I^ASILO
Ebelarskih
0rGANIZACII
eniie
številka
slovenski čebelar
SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ
SLOVEN IJ E
ČEBELAR ST. 3. 4. LJUBLJANA, I. A PHIL A' 1958	LETO I.X
VSEBINA:
S. R.: Kako je pridelek češenj odvisen od čebel 49 P. Močnik: Zboljšajmo čebeljo pašo! (Konec) . 52 Rudolf Galob: Svinčeni plini zastrupljajo čebele 57 Edi Senegačnik: Naše izkušnje s sjeniškimi
maticami ..................v.....................60
G. Šnabl: Zapažanja ob medenju hoje v 1.1957 65 Vlado Rojec: Še nekaj besed o pitalnikih (Konec) ............................................68
Avgust Bukovec: O naši nekdanji trgovini s
čebelami (Nadaljevanje)..........................71
Ivo Majcen: Dve pismi (Konec)....................74
S-M.: Spomladanski pregled čebeljih družin • 78
OPAZOVALNICE:
Poročilo za januar itn februar...................86
OSMRTNICE:
Franc Kržišnik, Vincenc Ajdnik. Štefan Erjavec 88 MALI KRUHEK:
Tudi pri pršičavosti ne obupaj! Trotje so zaprli žrelo trisatnega prašilčka. Zakaj nam uhajajo vsajeni roji i/. panjev. Kako medi hoja. Slama ne spada v čebelnjak. Prisluhnite vsi, ki se vas tiče! Karbolna kislina  .........................89
NAŠA ORGANIZACIJA:
Vabilo na VII. redni občni zbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo........................92
Iz zapisnika plenarne seje upravnega odbora
ZCDS............................................ 95
Dopisi: Društvo Litija. Občni zbor čebelarskega društva v Ljutomeru. Občni zbor čebelarske družine v Rušah. Čebelarska družina Stožice-Ježica...........................................94
SLIKA NA OVITKU:
Piltanje čebel iz pločevinastega pitalnika pod sati.
List izhaja v začetku vsakega drugega mesca. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 28. Tis'ka ga Triglavska tiskarna v Ljubljani, nreja pa uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za člane 400 din, za nečlane in inozemstvo 500 din. Posamezna dvojna številka stane 90 din. Številka čekovnega računa pri Narodni banki v Ljubljani: 60-KB-1-Z-1077
KAKO JE PRIDELEK ČEŠENJ odvisen od Čebel
S. R.
Opraševalno delo noše čebele je bistvena podlaga za uspešno sadjarstvo. Kaj koristijo moderni sadjarski ukrepi, če med cvetenjem ni čebel! Pretežni del sadnega drevja, skoro vse pečkato sadje in vse češnje so samoneplodne in ne morejo pogrešati žuželk, ki jim prinašajo pelod ter tako oprašujejo cvetove.
Kjer stoji sadno drevje posamič, je pač vedno dovolj čebel v bližini. Tudi čmrlji in divje čebele pomagajo pri opraševanju. V velikih strnjenih sadovnjakih pa poleg divjih žuželk ne zadoščajo vedno domače čebele.
Blizu Hamburga stoji na 5200 hektarih okoli 2 milijona sadnih dreves; med temi je 280.000 češenj. Na to> ozemlje je treba, kadar drevje cvete, pripeljati tuje čebele. In tako pridejo tja iz bližnjih, pa tudi oddaljenejših pokrajin čebelarji s svojimi panji. Danes izle-tava tam med cvetenjem nad 10.0<X> čebeljih družin.
Pa ni bilo vedno tako. V nekaterih letih je bilo mnogo manj čebel. To je prizadete naravnost izzivalo, da so vrsto let primerjali
pridelek s številom panjev, ki so bili tam ko je drevje cvetelo. V dia gramu je grafično prikazano število panjev in pridelek češenj v letih 1934—1953.
Leta 1954 je bilo zadnje izmed mnogih, ko so čebelarji še nepo-zvani vozili čebele v omenjeno pokrajino. Leta 1935 so prevaževalcem dovoz z vladnim odlokom prepovedali, in sicer zaradi neprijetnih prepirov in velikih odškodninskih pravd med sadjarji in čebelarji, ker se je kemična borba proti škodljivcem vedno bolj širila. Za opraševanje cvetov je ostalo' neznatno število domačih družin. Vrh tega so si poskušali nekateri sadjarji sami urediti čebelarstvo'. Od 4-000—5000 panjev je padlo število na manj kakor 2000. Pridelek češenj ni presegel 00.000 stotov. Ko pa so leta 1938 škropljenje v odprte cvetove prepovedali in so dovoz zopet dovolili — to leto so pripeljali okoli 8000 panjev — je pridelek takoj narastel. Posebno prepričljiv je bil porast pridelka v rekordnem letu 1939, ko so pri največjem številu J2.0(H) panjev pridelali nad 200.000 stotov češenj.
Leta 1945 je bil pridelek češenj najmanjši. V tern letu zaradi povojnih razmer in zaradi zaprtih meja ni mogel v hamburško pokrajino nihče pripeljati čebel. Samo kakih 400 domačih panjev je moralo oskrbeti opraišitev. Ko pa je v prihodnjih letih bilo dovažanje čebel zopet omogočeno in poleg tega na novo urejeno in strogo organizirano, se je s številom pripeljanih panjev povzpel pridelek češenj na znatno višino.
Pridelek češenj je bil v registriranem času tako jasno odvisen od množine čebel, da se proti teinu drugi vplivi, kakor mrzle zime ali pozeba popkov in cvetja, nič kaj posebno ne očitujejo. Ni se nam treba spuščati v podrobnosti. Omenjamo le katastrofalno zinvo 1939/40, ki z velikimi primanjkljaji skozi leto očitno pritiska na krivuljo pridelka. Nenehno dviganje pridelka od leta 1949 dalje si moramo razlagati z intenzivnim dosajanjem v preteklih letih in z vedno boljšim os k rbova n j em nasada.
Še bolj kakor pri pridelku celotne pokrajine se kaže pomanjkanje čebel često pri pridelku na posameznih kmeti jah. V nekaterih primerih je pridelal sadjar s čebelami 4—5 krat več kakor v letili brez čebel.
Pa ne le češnje, ampak tudi višnje, ki so' večinoma samoplodne, morajo čebele med cvetenjem obletavati, da obrode. To so opažali na mladem, okoli 6800m2 velikem višnjevem nasadu. Čeprav so drevesa dosegla produktivno' starost, so rodila zelo skromno. Leta 1951 je znašal pridelek 185 kg, 1952. leta 626 kg, leta 1953 pa je narastel ne-
nadoma na 1143 kg. 'j ega leta je stalo 17 panjev v neposredni bližini nasada, medtem ko v prejšnjih letih sploh ni bilo čebel, ali pa so prišle prepozno.
Pridelek jabolk in hrušk ni tako očitno odvisen od čebeljih družin kakor pri češnjah. To je deloma v zvezi s periodično rodovitnostjo pečkatega sadja: dobra letina se pogosto menja s srednje dobro. Z druge strani je ob cvetenju češenj razmeroma malo dni, ugodnih za izletavanje čebel, in je torej potrebnih za dobro opraševanje še več čebeljih družin kakor pri jablanah, ko so pogoji za izletavanje večinoma že znatno boljši. Vrh tega je treba pomisliti, da rode češnje
too ooo
10 000
So 000
40 000
ZO 000
Pridelek češenj (izvlečena Črtu) je zelo odvisen od številu pričujočih čebel (prekinjena črta)
mnogo več plodov kakor jablane ali hruške. To pomeni, da mora na doraslih češnjah biti tudi več cvetov opraženih kakor na enako velikih jablanah. Res je, da ima pečkato sadje v primerjavi s koščičastim več semenskih osnov v vsaki plodnici in da morajo biti po možnosti vse oplojene, da so jabolka ali hruške lepo enakomerno izoblikovane. Čebela pri vsakem obisku cveta gotovo prenese več kot eno prašno zrnce na pestič. Da mora biti to pelod ugodnega tujega opraševalca, velja seveda prav tako za jabolka kakor za češnje. Pri vsem tem pa je tudi slab pridelek jabolk in hrušk značilen za leta, kadar ni dovolj čebel za opraševanje.
Sadjarstvo v velikih strnjenih nasadih je navezano na dovažanje čebel. Ni torej nič čudnega, če se sadjarji prej omenjene pokrajine
še prav posebno trudijo, da živijo z prevaževalci v najboljšem soglasju.
Naš članek je posnet po izvajanjih dr. K. Weissa iz »Deutsche Bienenwirtschaft«. Priobčujemo ga, da ponovno prikažemo neločljivo povezanost cveta in čebele. Zato je čebelarstvo potrebno prav take vsestranske podpore kakor sadjarstvo; sicer bo vsako delo polovičarsko. Videl sem v Istri blizu italijanske meje velikanski breskov nasad, pa kljub skrbnemu iskanju nisem mogel najti niti ene čebele v bližini. Kako bo, ko bo drevje začelo cveteti?
zboljšajmo Čebeljo pašo;
I>. MOČNIK
Pajesen (Ailanthus glandulosa) je veliko, košato drevo z dolgimi lihopernatimi listi. Cvete junija svetlorumeno. Namesto cvetja najdemo jeseni na vejah goste rumenordeče šope, ki pozimi pasi ve. Veter na pomlad to seme raznaša. Seme brez truda lahko pozimi naberemo, na pomlad pa plitvo posejemo. Pajesen raste zelo hitro in je najprimernejše drevo za slabo zemljo.
