo večina šolarjev odpovedala tej dodatni šolski obremenitvi. A Prijave so zdaj ob začetku novega šolskega leta pokazale ravno nasprotno in visoko presegle tudi najbolj optimistična pričakovanja. Velika večina staršev za najmlajše in študentov vseh starosti se je odločila za verouk. Dober znak, da jim pomeni veliko in da znajo ceniti njegovo pomoč pri oblikovanju zrele osebnosti. MNOGI TURISTI prihajajo po obisku Sovjetske zveze v svobodni svet z veselim sporočilom, da “Cerkve in vernikov tam nihče ne preganja”, saj so “videli odprte cerkve in vernike pri bogoslužju”. Posebno zdaj, ko se Rusija pripravlja na obhajanje 1000-letni-ce pokristjanjenja v letu 1988, je tujemu obiskovalcu Prikazano vse v najlepši luči in to mnoge preslepi. V svobodni svet pa je nedavno prišel klic skupine ruskih pravoslavnih kristjanov:“Nikar ne presojajte nekritično našega položaja! Pri obiskih v SZ ne smete DRAGI ROJAKI, POTUJETE V EVROPO? Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso Italia,Vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom .radijskim sprejem n ikom, barvnim TV, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr, dol., dvoposteljna 56 avstr. dol. Gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana. Parkirni prostor in hotelska restavracija. V PALAČE HOTELU b° poskrbljeno za Vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam b° osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK Tel. (0481) KOTIČEK NAŠIH MLADIH Dragi striček! Prvič se Ti oglašam in Te lepo pozdravljam. Živim v Geelongu. Imam brata Davida in sestro Katarinco. Letos sem bil v Sloveniji. Bilo je zelo lepo. Videl sem mnogo krajev in ljudi. Slovenija je zelo lepa. Najlepše pa je na Ravnah. Tam imam dve stari mami, strice, tete in mnogo sestričen in bratrancev. Z mamo sem obiskal grobova obeh starih očetov. Imel sem mnogo prijateljev. Andrej je bil moj najboljši prijatelj. Igrali smo se od jutra do večera. Nabirali smo tudi češnje. Striček, ali si Ti kdaj sedel med vejami na drevesu in zobal češnje? Kakšen užitek! Vozili smo se tudi na traktorju in na prikolici za seno. Raztrgal sem kar precej hlač in copate sem tako raztrgal, da so mi zletele z nog. Obiskali smo veliko cerkva. Bil sem na Sveti Gori, na Brezjah, v Novi Štifti, Stični, Nazaijih in še na mnogih drugih krajih. Peljali smo se s čolnom po Blejskem jezeru in pozvonil sem na zvonček želja. Da pa ne boš mislil, da sem se samo igral, moram OB OČETOVEM DNEVU OČKA MOJ, JAZ SEM TVOJ! BODI SREČEN IN VESEL, VEDNO RAD TE BOM IMEL! MAJHEN SEM, A SEM BOGAT, KER ME, OČKA, IMAŠ RAD. TUDI JAZ SEM MAJHNA PUNČKA, A ŽE RADA IMAM OČKA. OČKA RADI VSI IMAMO, VSAK DAN MU POLJUBČEK DAMO. VSI SE DANES VESELIMO. OČKU MNOGO LET ŽELIMO. Anica Šemrov povedati, da sem hodil tudi k'verouku. Bil sem pri prvem svetem obhajilu v cerkvi svetega Vida v Črničah. Zdaj znam tudi slovensko moliti. Lepo Te pozdravlja in tudi vse slovenske otroke v Avstraliji! — Peter Peršič, 8 let, Bell Post Hill, Vic. Peter je moj stari znanec in sem bil njegovega pisma zelo vesel. Posebno pa me je razveselila novica, da je v domovini svojih staršev prejel prvo sveto obhajilo. Da je znal že tu dobro slovensko, kot znata tudi njegov brat David in sestrica Katarinca, sem vedel. Slovenski verouk z molitvicami mu ni mogel delati težav. Peter, čestitam ti! Lepe spomine boš imel na obisk Slovenije: ne le na češnje in strgane hlače, ampak tudi na farno cerkvico ata in mame, kjer je Jezušček prvikrat prišel v tvoje srce. Sicer objavljam v Galeriji navadno mladince, a tokrat napravimo izjemo. Peter je še mlad, a prepričan sem, da nas ne bo razočaral in bo tudi v bodočih letih ostal priden, bo rad govoril slovensko in bo ponosen, da sta mamica in očka doma iz lepe Slovenije. Z objavo njegove slike v spomin na prvo sveto obhajilo v Sloveniji mu bom napravil presenečenje: za fotografijo sem napreč zaprosil njegovo mamo in Peter ne ve, da bo dodana v Kotičku njegovemu pismu. Tudi Davidu in Katarinci želim vse najboljše. Nič ne dvomim, da bosta tudi v bodoče staršem v veselje, da bosta ohranila odlično znanje slovenskega jezika in svoj slovenski značaj. Katarinca se je ob raznih prilikah, tudi na mladinskem koncertu, izkazala kot odlična deklamatorka zahtevnih slovenskih pesmi, kot je “Soči" ali "Mary se predstavi". David pa že več let igra orgle in je prav tako nastopal večkrat na, naših mladinskih koncertih. — Striček. EAST KEILOR, VIC. — Rada bi napisala nekaj skromnih vrstic v imenu družine pokojne VIDE VADNAL ter družin njenih sester, Vadnjal in Vihtelič. Vse tri družine bi se rade iz srca zahvalile p. Baziliju za Usluge, ki jih ne napravil blagi pokojnici v času njene bolezni in zdaj po smrti, ki nas je vse zelo prizadela. Naša zahvala gre tudi vsem znancem in prijateljem, ki so neštetokrat obiskovali bolnico doma ali pa v bolnišnici ter ji dajali poguma, da je v hudi bolezni lažje prenašala trpljenje. Prisrčna hvala vsem, ki ste bili prisotni pri molitvi rožnega venca ob krsti na predvečer pogreba, hvala za cvetje ali pa dar verskemu središču za bodoči Dom Počitka v spomin pokojne Vide namesto rož; hvala za spremstvo k zadnjemu počitku ter tolažilne besede vsem nam žalujočim. Naj Bog povrne vsem! V imenu družin Vadnal. Vadnjal in Vihtelič Ljuba Vihtelič. BRISBANE, QLD. — Ker vem, da se na uredništvo 'z našega konca le poredkoma kdo oglasi, pa naj vsaj °b priliki urednikovega rojstnega dne (Le kje ste zanj zvedeli? - Ur.) in tridesetletnice prihoda med avstralske Slovence javimo s kratkim pismom in seveda voščili. Za oba dneva, ki ste ju v kratkem in na tihem Praznovali, Vam, dragi p. urednik, rojaki Kraljičine dežele želimo vsega, kar si sami najbolj želite. Pri urejanju “Misli” pa obilo uspeha z željo, da bi bil naš Mesečnik še v naprej takšen kot je bil dosedaj. Rad bi se Vam zahvalil za redno pošiljanje “Misli”, nc le osebno, ampak tudi v imenu drugih tukajšnjih r°jakov, ki so me naprosili, naj to storim. Nič ne de, list ne izhaja takoj v začetku meseca, saj razumejo urednikovo zaposlenost. Upam si reči, da je delo Pri urejanju in izdajanju “Misli” med nami verjetno se bolj cenjeno kot v večjih središčih. Saj tukaj ni-niarno prilike tako pogostega srečanja s slovenskim Urarsko in zlatarsko podjetje Alexander VVATCHMAKER and JEVVELLER 1 90 Church Street (vogal Macquarie St.) Parramatta, N. S. W. Telefon 633 1384 Vsm nudi 10% popusta pri vsakem nakupu. 20% pa na Vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE jf.wii.ifrv designfd and maitf in our own workroom Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se . E. & C. ROBNIK ----- .................................... =AVSTRALSK£ SL0\f£NU£^ duhovnikom in nam je naš mesečnik njegov najpogostejši obisk. Naj ob tej priliki tudi poročam, da smo imeli včeraj med sabo patra Valerijana. Prišel je k izseljenski maši v stolnici sv. Štefana v Brisbanu. Z našim nadškofom so somaševali izseljenski duhovniki, ki delujejo v nadškofiji med raznimi narodnostmi. Stolnica je bila nabito polna. Slovenci smo se zbrali pod bandero Marije Pomagaj v zelo lepem številu. Naši pevci so zapeli slovensko poobhajilno pesem “O srečna duša, blagor ti . . .”, ki je lepo in domače zadonela po cerkvi. Prošnjo v slovenščini pa je izrekla Anka Brožič. Gospa Breznikaijeva je spekla domači hleb kruha, ki je bil - lepo okrašen z žitnimi klasi - pri darovanju izročen nadpastiiju ter je bil med vso mašo na častnem mestu na oltarju. Večji del zasluge za tako uspešno slovensko sodelovanje pri tem izseljenskem bogoslužju gre Mariji Andreis. Bili smo res lepo zastopani, ne kot majhen narod in tolikokrat odrinjen v kot za druge. Upamo in pričakujemo, da bo naša pričujočnost pri tej vsakoletni tradicionalni sveti maši priseljenih