Oblasti glavač (Echinops spheroci-phalus)
Jesenski helonij (Helenium autumnale)
Sadike akacije in javorov lahko dobimo v gozdnih drevesnicah. Klen ali maklen (Acer campestre), ki cvete maja, je javorov sorodnik. Glede medenja pa za njim zaostaja. Seme naberemo jeseni. Zelo medi tudi iesiika (Acer tataricum), ki je razširjena po Bosni, a raste tudi pri nas, če jo posadimo.
Mali jenen, (Fraxinus ornus) je po rasti podoben navadnemu jesenu, po cvetu pa se od njega močno razlikuje. Cvete aprila-maja; drevo je polno belih šopov, ki močno diše. Ker zgodaj cvete, izdatno pripomore k razvoju družin. Zadovoljen je z vsako zemljo, četudi mu najbolj ugaja apnena. Seme klije prihodnje leto. Sadike ima drevesnica Jankomir v Zagrebu in Gozdna semenarna in drevesnica v Mengšu.
Navadna krhtika ali pasji les (Rhamnus frangula) ima zoprno smrdeč lub, ki ga uporabljajo v zdravilstvu. Z lupljenjem šib je mnogo uničijo. Cvete od maja dalje skozi vse poletje. V tem času obletavajo grme celi roji čebel. Krhliko bi morali čebelarji posebno širiti. Seme, ki je v črnih jagodah, mora počivati pol leta. Klije le na svetlem, v temi pa, če prej zmrzne. Manj medi sorodna kozja češnja.
Bisernik (Symphoricarpus racemosus) je znan po snežnobelih, ]>iserom podobnih jagodah, ki krasijo jeseni vejice. Cvete od junija do septembra in izdatno medi. Grm se zelo širi sam. Razmnožujemo ga s potaknjenci in semenom. Glede zemlje ni izbirčen.
Dren (Cornus mas) bi moral rasti v bližini vsakega čebelnjaka, ker rano cvete in da kakor vrba prvo obnožino. Škoda le, da raste tako počasi.
Cvetna vejica pujesenu
V	navedeno družbo medovitih rastlin spadajo tudi kopinjaki (robidnice, ostrožnice). Povsod so razširjeni, tako da lahko izbiramo med dobrimi vrstami.
Amorfa (Amorpha fruticosa) je srednjevisok grm z modrimi cveti. Na Ilrvatskem je zelo razširjena, pri nas pa jo vidimo le v parkih Primerna mesta za posaditev medovitih rastlin so tudi prostori ob potokih in po močvirjih. Tu navadno že rastejo jelše, ki pa kakor leska na sončnih prostorih prerano odcveto, ne da bi cvetenje mogle čebele izkoristiti. Kjer ni dovolj vrb — in to je navadno povsod — sadimo v prvi vrsti ioo, mačkooec (Salix caprea), ki ima vijoličaste šibe. Najbolje je, da se odločimo za ivo moškega spola, ki ima rumene
mačice. Sadike dobavlja Zadružna vrtnarija »Lada« v Šempetru pri Gorici. Tudi vrbe žalujke je dobiti tam. Lahko pa jo razmnožimo v vlažni zemlji s potaknjenci, in sicer v jeseni ali zgodnji pomladi. Potaknjenci naj bodo za prst debeli. Prav tako ravnamo s potaknjenci drugih domačih vrb, ki rano cveto in jih čebele pridno obiskujejo. Nič ni lažjega kot širiti vrbe, vendar čebelarji zaradi svoje brezbrižnosti tega ne store.
Ob potokih posebno dobro uspeva že omen jena zlata rozga; zato jo je treba vsepovsod razši riti.
Rudbekija (Rudbeckia la-ciniata) raste najraje med grmovjem ob potokih, kjer se kakor zlata rozga strn jeno širi.
Njeni rumeni cveti so med grmovjem že oddaleč vidni. Cvete od julija do konca septembra. Sredina cvetov je črna.
Razmnožujemo to trajnico z delitvijo. Rasadnik »Janko-mir« Zagreb, Stenjevec ima dve okrasni vrsti 11. purpurea (rdečo) in R. Neumani (rumeno), ki jih pa žal čebele kljub lepoti ne obiskujejo rade.
Nastane vprašanje, kje dobiti seme in sadike večine navedenih rastlin. Praviloma bi morala imeti vsaka čebelarska družina ali vsaj vsako društvo obsežnejše in dobro oskrbovano zemljišče, na katerem bi gojila medovite rastline zaradi pridobivanja semena. Čebelarji, ki bi hoteli sodelovati pri zboljšanju čebelje paše, bi lahko v ta namen uporabljali lastna zemljišča. Semena medovitih rastlin ne prodaja nobena semenarna, zato ne preostaja nič drugega, kot da ga čebelarske družine same pridelujejo. Kolikor bi ga ne porabile v svojem okolišu, bi ga oddale drugim družinam ali društvom. kakor bi pač nanesla potreba. V glavnem naj velja pravilo,
Pajcsen (Ailanthus glandulosa) na mariborski tržnici
da pridelujemo v naših družinskih drevesnicah le to, kar ne moremo dobiti v gozdnih drevesnicah in kar sami ceneje pridelamo. V nekaj letih, ko se bodo umetna pasišča bolj razširila, bodo dobivale družine seme in potaknjence tudi od tam. Če bomo to dosegli, bo zadrega zaradi nabavljanja medovitih rastlin minila in se bo čebelja paša hitro zbol j sevala.
Na levi: pavlovnija z nuistavki cvetov; na desni: amorfu z značilnimi repi
(obe v zimskem času)
50 do 100 m2 zemljišča, kolikor ga je treba za drevesnico, na kmetih ne bo težko dobiti. Gotovo bi šle pri tem na roko tudi kmet. zadruge in kmetijska gospodarstva. Setev in pletev morajo opraviti seveda čebelarji sami in njih svojci. Gre samo za dobro voljo! Čebelarsko društvo v Mariboru je imelo že svojo drevesnico, ki pa jo je moralo opustiti, ker je bilo opravljanje predrago. Pri družinskih drevesnicah bo najbrž ceneje. Dolžnost društev je, da take drevesnice medsebojno povežejo in dajejo navodila za delo.
Da gre delo bolje od rok, naj ima vsaka čebelarska družina poverjenika za čebeljo pašo. Pomaga naj mu še nekaj čebelarjev, ki imajo veselje do tega. Vsako leto lahko določi čebelarska družina kak dan kot »dan čebel«. la dan naj člani družine posadijo čim več medovitih rastlin. Dolžnost poverjenika je. da upravlja drevesnico in skrbi za zboljšanje čebelje paše odnosno za saditev raznih medo-viiili rastlin tako v drevesnici kakor na umetnem pasišču.
Jasno je, da mora imeti tudi čebelarsko društvo svojega poverjenika za pašo. Ta usmerja delo pri podrejenih čebelarskih družinah, oskrbuje družinske drevesnice s semeni in rastlinami, skrbi za predavanja pri družinah o medovitih rastlinah in daje navodila za zboljšanje čebelje paše. Seme in sadike, ki jih ima družina odveč, društvo odkupi in dostavi drugim čebelarskim družinam, ki ga nimajo. 1 ako je dana možnost, da se v območju društva razširijo medovite rastline. Pri vsem tem ne gre le za rastline, ki dobro mede, temveč tudi za rastline, ki dajo obnožino posebno v zgodnji pomladi in jeseni.
Mnogo je čebelarskih družin, ki ne vedo, kaj bi delale! Morda se ta ali ona le odloči, da pojde po naznačeni poti — sebi in čebelam v prid!
SVINČENI PLINI ZASTRUPLJAJO ČERE LE
H U D O L F G A L O B
Mežiška dolina je tisti del lepe Koroške, ki je po prvi svetovni vojni brez plebiscita pripadel Jugoslaviji. Skozi dolino teče Meža. ki izvira pod Koprivškim sedlom in se vije med Olševo in sivo Peco najprej proti vzhodu, od. Črne dalje pa proti severu do svojega izliva v Dravo pri Dravogradu. Večji kraji v dolini so Črna, Žerjav, Mežica in Ravne. Mežica je sedež svinčenega rudnika, ki zaposluje okrog -000 l judi. V Žerjavu, t.j. med Mežico in Črno, so velike naprave za zbiranje svinčene in cinkove rude, za flotiranje, praženje, topljenje in čiščenje svinca.
Do konca druge svetovne vojne čebelarji niso imeli škode zaradi teh obratov in so svoje čebele z veliko vnemo gojili celo v njih neposredni bližini. Prva zelo občutna škoda je nastala leta 1948, ko so v Žerjavu nekaj časa pražili bakreno rudo iz Bora in je žvepleni plin ne le močno prizadel čebele, temveč zelo- 0'žgal tudi zelenjavo na vrtovih, drevje v sadovnjakih itd. Produkcija svinca narašča, naprave se modernizirajo, žvepleni plini pa se množijo, kar čebelarji najbol j
občutijo, ko jim odmirajo čebelje družine, panji ne roje in se jim zmanjšuje pridelek medu in voska. Treba je umikati panje iz ogroženega okoliša iin postavljati nove čebelnjake, ki morajo biti oddaljeni od prejšnjih 3 do 5 km. To seveda zvišuje stroške in otežkoča opravljanje družin. Razumljivo je, da so se začeli čebelarji v teh krajih pritoževati in iskati varstva, kajti ljubezen do čebel jih nerazdružno veže z naravo, domačim krajem in okoljem. Tako smo se znašli pred težkim problemom, kako zadevo urediti, da bo prav ne le za čebelar je, temveč tudi za vse prizadete vrtove, polja in gozdove ter živino in ljudi v bližini in daljini okolici. Čebelarji in kmetje iz Žerjava, Črne in Mežice se obračajo na Čebelarsko društvo in kmetijske zadruge s prošnjo, da naj jih zavarujejo pred čedalje hujšo nevarnostjo. Zato smo ustanovili posebno komisijo, ki zbira pri prizadetih podatke o do sedaj povzročeni škodi. Po dosedanjih ugotovitvah je bolj ali manj oškodovanih okrog 80 kmetij, zelo prizadetih 40 čebelar jev s 160 panji, ogroženih pa 113 s (>00 panji.