narodno- SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY 45 Ferrers Rd., Horsley Park, IM. S. W., 2164 Tel.: 620 1 265 NAŠ SLOVENSKI HRIBČEK VABI. . . . . . člane društva ter vse rojake in njihove prijatelje vsako soboto in nedeljo. Postreženi boste z raznimi pijačami in okusno hrano. Klub našega slovenskega društva je odprt: vsako soboto od dveh pop. do polnoči ter vsako nedeljo od poldne do osmih zvečer. Vsako drugo soboto prirejamo ples do polnoči ob zvokih dobre domače glasbe. Poleg tega imamo ob sobotah, nedeljah ter ob sredah zvečer tudi kulturne in športne dejavnosti, na katere so vabljeni vsi rojaki. Za informacije kličite: Štefan Šernek, tel. 528 3423 V1KTORIJSKIM SLOVENCEM TOBIN BROTHERS funeral directors NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 ______ Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Franksfon 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 sti še nadalje tako polnoštevilna. In Bog daj, da bi bile naše prošnje, izrečene pri tem bogoslužju v slovenskem jeziku, res tudi uslišane! Iskrene pozdrave tudi v imenu Vaših brisbanskih prijateljev — Mirko Cuderman. PERTH, W. A. — Dne 29. avgusta 1986 je med nami v Perthu nenadoma umrl, zadet od kapi, rojak DR. BOGDAN PUŠENJAK. Pokojnik se je rodil dne 10. decembra 1913 v Mariboru kot sin dr. Vladimirja Pušenjaka in Jožefe r. Radolič. V Ljubljani je doktoriral iz civilnega prava, na Dunaju pa iz političnih ved. V Avstralijo je prišel leta 1948 kot begunec, ker je odločno odklanjal komunistično ideologijo in povojni režim v rodni domovini. Leta 1974 se je poročil z Mary Moir, ki je irskega pokolenja, a rojena v Avstraliji. Poleg nje zapušča v Perthu sestro Vando por. Gallacci, v domovini pa so starši seveda že pokojni, enako brata Vladimir in Marjan (padel v vojni) ter sestra Mira. S pokojnikom je izgubila tukajšnja slovenska srenja gotovo svojega najbolj uglednega člana, ki se je tudi zanjo zelo brigal, razen zadnjih let veliko sodeloval pri slovenskem društvu in delal načrte za naselje slovenskih upokojencev. Bil je sploh zelo nadarjena oseba. Do upokojitve je poučeval moderne jezike (nemško, francosko in italijansko) na Perth Technical College ter na Leederville College. Za slušatelje je vedno pripravil lastna skripta. Imenujemo ga lahko tudi ustanovitelja metropolitanske opere v Perthu. Pod njegovim vodstvom so dali pred leti na oder dve operi: “Gypsy Baron” ter “Fledermaus” in iz teh amaterskih začetkov se je razvilo tamkajšnje operno gledališče. Da se je razumel na glasbo, je dokaz tudi I Melbournskim rojakom je na uslugo ! • • I ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN j : LUBI PIRNAT : j 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD. Vic. • : Telefon: 288 4159 : • • Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I ■ • ! FulI denture Service and repairs. to, daje bil glasbeni kritik za tednik “Sunday Times”. Poleg tega je bil navdušen šahist z naslovi kot “Chess Master in Correspondence” in “First Class Champion”. Pogrebna maša je bila opravljena v cerkvi Marije Vnebovzete, Dianella, pokopan pa je bil dr. Pušenjak na perthskem pokopališču Karrakatta. Iskreno sožalje vdovi, sestri in sorodnikom. Pokojnika, ki je bil tudi redni naročnik “Misli”, pa se spominjajmo v svojih molitvah! Naj počiva v božjem miru! — Poročevalec. SYDNEY, N. S. W. — V avgustovi številki “Misli” sem našel pismo gospe Rozalije Antolin, da je lansko leto 25. maja slišala v poročilih na brisbanski televizi- Se želite naučiti vozili avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO SOLA” 32 THi: BOUI.KVARD, KAIRFIEI.D VVkST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD.. WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 553* TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefona 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK .1 Melbournskim Slovencem se priporoCa KAMNOSEŠKO PODJETJE V1ZZ1NI MEMORIALS Proprietor: Giovanni Verga 9 TRAWALLA AVE., IHOMASTOVVN.VIC. Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 4657060 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako naše delo! ji o smrtnem primeru nekega Janeza Bratoš. Saj nisem gotov, če gre za isto osebo (zato tudi nočem, da hi objavili pri pismu moje ime), ampak jaz sem z nekim Ivanom Bratoš prišel 20. decembra 1954 v Avstralijo. Pristali smo v Perthu, W. A., pripeljal pa nas je belgijski avion “Sabena”. S tem fantom sva nekaj časa tudi skupaj delala na neki žagi, kakih 200 kilometrov južno od Pertha. Spominjam se, da mi je pripovedoval, da so imeli malo kmetijo nekje blizu Pivke. Bili so štirje bratje, od katerih je bil v Avstraliji tudi Milan, kije tudi tragično končal nekje v W. A. (O tem so tam okrog 1958 poročale Misli). Z Ivanom sva spala v isti baraki. Ob neki priliki, ko sem molil večerno molitev, mi je povedal, da on moli “očenaš” za srečno zadnjo uro. Po nekaj mesecih sem odšel v Sydney. Tudi on je kmalu prišel v N. S. W. in sva se zadnjikrat videla v Sydneyu okrog 1956/57, če se prav spominjam. Ker sem se spomnil, da je Ivan delal tudi v Port Kembla, sem povprašal zanj pri BHP. Odgovorili so mi, da je bil res tam zaposlen od 1. maja 1961 do 10. marca 1983. Vedeli so tudi za njegov rojstni datum: 29. januarja 1929. Sicer ne vem, ali gre pri tem za isto osebo in po- "Dragec, za počitnice potujva letos na Havaje!" "Letos pa ne gre! Letos morava misliti na najine dolgove." "Saj lahko nanje misliva tudi tam." HEIDELBERG CABINETS frank arnuS m LTD. Priporočamo se melbournskim rojakcu. za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 (Bundoora Industrial Park) 465 0263 459 7275 REŠITEV avgustove križanke: Vodoravno: 1. krama; 4. nitki; 8. S-E; 9. Eva; 9A vi; 11. tvega; 13. id., 14. angel; 16. Anica; 18. Eros; 20. Amen; 21. mik; 23. pola; 26. rast; 29. okoli; 31. ptica; 33. to; 34. ovčar; 35. Ob; 36. kje; 37. od; 39. krmar; 40. zgaga. — Navpično: 1. kovač; 2. as; 3. meter; 4. nega; 5. Ivanka; 6. ta; 7. izdan; 10. in; 12. vlom; 13. ice; 15. geslo; 17. imeti; 19. sir; 22. kapa; 23. potok; 24. oko; 25. aloja; 27. strog; 28. tabla; 30. iver; 32. Co.; 36. km (za kilometer); 38. da. Rešitev so poslali: Francka Anžin in Marija Špilar, Sestre Slomškovega doma, Jože Grilj, Vinko Jager, Frances Klun, Milan Prešeren, Sestri Baragovega doma, Lidija Čušin, Anica Buchgraber, Slavko Koprivnik, Irma in Slavko Ipavec, Jože Kosem in Ivan Podlesnik. — Žreb je izbral Jožefa Kosma. kojni je moj znanec, ali pa kdo drugi z. istim priimkom. Vseeno sem Vam namenil pisati in prilagam Vam, dragi p. urednik, tudi dar za sveto mašo za pokoj njegove duše. Če gre za kako drugo osebo, pa nič nc de saj nabrž ni nikogar, ki bi seje spomnil v molitvi. Z iskrenimi pozdravi — N. N. Hvala za sporočilo in dar za mašo. Morda se bo pa oglasil še kdo in bomo razvozljali uganko. — Urednik SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 OUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. K- A. ŠKRABAN TUDI S KISLIM OBRAZOM / J '-‘J/? SE DA SMEJATI ... / £\ /Uvoženo iz domovine/ + Včasih tudi kaj povejte, ne da samo govorite! + In smo se malo po malo pririnili do sem. In se tako malo po malo od tu nikamor ne premaknemo. + Pri nas ni cenzure, kar pa neodgovorni posamezniki izkoriščajo za to, da povedo tudi tisto, česar se ne sme. + Medtem ko se eni bojujejo za obstanek, se drugi bojujejo za obstanek na položaju. + Poskusil sem, da bi bil bela vrana, pa ne gre: kar naprej me nekdo "farba". + Je že res, da naša kultura usiha, ampak ljub temu je ne bi smeli zalivati z gnojnico. + Ne obupujmo! Svetla prihodnost je kljub vsemu pred nami: dnevi so vsak dan daljši. + Še vedno podeljujemo priznanja za minulo delo, čeprav vsi vemo, kam nas je pripeljalo. + Sistema ni treba sprem niti, ker je