Rudnik v Mežici daje, kakor je znano, svinčeno rudo, ki so ji primešane znatne količine cinkovih rudnin. Svinec in cink ne nastopata v čistem stanju kot kovini, temveč- kakor v ostalih rudnikih vedno le kot rudnina, povezana z žveplom ali ogljikovo kislino.
Prvi obliki pravimo svinčeni sulfid, svinčev sijajnik (PbS), ali cinkova svetlica (ZnS). Druga oblika so svinčeni karbonat ali ceruzit (PbCO.j) in cinkov karbonat ali smitsonit (ZnCO„). V našem rudniku nastopa poleg smitsonita v manjšlih količinah še kalaimina (nem.: Galmai), ki je mineraloško gledano spojina cinkoveiga oksida s kremenom, torej cinkov silikat.
Vsi vemo, da je med ogromno množino rude, ki jo nakopljejo rudarji, nad 90% jalovega apnenca ali dolomita in da je le manjši del res ruda. Zaradi tega je treba v zbiralniških napravah odstraniti veliko jalovine. Zelo primerna naprava za to je boben s težko tekočino. Liter te tekočine tehta 2,75 do 2,80 kg. V njej plavajo vsi specifično lažji kamni od 3 mm do 50 mm v premeru. Kamni, ki vsebujejo rudo, so specifično težji im zaradi tega tonejo na dno bobna. Ločilna tekočina, ki to povzroči, je voda, pomešana z določeno količino zelo dobro zmletega ferosilicija. Po izločen ju grobe jalovine, dobimo že nekoliko čistejšo snov, ki jo> je treba zmleti v mlinih na krogle, nato pa flotirati. Ko je ruda zmleta na zrna, manjša od 0,3 mm, primešajo v to goščo zaporedno razne kemikalije, ki omastijo svinčev sijajnik, in zopet druge, ki se v stiku z zrakom pričnejo peniti in dajati zračne mehurčke. V flotacijskili celicah se mastni rudninski
delci prilepijo na zračne mehurčke in priplavajo tako s peno na vrh, to peno pa posnamejo vrteče se posnemalke, nakar jo osušijo na posebnem filtru. Ko se odlušči s filtra, ji pravijo koncentrat svinčenega sijajnika. Podobno dobijo tudi koncentrat cinkove svetlice.
V topilnici svinčev koncentrat potem pražijo, da odstranijo iz njega žveplo. Žveplo poženejo v plinskem stanju posebne naprave skozi dimnik na plan. V teh plinih je tudi izredno strupeni ogljikov monoksid. Poleg samih plinov je v topilniškem dimu veliko svinčenega prahu, ki kvarno deluje na ljudi, živali in rastline. Žvepleni plini poškodujejo rastlinske kulture, ožgejo polagoma solato po vrtovih, sadno drevje, iglavce itd. Pa tudi na organizem človeka in živali vplivajo. dražijo h kašlju, povzročajo bronhialne in prebavne motnje, vnetje oči itd. Da pa je ozračje, ki vsebuje nekaj tega plina, za čebele strupeno, je dokazano. Svinčeni prah se zaradi teže usede okoli dimnika na tla in posivi površino zemlje. Ta prah je bolj kot žuželkam, ki se ga spretno izogibajo, nevaren ljudem in domačim živalim. Živali ga zaužijejo s hrano, na katero se je usedel, ljudje pa zaradi neprevidnosti in malomarnosti. Svinec se v najmanjših količinah zbira v telesu in se ne da iz njega več odstraniti. Polagoma nastopijo znaki zastrupitve z vsemi posledicami, kakor jih poznamo pri poklicnih zastrupitvah v tiskarnah ali kod drugod,.
Kakor smo že omenili, so leta 1948 v Žerjavu dalje časa pražili bakreno rudo iz Bora, ki je vsebovala mnogo več žvepla kot druga svinčena ruda. Žveplene pline, ki so tedaj nastajali v mnogo večjih množinah, so spustili brez vodnega spiranja v zrak in posledica tega so bili zelo močno ožgani vrtovi, drevje itd. po vsem Žerjavu.
Kakor bakrene rude vsebujeta tudi pirit in markazit (FeS,) mnogo žvepla in je njiju praženje brez naprave za lovljenje žveplenih plinov in proizvodnjo žveplene kisline za organizem nevzdržno.
V našem primeru se proizvodnja kisline ne splača. Na vidiku pa je gradnja pralnega stolpa poleg nove topilnice, ki bo odstranil glavnino neprijetnih primesi iz topiln iškega dima.
Z dnevom, ko bodo prišle v pogon še nove peči, bo tudi znatno manj svinčene poletine prišlo v topilniške pline in s tem v ozračje okrog Žerjava. Tako vsaj zatrjujejo strokovnjaki.
V bližnji okolici Žerjava je čebelarjenje danes skoraj nemogoče. Kdor ima še tam čebele, jih bo moral odpeljati kam drugam. V tej okolici ni razvitega poljedelstva ne sadjarstva. Cvetlice in spomladansko resje, a prav tako smreka in bor, kadar medita, dajejo le okisan nektar, ki se ga čebele najraje izogibajo.
Kat zelo nevarno cono bi lahko označili kraje Žerjav, Črna, a delno tudi Mežico z okoliškimi dolinami in obronki, kot ogroženo cono pa vso Mežiško dolino od Koprivne in Št. Vida do Prevalj. Stru-])eni dim s plini se sedaj pogosto pojavlja po Jazbini do Uršlje gore, preko Mošenika do Št. Vida, Bistre in Podpece, kar posebno dobro vidijo čebelarji iz Podpece, ker so vse te doline pod njo večkrat polne modrikastega dima. Kdor bo' v takih razmerah hotel uspešno čebe-lariti, bo moral vložiti mnogo truda in panje namestiti na meji ogroženega okoliša, da jim bo zagotovil dovolj zdrave hrane.
Naloga obstoječe komisije je, da zbere podrobne podatke in prouči tudi pravno stran zadeve. Računamo seveda z uvidevnostjo in razumevanjem rudniške uprave. Saj niso prizadeti zgolj čebelarji, temveč prav tako obsežna okolica z ljudmi, rastlinstvom in živalstvom. Prepričani smo, da nam bodo pri tem naklonjene tudi višje družbene in zadružne organizacije ter občina.
NAŠE IZKUŠNJE S SJ E NIŠKI MI MATICAMI
15 D I SENEGAČNIK
Znani angleški čebelarski strokovnjak Kehrle je leta 1954 obiskal severno Grčijo. Tam je spoznal posebno vrsto čebele, ki je bila močno podobna kranjski sivki, le da je bila nekoliko večja. Bolj ko se je približeval severni Grčiji in našj meji, tem lepša in daljša je postajala. Ko jo je primerjal z našo kranjico, je spoznal, da mora biti nekje na področju med Srbijo in grškimi gorami še zanimivejša čebela. Prepričan je bil, da bo našel v kakem odročnem in samotnem kraju visoko v bosenskih, črnogorskih ali srbskih planinah čebelo, ki jo že dolgo išče. To naj bi bila naša prvotna čebela, ki je živela stoletja osamljena in ni prišla v stik s kakšno drugo, že križano čebelo. Ko je na svetovnem čebelarskem kongresu v Köbemhavnu pripovedoval Kehrle ju srbski čebelarski pisatelj Tihomir Jevtič o posebno lepih in velikih čebelah, ki žive v okolici Sjenice v Sandžaku, se je takoj odločil, da si jih pobliže ogleda. Leta 19% je prišel zaradi tega znova v našo državo. Ni se ustrašil dolge in naporne poti, da bi spoznal to posebno zvrst čebele, ki jo je raziskal in opisal prof. Vlatkovič in jo imenoval po visoki planoti Pester, peštersko čebelo. I udi slovenski čebelarji smo postali pozorni na to čebelje pleme, ker smo na tihem
upali, tla bi visoko v samotnih gorah morda res utegnili najti prvotne in popolnoma čiste čebelje rodove.
V	Sjenici smo po zaslugi Tihomira Jevtiča dobili več matic. Ko je Kehrle opazil prve čebele, je takoj ugotovil, da so brez dvoma večje od drugih. Zlasti je opazil večja krila. V zvezi s tem naj bi bil tudi krilni indeks vetji in prav tako rilček. Cvetlična paša je bila takrat odlična in čebelar Vučinič, ki je imel tu edini moderne panje s premičnim satjem, je menda že trikrat točil. Paša pa je prav takrat ponehavala, a panji so bili spet polni in v plodiščih so čebele dobesedno blokirale matice, kajti vse je bilo zalito z medom. Pri drugih čebelarjih, ki so imeli samo koše, je bilo prav tako. Na tihem sem se spraševal, ali naj pripišemo tak uspeh res dobremu čebeljemu rodu ali pa mogoče le izredno dobri paši. Omenil sein Kehrleju, da bi ob tako odlični paši tudi druge čebele toliko nabrale. Pritrdil mi je s pripombo, da imajo morda pri tem le lastnosti čebel nekaj deleža. Matice se niso dosti razlikovale od naših, zlasti po barvi ne. Bile pa so na videz zares večje.
Kdor je kdaj vzrejal, ve, kako prijetno se počuti vzrejevalec, kadar po prahi ugotovi, da ima izredno lepe, velike matice, lake so navadno najboljše in nič ni čudnega, da sem si tudi jaz ob pogledu na te lepe sjeničanke zaželel, da bi jih imel in jih preizkusil pri nas. Prav gotovo bi bil prvi, ki bi prenehal čebel ar iti s kranjicami, če bi ugotovil, da so te čebele boljše. Tu pa mislim; predvsem na gospodarske koristi čebel. Danes smo v svojih izkušnjah že preveč dozoreli, da bi vzrejali samo zaradi čistosti čebelje pasme. Lepo je, da gledamo na čistost plemena, a važen činitelj so danes prav gotovo tudi gospodarski interesi in v zvezi z njimi račun. Nihče ne bo čebelaril zato, da bo imel v panjih dokazano čiste sivke ali pešterske čebele, donosa pa nobenega! Hvala lepa za tako žival! Tudi kmeta prav malo briga orjaška krava ne vem kakšne odlične pasme, če mu ne daje mleka. Koj bo morala iz hleva k mesarju! Te misli so me prevzele takrat, ko sem občudoval zares lepe čebele in matice. Odkritosrčno moram priznati, da o njihovih odličnih lastnostih nisem takrat prav nič dvomil.
Kehrle je dobil kakih dvanajst matic in jih poslal v Anglijo, jaz pa sem se domenil s čebelarjem Vučinicem, naj mi jih pošlje jeseni, in sicer same mlade enoletne matice. Obljubil sem mu za vsako* tisoč dinarjev. Mož jih je z veseljem iskal po ondotnih hribih in jih poslal šestnajst. Naši čebelarji so bili navdušeni zanje in tako smo si jih razdelili. Sam sem jih obdržal šest, čebelar Seliškar štiri, Rožman dve,
Mažgon dve in tajnik Kopitar eno. Matic je bilo torej dovolj za opazovanje.
Ko mi je poslal čebelar Vučinič zadnjih pet matic, je pripomnil, da so te najboljše od vseli. Dobil jih je nekje visoko v planinah pri čebelarju, kjer so čebele že stoletja pri hiši. Priporočil mi je, naj jih obdržim zase. Bilo pa je takrat že pozno jeseni in eno teli matic sem izročil tajniku Kopitarju. Poglejmo sedaj, kakšne izkušnje smo imeli z njimi mi v Sloveniji in Kehrle v Angliji.
Vseh šest matic sem dodal jeseni enako močnim družinam, ki sem jim bil odstranil triletne matice. Družine so jih lepo sprejele in ob izdatnih zimskih zalogah prav tako odlično prezimile kot ostale z našimi maticami. Mrtvic ni bilo nobenih in v prezimovanju nisem opazil prav nobene razlike. Pri prvem spomladnem pregledu pa sem jo le opazil: ko sem namreč družinam z našimi maticami odpiral okenca, je bilo zadaj vse črno čebel, tako da okvirov skoro nisem videl. Pri družinah s sjeniško matico tega ni bilo. Mislil sem si. da je morda vse to zgolj slučaj in da se zadržujejo čebele bolj v notranjosti plodišča. Ko pa sem pregledoval zalego, sem postal še bolj pozoren: medtem ko sem zadnje dni aprila opazil pri družinah s kranjsko matico povprečno po sedem zateznih satov, so imele družine s sjeniško le dva ali tri. Čebel je bilo na teh satih komaj toliko, da so za silo ogrevale zalego. Kam so šle torej vse čebele, oziroma kje so bile mladice, ki jih je bilo v ostalih panjih pač že dovolj? Tudi izletavale so te družine slabo, da — celo najslabše. Na žalost sem moral ugotoviti, da tako slabih družin doslej še nisem imel v svojem čebelnjaku. Začel sem premišljevati o vzrokih. Pomislil sem na klimo in našo ostro zimo. Toda tudi tam v bosenskih oziroma pešterskih planinah ni zima prav nič bolj prizanesljiva. Vzroki morajo biti pač drugje. Prijatelj Joiže, ki je imel štiri take matice — imenoval jih je »bosanke« — mi je povedal prav isto o svojih opazovanjih. Sklenila sva. da počakava še nekaj časa. Po akacijevi paši bova šele lahko kaj natančnejšega ugotovila.
Akacijeva paša ni bila prida, a družine so se močno razvile in sredi maja so že skoro dosegle svoj višek. Plodišča in medišča so bila natrpana s čebelami. Ko sva prišla z Jožetom po končani paši k čebelam v Srbijo in se radovedno ustavila p red panji, sva oba hkrati presenečena obstala: vse družine z našimi maticami so močno prisedale, tako da so ponekod visele v grozdih z brad, pri vseh družinah s s j eniškimi maticami pa ni bilo niti ene čebele pred žrelom. Ko sva potem v svoji veliki radovednosti odpirala te panje, ni bilo
za okencem v plodišču skoraj nič čebel, še man j pa v medišču. Zalega je ostala na treh satih, čebel je bilo le malo več ko prej, o medu ne duha ne sluha: nabrale so ga samo toliko, da so živele. Družine niso bile močnejše ko kak srednji prašilček na štirih satih. Jože je ob teh ugotovitvah robantil in godrnjal ko kak medved. Pošteno si je privoščil učenjake, ki hodijo raziskovat take čebele. Seveda ni prizanesel niti meni in vsem tistim, ki sploh govore o vzreji in trobentajo o vseli mogočih maticah. Moža sem skušal pomiriti, čeprav nisem vedel, kaj naj bi mu povedal v svojo obrambo in v prid tem maticam. Priznati sem moral naposled še to. da sva imela tudi precejšnjo škodo, saj so naše družine kar pobelile plodišča in mnoge celo medišča. Tu pa sva imela sedaj kar deset domala praznih slabičev.
Zanimivo je pri tem, da so se naši štirisatni prašilčki, ki so bili spomladi pred akacijevo pašo približno enako močni ko sjeniške družine, sedaj tako razvili, da so bila plodišča desetsatarjev, v katere smo jih prestavili, polna čebel. Ob taki nič kaj razveseljivi ugotovitvi pa nisva obupala. Sklenila sva, da opazujeva družine še naprej. Na večer pred prevozom na novo pasišče sva dodala vsem tem slabičem po štiri in tudi pet satov pokrite zalege s čebelami vred. tako da so postale skoraj toliko močne kot naše. Vedela sva. da bodo morale postati še močnejše, ko se bodo izvalile vse mlade čebele. Na novem paisišču, kjer je bila razmeroma dobra paša, sva po treh tednih spet obiskala čebele. Naš varuh, ki je ostal pri njih, nama je večkrat pisal, da s tistimi »bosankami« ni nič. Jaz pa sem vseeno še upal, da si bodo družine opomogle. Na žalost sva pri ponovnem pregledu konec junija ugotovila isto ko prej: zalega je ostala le na štirih satih: čebel je bilo sicer malo več, toda družine so bile še vedno slabe — iz vseh šestih bi napravil dve močni, kakršne so bile v ostalih panjih z našimi maticami. Zdaj so bile vse družine zares na višku razvoja: vse je zvečer prisedalo na bradah, le družinice s s j eniškimi maticami so docela odpovedale. Z njimi sva imela torej samo škodo. Naši panji so bili namreč kar vsi od kraja polni. Zato nisva bila več pripravljena delati nadaljnje poizkuse: pri tisti priči sva odstranila vse sjeniške matice in dodala naše. Obdržala sva si le vsak po eno, ki se nama je zdela najboljša. Na žalost pa so se tudi te na jesenski paši zelo slabo odrezale. Vse družine z našimi maticami so jih tudi tokrat prekosile. Obdržani matici bova preizkusila še letos. Zanimivo je, da je čebelar Mažgon doživl jal prav isto. Oslabelim družinam je dodajal zalego in čebele, toda opomoči si niso in niso mogle. Zato je tudi on odstranil obe matici tega rodu. Profesor Rožman ni imel nič boljše izkušnje,
a tudi tajnik Kopitar ne. Vsi so te matice odstranili in izjavili, da se z našimi v prav nobenem pogledu ne morejo primerjati.
O vsem tem sem mnogo premišljeval ter se pogovoril z marsikaterim vzrejevalcem in izkušenim čebelarjem. Domnevali smo, da je tega kriva klima in v zvezi z njo nadmorska višina. Res je Pešterska planota visoka 1500 m, toda tudi gorenjske matice so doma v hribih, ki so prav tako visoki, in vendar so se vedno izkazale, pa čeprav so prišle v kraje z mnogo manjšo nadmorsko višino ali celo v obmorske dežele. Zakaj so bile kranjske matice odlične v Panonski ravnini, v Srbiji, da ne govorim o neštetih tujih deželah, kjer je nadmorska višina mnogo manjša ko pri nas? Bratje Babniki so me opozorili na nekaj podobnega. Dobili so izvrsten čebelji rod nekje z bloških hribov, toda v Ljubljanski ravnini je popolnoma odpovedal. Čebele tega rodu so bile slabše ko vse domače. Težko je reči, koliko bi tu različna klima zares lahko vplivala na rodovitnost matice in pridnost čebeljega rodu. Prav gotovo so tu še drugi činitelji, ki jih čebelarji, zlasti pa vzrejevalci matic dobro poznajo in morajo pri vzreji misliti nanje, kadar izbirajo plemenjake za bodoči rod. Med vsemi dobrimi lastnostmi je najvažnejša rodovitnost. Pokojni prof. Verbič je o tej lastnosti takole napisal: »Povoljna rodovitnost čebel ima za čebelarja veliko vrednost, ker je med najvažnejšimi činitelji, od katerih je odvisen uspeh čebelje pridnosti. Rodovitnost je lastnost, ki jo je treba ceniti in ki jo ima naša čebela v veliki meri.« Tega bi jaz ne mogel reči o s j eniški čebeli na podlagi vseh izkušenj, ki smo jih imeli v preteklem letu z njo. Skoraj prepričan sem, da z njimi tudi letos ne bouno uspeli. Verjetno je, da bi lahko z natančnimi opazovanji in raziskovanji ugotovili še kake druge vzroke, zakaj se ta čebela v naših krajih ni obnesla. To pa je naloga našega čebelarskega inštituta in ne posameznih čebelarjev.