dober. Dober pa je zato, ker ga ni treba spremeniti. + Uspelo nam je trg stabilizirati: pomanjkanje nekaterih izdelkov je redno. + Težje napolnimo želodec kot pa glavo, ker je želodec izbirčnejši. + Velike napake se zmanjšajo z gledanjem skozi prste. Oče vozi avto, poleg njega pa sedi njegov šestnajstletni sin. “Oče, zakaj me vendar ne pustiš za nekaj časa k volanu? Saj sem že dovolj star! ” “Ti že mogoče, avto pa ne.” Priporočljivo je, da imate rojstne-krste, poročne liste in dokumente o šolanju ter svoji strokovni izobrazbi uradno prevedene v angleščino. SAVO TORY j.p. TRANSLATOR, MEMBER F.I.T. 25/14 Kidman St., COOGEE, N. S. W. 2034 Tel.: (02) 66 57781 je uradno priznan tolmač in prevajalec s 40-letno prakso. Poslužite se njegove usluge po zmerni ceni! “Poglej.” pravi žena možu pred izložbo trgovine s krznenimi izdelki, “ ali ni tistile plašč naravnost pravljica? ” “Ja, in to bo tudi ostal!” Žena pokloni možu za očetovski dan zapestno uro, kije za vodo nepropustna. “Kako je lepa,” je mož ves ginjen, “in za vodo nepropustna, praviš? ” “Ja. tako piše na garanciji. Lahko jo boš pustil na roki tudi, ko boš pomival posodo.” Križanka (Ivanka Žabkar) 1 3“ ■ li a i f •iG Vodoravno: 1. cunje; 4. dan v tednu (množina); 9. predlog; 10. huda bolezen; 11. razkuževalno sredstvo; 14. znani kraj na Gorenjskem; 16. moško ime; 17. avstralska žival (v angleščini); 18. starodavno o-rožje; 19. skupnost ljudi iste kulture; 21. res dobro počiva; 23. nebistveni del obleke; 25. ptica slabega glasu; 29. skrb, briga; 31. pod nogami so; 32. preprost tunel; 33. žensko ime; 35. oprezuje, pazljivo zasleduje; 37. zvok, odtenek glasu; 38. osebni zaimek; 39- glasno vabim; 40. starozavezna oseba. Navpično: 1.ptica; 2. klic k pozornosti; 3. skrajšano moško ime; 5. starorimski bog podzemlja; 6. nočni zabavni lokal; 7. okrog; 8. popolnoma podoben; 12. žensko ime; 13. voda v trdem stanju; 15. prislov časa; 20. žuželka; 22. stara beseda za gostijo, svatova-nje; 23. obljublja kaj neprijetnega; 24. vredno je, ocenjeno je; 25. kraj blizu Ljubljane v zvezi s Šmarjem; 26. del cirkusa; 27. površina bitij (ena množinskih oblik); 28. prevozno sredstvo (tujka); 29. pijača vsakdanje uporabe (v angleščini); 30. površinska mera; 34. del časovne mere dneva; 36. čas, doba. Rešitev pošljite do 7. oktobra na uredništvo! KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,— dol. ISKANJE — Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3,- dol. CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6.- dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5,-dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5,- dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2.— dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5.— dolarjev. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center , USA. Cena 11. dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,— dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 20. dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49.— dol. GORIŠKE MOHORJEVKE za leto 1986 so že pošle,CELOVŠKE pa so še na razpolago. Štiri vredne knjige za ceno dvajset dolarjev. Sezite po njih, dokler jih imamo! SLOVENIAN HERITAGE (I) je že pošla in čakamo novo pošiljko, če je še na razpolago v ZDA. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T.. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do 1 1.45 p.m. Naš barje odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih /večer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V C ANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na ra/polago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. DONVAL RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM Jt NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERiŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! Zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!