O naših izkušnjah sem poročal tudi Kehrleju. Dne 17. septembra 1957 mi je med drugim pisal: »Zelo mi je bilo hudo, ko sem bral o vaših neuspehih s sjeniškimi maticami. Prvotne matice, ki sem jih bil dobil lani iz Sjenice, so nas prav tako razočarale. Toda to je pripisati v neki meri dejstvu, da so bile dolgo časa zaprte v kletkah, preden so prispele semkaj. Mlade matice, ki smo jih vzredili tukaj, obetajo mnogo. No, vso stvar bomo lahko natančno ugotovili prihodnje leto. Kolikor morem reči, se mi zdi, da ima ta rod nekaj zelo zaželenih lastnosti velike vrednosti.«
K njegovim ugotovitvam dodajam še svojo: naše sjeniške matice so bile zaprte v kletkah le štiri do pet dni in še to konec oktobra,
ko sploh niso več zalegale. Prepričan sena, da (o ni moglo prav nič vplivati na njihovo rodovitnost.
Pripominjam, da pri pisanju teh vrstic nisem imel niti najmanjšega namena jemati ugled, veljavo ali sloves pešterski čebeli, ki ga ima morda na jugu naše domovine. Motel sem le povedati, da ta čebela ni za naše razmere. Mogoče je v krajih na jugu zares dobra, lahko celo boljša ko naša. O tem pa bi me prepričali le poskusi. Uverjen sem, da bi se naša kranjica v pešterskih hribih mnogo bolje obnesla, ko njihova pri nas. Vse je lepo, kar je napisano o njej in njenih telesnih značilnostih, za nas praktične čebelarje pa je važen uspeh, ki ga je pokazala.
Naši čebelarski predniki so v preteklih stoletjih dobro preizkusili svojo sivko, znanstveni čebelarski svet pa ji je priznal odlično mesto med različnimi čebel jimi pasmami. Priznanje velikega mojstra Kelir-leja je še bolj utrdilo njen sloves. Ostanimo pri tem, kar imamo, in z odbiranjem še izboljšujmo naša plemena! Pri vsem tem pa se spominjajmo Kehrlejevih besed, ki jih je položil na srce slovenskim čebelarjem na prijateljskem večernem sestanku leta 1956: »Bodite ponosni na svojo čebelo! Zdi se mi, da jo vse premalo cenite!«
ZAPAŽANJA OB MEDENJU HOJE V LETU 1957
G. S N A B L
Po treh slabih čebelarskih letinah, ko je bila morala čebelarjev že enaka ničli in so bili tudi žepi čebelarjev koroškega kota, Pohorja in Kobanskega popolnoma suhi, smo dočakali medenje hoje in smreke. Smreka, posebno pa hoja nista medili povsod enako. Vetrovom izpostavljeni kraji niso dali nič. Medenje smreke je pri nas bilo na višku v dneh med 6. in 17. junijem. Na objavljeni fotografiji smrekove vejice je lepo videti, kako je med kristaliziral na iglicah. Tudi ušice so vidne. Vejica je bila fotografirana drugi dan, ko je bila odtrgana. Med prenosom na vlaku je skoraj polovico kristalov odpadlo, a jih je še vedno dovolj ostalo na njej.
Kako važna je za čebelarje gozdna opazovalnica in naglo poročanje, naj pojasni tale primer: Ko sem 9. junija obiskal svoje čebele nad naseljem vuhreške elektrarne, sem srečal starega čebelarja domačina. Ko sem ga vprašal, če je kaj donosa, če smreka ali hoja medi,
mi je odgovoril, da ni nič. Čebele da sicer še kar dobro letijo, v gozdu pa ni videti, da bi kaj medilo. Fotografirano smrekovo vejico s strjenim smrekovim medom pa sem odlomil drugi dan v bližini njegovega čebelnjaka. Pripomniti moram, da ni zanikal medenja iz nevoščljivosti, ampak iz nevednosti. Preprosti čebelarji se pač premalo zanimajo za naravne pojave, dostikrat pa niti časa nimajo za to.
Kako je v navedenih dneh smreka medila, je razvidno iz naslednjega: V nedeljo, 9. junija, sem odvzel ob 9. uri dopoldne enemu panju štiri polne sate in jih nadomestil s satnicami. Naslednjega dne, ko sem pripeljal ostale čebele na pas išče, sem panje, ki so bili že prej tam, iztočil. Nazadnje sem odprl tudi panj, ki sem mu bil prejšnjega dne vstavil satniee. Na moje začudenje so bile vse štiri izdelane in skoraj do vrha napolnjene z medom. To je bilo okrog četrte ure popoldne.
Ko je smreka prenehala mediti, ni bilo zaradi slabega vremena teden dni nikake paše, nato pa je prijela hoja. Ker so imeli čebelarji čebele na paši v različnih krajih v dravski dolini, sem precej dobro lahko zasledoval kristaliziranje hojevega medu. Na granitnih, apnenčastih in gramoznatih tleh je med kristaliziral že v satju po nekaj dineh. Drugod, kjer rastejo hoje na ilovnati podlagi, pa je kristaliziral šele čez nekaj tednov. Tak iztočen med kristalizira v posodi šele po 6—$ mescih. Kljub temu pa ga je treba vsak teden iztočiti, ker se v satju močno zgosti. Imel sem tudi priliko videti, da se je smrekovec, ko je smreka drugič medila, strdil že v 24. urah. Smreka je namreč znova prijela konec julija. V njenih okoliših so čebelarji kljub dobri paši dobili povprečno malo medu, ker se ni dal točiti. Namakali so sate, delali medico in kuhali žganje, da bi imeli vsaj nekaj koristi od medu, ki so> ga čebele nanosile v panje.
Čebele ob dobri smretkovi in hojevi paši zelo oslabijo. Vendar mislim, da to ni nujno. Treba je le v času medenja s čebelami pravilno ravnati. Zlato pravilo čebelarjev je, da naj ostane plodišče nedotaknjeno. Ne velja pa to za dolgotrajno' hojevo pašo. Jaz delam z velikim uspehom že dalj časa takole: Pri vsakem točenju ob hojevi paši odstranim iz plodišča desni in levi krajni sat, če je drugi sat meden in nezaležen, pa še tega. Sate z malo pokrite zalege premestim v med išče, v plodišče pa dam potrebno število izpraznjenih satov iz medišča. Seveda dobro pazim, da so vsi brez trotovine. Prazen sat potisnem med dva zaležena. Pri tem je treba upoštevati tudi moč družine. Čebel mora biti toliko, da lahko vse sate na gosto zasedejo. Prazne sate, ki jih dam v plodišče, prej dobro poškropim z vodo, s
čimer prisilim čebele. da jili temeljito očistijo. Matica jih navadno takoj zaleže. V primeru pa, da sati niso dovolj poškropljeni, jih čebele ne očistijo, ampak jih kar začnejo zanašati z medom.
Tako delam vso sezono medenja in imam čebele vedno močne. Malo zalezene sate s pokrito zalego sproti pri vsakem točenju premeščam v medišče. Po potrebi sate z nekoliko pokrite zalege tudi točim,
Ledeni kristali? Ne! Tako je, če medi smreka v Dravski dolini. — Slikano 11. junija 1957. Vejica je bila odlomljena v gozdu nad elektrarno blizu Vuhreda ob Dravi. Na sliki jo dobro vidna inkrustirana mana in na levi ob njenem spodnjem robu
tudi ušice (foto Šnabl)
ker bi med. čeprav ne kristalizira, pozneje postal tako gost, da bi ga bilo težko spraviti iz celic, pokriti zalegi pa to ne škoduje.
Lani nais je sedem čebelarjev na eno pasišče postavilo nad 200 panjev. Vsi smo delali tako, kot sem zgoraj opisal. Zazimili smo zelo močne družine, čeprav se lahko pohvalimo, da smo prav dobro točili. Pri tem načinu čebelarjenja pa sem opazil posebno v preteklem letu še to. da so se matice zaradi močnega zaleganja prej izrabile in so skoraj vsi panji prelegli, nekateri celo po dvakrat.
Ne trdim, da je bil ravno način čebelarjenja vzrok preleganju, verjetno pa je le imel pri tem nekaj vpliva.
ŠE NEKAJ BESED O PITA L NIKIH
VI.ADO IiOJEC
Zakaj se je večina naših čebelarjev odločila za krmljenje odzadaj, ni težko uganiti. Pač zaradi tega, ker je mogoče korita poljubno zvečati in z njih velikostjo skrajšati dobo pitanja. Več jim je bilo do tega, da bi delo hitro opravili, kakor do tega, da bi bili pri delu zavarovani pred čebeljimi piki. Toda tudi pikom se je pri pitanju iz korit mogoče izogniti, če so ta toliko velika, da zapro ves zadnji del plodišča. Na tej osnovi je nastal pital ni k, ki ga bom posebej opisal.
Pitalnik je nekaka škatla v velikosti okenca, s katerim zapiramo plodišče. Za desetsatar je širši kot za devetsatar, za enajstsatar pa nižji in širši kot za oba prejšnja. Obod je napravljen iz 2 cm debelih ter 7,5 cm širokih desk. Stranici sta staknjeni z dnom na utor s peresom. 4 mm od sprednjega roba teče na notranji strani utor 4X4 mm, v katerega so vdelane 3 cm široka in 4 mm debela šipa ter lesonitni plošči, ki ju vežeta s šipo 2 cm široki in 12 mm debeli pokončni letvici iz trdega lesa. Letvici imata na obeh ožjih straneh prav taka utora kakor obod. Vanja sta poglobljeni z ene strani lesonitni plošči, z druge pa šipa. Zgoraj zapira celo sprednjo steno pitalnika prečna letvica z utorom na spodnji strani. Zadnja stena pitalnika pa je vsa iz lesonita. Lesonitna plošča je pribita na robove oboda in za debelino lesonita poglobljena vanjo do njih polovične širine. Lahko bi jo tudi zagozdili v utore, zaradi česar pa bi morale biti deščice, iz katerih je obod sestavljen, za 4 mm širše. Plošča ne seže prav do vrha, ampak za 1,5 cm. niže, tako da nastane zgoraj odprtina, skozi katero prihajajo čebele do klaje. Da čebele ne tonejo, je pitalnik razdeljen s pokončno leso v dva dela. Tisti del. ki je dostopen, je samo 1 cm, kvečjemu 1,5 cin širok. Lesa je zbita iz 2 cm širokih in 5 mm debelih letvic. Med prečnimi letvicami, ki jih pribijemo s tankimi žebljički na troje pokončnih letvic, ne sme biti več kot 5 mm presledka. Lesa seže prav do vrha pitalnika in preprečuje čebelam dostop v ostali širši del. Giblje pa se v dveh utorih 4 X 4 mm, ki se zajedata v obe stranici oboda, tako da jo laliko pri čiščenju potegnemo iz njega.
Važna novost tega pitalnika sta lestvici na obeh straneh šipe, ki je vdelana v njegovo sprednjo steno. Ena lestvica ti pokaže, koliko kilogramov sladkorja si dal čebelam z raztopino, ki si jo napravil v razmerju 5:5, druga lestvica pa isto za razmerje 1:1. Pitalnik z zunanjimi merami 296 X 557 X 75 mm (ali z notranjimi merami 276 X X 317X65 mm) drži 4.8 litra. V tej količini raztopine je 4 kg slad-
k or j a, če je napravljena v razmerju 3:5, ali 3 kg sladkorja, če je voda pomešana z njim v razmerju 1:1. Zato dobimo potrebni lestvici tako, da eno pokončno letvico ob šipi razdelimo na štiri enake dele, drugo na tri in vsak tak del še na deset manjših delov. Sleherna zareza ustreza potem lOdkg sladkorja. Navedene mere in lestvici veljajo seveda samo za pitalnik, ki je uporaben v panjih na 10 satnikov.
Nov pitalnik v obliki korita
Dve razsežnosti pitalnika sta vedno normirani z velikostjo panja odnosno plodišča, medtem ko tretjo> lahko poljubno spreminjamo. Vsaka sprememba pa zahteva drugačno lestvico. Drugačna je razdelitev tudi tedaj, če se odločimo za kako' drugo razmerje. Pitalnik na naši sliki meri od zunaj 296 X 357 X 90 mm (znotraj 276 X 317 X 74 mm) in drži 6 litrov. V tej množini raztopine je 5 kg sladkorja, če je napravljena v razmerju 3:5. Leva lestvica kaže sladkor v kilogramih, desna pa raztopino v litrih. Zato je leva razdeljena na 5, desna na 6 enakih delov in posamezni deli še na desetine.
Vsak pitalnik ima svoje prednosti, ki jih pitalnik kakega drugega sistema že zaradi sistema samega ne more imeti. Naš pitalnik skuša
združiti čini več teh prednosti. V naslednjem bom naštel zgolj naj-važnej še.
1. Pitalnik je tolik« velik, da lahko naenkrat nalijemo vanj večjo količino raztopine, s čimer zelo skrajšamo dobo pitanja. Močne družine z lahkoto pospravijo čez noč 6 litrov klaje, posebno če je toplo vreme. Ker je klaja nameščena zadaj v panju in je dovolj odmaknjena od žrela, ni nobene nevarnosti, da bi jo tuje čebele zavohale, čeprav bi je domače čez noč ne popile in bi ostala še čez dan v pitalniku, tem manj, ker sladkorna raztopina nima toliko izrazitega vonja, da bi vabila roparice. Jasno je, da morajo biti žrela pri panjih čez dan priprta tudi v primeru, ko pitamo samo ponoči.
2. Potem ko smo pitalnik namestili v panju, nimamo s čebelami ni kakega opravka več, kar je zelo ugodno pri ponovnem nalivanju raztopine.
3. Ker seže odprtina, po kateri prihajajo čebele v pitalnik, preko vse širine panja, se pri prenašanju hrane v sate lahko naenkrat udejstvuje večje število delavk, kar njeno jemanje zelo pospeši.
4. Ker je ta odprtina zgoraj, kjer se zadržuje pretežni del družine, klajo čebele hitro zavohajo in se je takoj lotijo. Če pitalnik ni napolnjen do vrha, je treba raztopino pljuskoma naliti, da se z njo omočijo njegovi zgornji deli in morda celo zadnje leivice satnikov.
5. Odprtina za nalivanje klaje je toliko široka, da lahko pri tein uporabljamo tudi večjo posodo, na primer vrtno škropilnico brez raz-pršilnika na odtočni cevi. Zato je vsako razsipanje klaje izključeno.
(>. Pitalnik se ne more zamašiti, čeprav krmimo z neprečiščeno raztopino.
7. Skozi šipo v srednji steni vsak čas lahko ugotovimo, koliko so čebele klaje popile in kdaj so pitalnik popolnoma spraznile.
8. Raztopine za posamezne panje ni treba posebej odmerjati, ker nam pitalnik sam pokaže, koliko smo je vanj nalili. Odpade nadalje vsako preračunavanje, koliko sladkorja smo dali čebelam z določeno množino raztopine, ker je tudi to razvidno z lestvice na sprednji strani pitalnika.
9. Ker je čebelam dostopni prostor razmeroma ozek. v njem ne tonejo. Zato mrtvic po opravljenem pitanju v pitalniku skoraj ne najdemo.
10. Pitalnik se da po uporabi dobro očistiti, saj lahko s celo roko dosežemo vsak njegov kotiček. Ker ni v njem nobenega kovinskega dela, lahko pitamo iz njega tudi takrat, kadar zdravimo čebele z nosemakom.
O NAŠI NEKDANJI TRGOVINI S ČEBELAMI
AVGUST BUKOVEC
Ali je kaj upanja, da bi se trgovina s čebelami kdaj obnovila v nekdanjem obsegu? Nikdar več! Izgubili smo za vselej vsa nekdanja pomembna tržišča. Za izvoz so nam ostale v glavnem le prekomorske dežele, ki so kupec predvsem za matice. V koliko se zanimajo za našo čebelo Francija, Poljska, Češka in skandinavske dežele, mi ni znano. Mislim pa, da bi bilo mogoče izvoz čebel navzlic vsem težavam poživiti. Toda to ne bo šlo brez večjih denarnih »žrtev« za reklamo in propagando. Le s širokopotezno propagando bi utegnili zbuditi večje zanimanje za našo čebelo. Nerešeno pa ostane vprašanje, ali bi obnovljena trgovina toliko nesla, da bi se izplačalo v podjetje vtakniti večji kapital.
GZZ je lani ustanovila podjetje Jugoapis, ki naj bi prevzelo trgovino s čebelami. V ta namen je odkupila čebelarsko zapuščino rajnkega Strgarja. Njegove čebele so sedaj razmeščene pri Moravčah. Veselilo bi me in gotovo tudi druge čebelarje, če bi ustanovitev tega podjetja pomenila začetek novega življenja v izvozu čebel, čeprav v skromnem obsegu.
Pa naj končam! Kar sem napisal, naj bo moj prispevek k zgodovini slovenskega čebelarstva. Ne domišljam si, da vsebuje članek vse, kar bi bilo treba zapisati o trgovini s čebelami, in da je vse prikazano do pičice tako, kakor se je godilo. Trudil sem se, da bi zbral čim več resničnega in dobrega gradiva, a mi je ostala marsikatera zadevna želja neizpolnjena.
Pri navedbah številk sem se izogibal slehernemu pretiravanju. Moj nekdanji uradni predstojnik mi je ob mojem nastopu službe dejal: »Cifra je vlačuga, nobeni ne zaupajte!« Seveda je namesto besede vlačuga rabil neprimerno krepkejši izraz.
Veselilo bi me, če bi še kdo drug povedal o trgovini s čebelami kaj zanimivega. Več ljudi več ve, pravimo, toda veliki astronom in matematik Laplace je zapisal, da je to, kar vemo, zelo malo, a kar ne vemo, mnogo.
*
Po zaključku razprave sem se spomnil še Janeza Gruma, nekdanjega dolgoletnega čebelarja pri Francu Košaku na Grosupljem, ki se je pred prvo svetovno vojno živahno ukvarjal s trgovino s čebelami.
Sporočil sem mu, da ga nameravam obiskati. Dobila sva se pri gospej Košakovi. Drug drugega sva bila vesela. Kaj ne bi bila, saj sva si po letih skoraj enaka, vežejo pa naju še čebelarski spomini. Vprašanja in odgovori so si naglo sledili in kmalu je bilo več strani mojega zapisnika napolnjenih z raznimi podatki o trgovanju s čebelami pri Košakovi hiši. Marsikak »ocvirek« sem pa našel tudi v obsežnem svežnju blagajniških dnevnikov in drug-ih zapiskov rajnkega gospodarja, nanašajočih se na njegovo trgovino s čebelami. V svežnju so bile celo vse tiskovine, ki so jih nalepljali na panje, ko so jih pripravljali za izvoz, in osnutki za oglase v čebelarskih listih.
Tov. Grum mi je povedali tole:
Košakova trgovina s čebelami ni bila izmed naj večjih, lahko pa rečem, da je bila izmed prvih, kar zadeva -poštenosti trgovanja. Nikdar nismo imeli nobenih sitnosti zaradi kakovosti dobavljenega blaga. Le kdaj se je
izjemoma kak naročnik nekoliko vsajal zaradi kake matice, ki ni hotela zalegati kar za dve.
Pošiljke smo za izvoz pripravili tako skrbno, da se je redkokatera ponesrečila. Razpošiljali smo samo kranjičc in roje, matice pa le izjemoma. Največ naročnikov je bilo iz Nemčije, mnogo iz Češke, Galicije in ruske Poljske.
Na leto smo razposlali do 300 kranjičev in kakih 700 rojev, vštevši jesenske roje iz podrtih panjev. Zabojčke za razpošiljanje rojev sem delal vso zimo.
Stalno na zalogi je bilo le kakih 200 panjev. Spomladi so jih ženske znosile v približno 8 kilometrov oddaljeni Kožljevcc, kjer so še sedaj obsežna pasišča na resi. Tam so si čebele dobro opomogle; včasih so panji nabrali tudi mnogo medu. Spominjam se paše leta 1910. Z gospodom sva čebele pregledovala zadnjega aprila, na Belo nedeljo. Katerikoli panj sva odprla, vsak je imel satje dodelano do konca in zalito z medom, tako da se je za vsako končnico potegnilo celo povesmo medenih niti.
Tiste čase si po ondotnih skalnatih in razritih potih nismo upali panjev prevažati. Vsako pomlad smo najeli ženske, da so jih na glavi znosile v Kožljevec, vsaka po dva. Nekoč je bilo v taki karavani nič manj kakor štirindvajset žensk. Ko smo panje zložili, nas je Košak pogostil z žganjem figovcem, ki ga je gospodar kmetije ravno kuhal. Pri tej priliki si ga je nekaj žensk malo čez mero privoščilo. Posledice si lahko mislite. Ena je zgubila svitek, druga — srajčnik, eno smo pa morali v samokolnici domov peljali, tako se ga je hudičevka nabrala.
Vsako leto v prvih dneh aprila mesca sem bil zaposlen z nakupovanjem panjev. Obredel sem vso Ribniško dolino in obiskal mnogo kočevskih vasi. Pri čebelarju Nosanu v Dolenji vasi pri Ribnici sem dobil vsako leto do 100 kranjičev. Posebno dobre panje sem našel v Kočevski Reki, v okolici Uršnih sel in Straže. Slabih nisem nikdar kupoval. Cene so se gibale med 16 in 18 kronami. Po 10 K sem plačal le kak posebno dober panj. Neko pomlad so bili tako poceni, da sem jih dobil tudi po 6 kron.
Izbrane panje sem vselej zaaral in povedal, kdaj bomo prišli ponje. Naplačila sem dal po 10 do 15 goldinarjev. Do prevzema so se panji včasih lepo razvili. V takih primerih so čebelarji javkali in javkali, da so prodali panje prepoceni in skušali dokazati, da so bili opeharjeni. Včasih je prišlo celo do prepirov. Čebelarji kar niso hoteli vedeti, da so na dan, ko smo se pogodili za ceno in so prejeli naplačilo, postali panji naša last in da smo takrat prevzeli tudi ves riziko za njihovo nadaljnjo usodo. Če so se pa panji do prevzema poslabšali, so bili čebelarji kar lepo tiho...
Kadar smo čebele prevzemali, so jih po navadi ženske znosile na postajo. Le iz oddaljenih vasi smo jih prepeljali na navadnih vozeh, na katere smo nastlali debelo plast slame, nanjo pa naložili panje. Vozili smo ponoči; med vožnjo smo panjem žrela odmaš-ili. Nekoč se je pripetilo, da se je neki Kočevarici, ko je nosila panje na glavi, vdrla trhljena podnica spodnjega panja. V hipu je bila vsa živa čebel in imeli smo mnogo truda, da smo jo rešili razdraženih čebel, saj se ji je glava vdrla prav med satje. Ne veste, kako je vpila in klicala na pomoč v svoji hinderhond.rščini. Saj je lahko! Pomirila se je šele, ko jo je g. Košak potolažil z debelim srebrnim kovancem.
V posamezni vagon smo naložili do 100 panjev. Tovorni na za čebele je bila zelo nizka. Od nekega vagona z nad 100 panji, ki sem ga odposlal iz Ribnice na Grosuplje, sem plačal, reci in piši, dobrih 5 kron.
Panje smo začeli razpošiljati v začetku aprila mesca, z razpošiljanjem pa smo prenehali največkrat sredi maja, ko je bilo že pretoplo za prevoz čebel v vročih vagonih. Posebno žival rrih panjev nismo razpošiljali, ker bi se po poti prav gotovo zadušili. Pustili smo jih doma, da so dali roje.
V dobi razpošiljanja smo bili hudo zaposleni. Kak dan je bilo treba pripraviti za pot kar cel voz panjev, tudi 50 po številu. Nekemu naročniku iz Nemčije srno nekoč poslali 150 panjev skupaj, in to na upanje. Pošteno jih jo plačal.
Kdaj pa kdaj se je pripetilo, da je kak panj, ki smo ga v jutranjih urah pripravili za izvoz, začel proti poldnevu močno šumeti, čebele pa po dušnikih iskati 'izhoda. Vedeli smo, koliko bije ura. Odprli smo mu žrelo in hitro nastavili ravšelj (prestrezalo), pa se je vanj naletel lep roj.
Pripravljanje panjev za pot je bilo prijetno in zanimivo delo, ki sem ga opravljal z velikim veseljem. Posebno sem se razveselil, kadar sem v kakem panju našel že zaležene matičnike. Na kak usmrajen panj sem h; prav redkokdaj naletel. Brc/, usmiljenja smo ga takoj zažveplali. Za pregledovanje posameznih celic med sati smo imeli posebno kovinasto zrcalce z decimeter dolgim ročajem. Z njim si lahko ugotovil celo jajčeca v celicah.
Čas prijetnega dela pri čebelah je naglo minil in sledila mu je doba razpošiljanja rojev. Tokrat smo bili ves dan na delu. Vstajali snio še pred dnem, ker smo roje delali le v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah, na noč pa naravne roje vsajali v transportne zabojčke.
Večino naročenih rojev smo morali narediti, kako leto, ko čebele niso hotele rojiti, pa sploh domala vse. Naravne roje smo prestrezali v ravšlje. Kak dan smo jih nalovili tudi do dvajset in še več. Dokler smo imeli opravka s samimi prvci, je žo še šlo, težki dnevi so pa prišli ko so panj i začeli rojiti v drugo ali tretje in se je bilo bati, da bi se kak drugec ali tretjec ne pridružil prvcu. Saj veste, kakšno klanje se vname v takem primeru,
Kako smo delali roje? Kranjiču smo odtrgali podnico in obe končnici ter ga položili na rjuho. Ko smo ga nekoliko nakadili, smo s paličicami trkali po stranicah panjev toliko časa, da so čebele začele trumoma zapuščati panj spredaj in zadaj. S šibico smo razgrebali kupčke čebel in iskali matico. Brž ko smo jo našli, smo jo priprli, nametali v zabojček čebele do potrebne teže ter narejenca odnesli v hladno i:n temno klet.
Včasih smo morali dobaviti tudi 3 kg težke roje. V takih primerih smo združili dva prvca, ali pa naredili roj s čebelami iz dveh kranjičev. Največ so naročali roje v teži 1 'A kg.
Kadar sva z gospodom delala roje, so naju radovedne ženske od daleč opazovale in se spraševale, kaj neki tako po panjih trkava.
Rojem smo dali na pot en sam sat, ki smo vanj z ene strani naštrcali razredčen med, z druge pa vodo. Satnik smo pribili na deščico, s katero smo zabojček zaprli. Julija mesca sem moral vnovič na pot po kupčiji. Nakupoval sem panje, ki smo jih poteim postavili v ajdovo pašo v Stehanjo vas, v Knežjo vas in v okolico Št. Vida pri Stični. Navadno sem do 25. julija nakupil do 500 panjev. Kako leto so bili že pred ajdo lepo medeni.
Jeseni smo večino teh panjev podrli, iz čebel pa sestavili roje in jih razposlali naročnikom. S takimi »roji« je bil velik promet. Na prevozni zabojček simo nalepili poleg naslova tudi rdeč list z napisom »Kranjski roj ometenec« (Krainer Kehrschwarm). Zakaj je bilo to dobro, ne vem.
Mislim, da bodo bralci Slovenskega čebelarja zadovol jni z objavo zanimivih spominov prijatelja Gruma. Prepričan sein, da bi nam lahko povedal še marsikaj vrednega, saj je 'bil čebelar takega kova, kakršen je bil pisatelju Levstiku za zgled, ko je pisal »Bučelstvo«. Kako zelo je Grum poznal življenje čebele, sledi iz dejstva, da je ob rojih zjutraj navsezgodaj, ko čebele še niso letele, poslušal kranjiče m po petju matice, pa ne mladice, marveč starke, s stoodstotno zanesljivostjo dognal, kateri panj bo še tisti dan rojil. O tem s eni se nekoč sam prepričal, ko sem kot neverni Tomaž na povabilo rajnega prijatelja Košaka bil navzoč in je Grum napovedal, kateri panji bodo rojili. Res se je tako zgodilo. Takrat sem tudi na lastno uho prvič v življenju slišal petje stare matice. O tem sem potem v SC poročal.
Tovarišu Grumu pa lep pozdrav in zalivalo za povedano.
DVE PISMI
IVO MAJCEN
Že 35 let je od tega, ko sem v kratkih hlačah začel laziti okrog domačega čebelnjaka. Dokler nisem zlezel za skladovnico, je bilo vse v redu. Potem pa sem večkrat škilil samo na eno oko in, kadar nie je stric našel pri odprtem panju, sem moral dirkati. Stalno mi je zabičeval, da naj pustim čebele, ker hočejo imeti mir. Ne spominjam se, kako sem tedaj razumel njegove pridige, le eno vem, ubogal ga nisem. Pred 20 leti sem prišel do svojih čebel. Zapisoval sem si vse, kar sem pri njih napravil ali opazil. Da bi prišel do lastnih izkušenj, sem ravnal z vsakim panjem drugače. Enega sem zgodaj prestavil, drugega kasno, tretjemu samo odprl medišče itd. Kljub opazovanju in ugotavljanju rezultatov še danes ne morem dati edinozveličavnega napotila, kako je treba ravnati v tem ali onem primeru. Zelo mnogo je činiteljev, ki soodločajo pri vseh naših posegih v življenje čebelje družine. Le eno univerzalno pravilo poznani: Daj čebelam mir in drezaj vanje čim manj! Toda to ni odkritje Amerike. Tako mi je govoril stric — preprost kmet, njemu ded in ne vem skozi koliko pokolenj gre to izročilo. A zakaj kljub temu tako rad pokukam v panj in stikam po gnezdih čebel, če sem le pri njih? Po vojni sem se spoznal z »velečebelarji« slovenskih dimenzij. Na skupnih pasiščih smo imeli čebele. Imeli smo po pet ur časa in ob uri odhoda smo bili vsi z delom pri kraju. Oni so v tem času spregledali« po 60 družin, jaz samo 8, ker toliko sem jili imel. Iz tega sledi, da preveč posegamo v življenje čebel, ker jih imamo premalo. Če bi naši čebelarji delali s 500 panji, potem bi manj stikali po panjih, pa če bi bili tega ali onega sestava. Panj tu ne zadene nobena krivda! Čebelariin zato, ker imam veselje do čebel, a ker imam veselje do njih, hočem tudi nekaj delati. Če ne bi delal, bi točenje zame ne bil praznik, ampak težašiko delo. — Nakladam pripisuje tov. ing. Ilešič čudežno moč, z njiniii poljubno
obremenjujemo družine, .preprečujemo rojenja, ekonomičneje prevažamo, točimo, kadar imamo čas itd. Opazoval sem čebelarjenje z nakladami v AZ-panjih. Imajo dobre strani, pa tudi slabe, čudežnih pa nisem opazil. 2e marsikdo jih je opustil, ker niso dale pričakovanih rezultatov. Naj o tem piše tov. Mihelič, jaz bi pribil samo to, da so v naših pašnih razmerah popolnoma nepotrebne.
Cesto sem si prizadeval govoriti s čebelami isti jezik, običajno je bil moj trud zaman. Hotel sein eno, one so šle drugo pot. Hotel sem preprečiti roj s tem, da sem odprl medišče in tja prestavil celo del zalege. 'J o rej sem prostor v panju za 100 % povečal (mnogo bolj kot z dodajo naklade in nedotaknjenim gnezdom), toda vselej nisem preprečil rojenja. Prišel sem do zaključka, da so poizkusi z menjavanjem pogojev jalovi. Danes se s čebelami v takem primeru pomenim drugače; takoj naredim roj.
V	slovenskih pašnih razmerah bi utegnile biti naklade koristne le ob izdatnem in trajnejšem medenju hoje. 'Jako medenje pa dočakamo zelo redko. Vse ostale paše so tako neizdatne, da je v mediščih dosti preveč prostora. Naša točenja so največkrat paberkovanje, posebno če hočemo imeti sortiran ined, ker moramo potem še prej točiti. No in tega opravila se ne lotevamo iz nevoljo. Da bi le hotelo priti vsak mesec. Ker pa je običajno enkrat ali dvakrat na leto, potem je res vseeno, ali imamo naklade ali ne.
Tov. ing. Ilešič pravi v pismu, da vozimo na pašo vse preveč desk in premalo čebel. Res je tako, podpišem 'z obema rokama! Toda pisec se ni poglobil in poiskal pravih vzrokov za tako naše početje. Poglejmo najprej, kako je v Ameriki! V svojem pismu pravi g. Nickelson: »Leta 1930 sem kupil 500 panjev in ustanovil svoje čebelarstvo. S čebelami sem 'kupil 2200 praznih naklad. Vse te naklade je bilo treba napolniti z okviri in satjem, preden se je začela paša. Vse to sem storil sani in pridelal 85.000 funtov medu v satju.« G. Nickelson ni povedal, da mu denar za to investicijo ni priletel iz zraka, da ima večje zemljišče, na tem gospodarska poslopja, kjer lahko v skladišči 2200 naklad, da ima lastna pasišča in lastna prevozna sredstva. Ko se odloči za prevoz čebel na pašo, mora pri številnih čebeljih družinah delati hitro in pri tem ni važno, če se kaka družina zaduši ali če izgubi nekaj tisoč čebel med potjo.
In pri nas? Privatnika, ki bi mogel posnemati g. Nickelsoria, nimamo. Ne poznam zadruge ali kmetijskega posestva, ki bi lahko naenkrat vložilo 7 milijonov dinarjev v čebelarstvo (štirikrat toliko pa še za druge stvari: kamione, skladišče, zemljišča). Tako kot prevaža in čebel ari g. Nickelson, pri nas še dolgo ne bomo. Za naše razmere je čebelarstvo s 60 panji naj-prikladnejše; vse gre v en vagon ali na en kamion. A že pri tem številu čaka čebelarja pred prevozom sto skrbi: iskanje pasišča, pogoditev za zemljišče, naročilo vagona odnosno kamiona, najetje pomočnikov itd. Suženjsko je odvisen od neštetih ljudi. Potem ni čudno, da vozi ;s seboj vso potrebno in nepotrebno šaro. Prevoz te šare istočasno s čebelami je praktično zastonj; kasnejši prevoz bi terjal nova pota, moledovanja in nove večje stroške. Ameriškemu čebelarju se pač splača peljati kasneje 2000 naklad na pasišče, naš bi jih peljal 60 v Liko samo enkrat, ker bi sicer takoj bankrotiral.
Tudi ni! brez globljih vzrokov, da se je pri nas udomačil palnj, ki ise da lepo zložiti v skladanico. Pri nas prevladuje mala zemljiška posest,
drobljenje parcel je zavzelo že skrajne meje. Sedaj pa si zamislimo pre-važevalca s 100 Dadant-Blattovimi panji! Za postavitev svojih panjev bo moral obleteti 20 zemljiških posestnikov, pri vseh izmoledovati dovoljenje in z vsemi se pogoditi za stojnino. Potem pride še »pašarina« in občinski pribitek, pojavi se gozdno gospodarstvo s svojo skledo itd. Najbolje bi naredil, da bi med neizprosne prisklednike razdelil svoje panje, pa odšel domov prazen in olajšan vseh skrbi.
Že več let mi je tesno pri srcu, ko vidim, kako se pri nas dela z zemljo. Najlepše njive se zazidavajo ali drugače spreminjajo v nerodovitne površine. Delamo tako, kot da zemlja ne predstavlja vrednosti, kot da je je na pretek. (Mimogrede povedano, sem »brez'zemljaS«; prvo parcelo bom dobil na Žalah in želim, da to ne bi bilo že jutri.) Pred nekaj tedni je Ljudska skupščina LRS sprejela zakon o zaščiti zemljiških površin. Moram reči, da sem ga vesel. Pričakujem, da ga bodo dosledno izva j ali in da ga bodo spoštovali tudi urbanisti. Trdno sem prepričan, da se bo z njim seznanil tudi tisti upravnik kmetijskega posestva, ki bo na njivah, primernih za žito ali krompir, razpostavil Dadant-Blattove panje in tako te površine odtegnil osnovnemu namenu.
Tov. ing. Ilešiču ni všeč naš panj in čebelnjak tudi z lepotne strani ter daje prednost ameriškemu. Dvomim, da ga je do te trditve dovedel njegov estetski okus. Smisel za lepoto je pri človeku zelo razvit, toda vedno nosi pečat nekega obeležja, najčešče zgodovinskega ali življenjskega, in tudi prevzgoje. Kadar hočem odrediti svoj odnos do tujega narodnega blaga, se vedno vprašam, v kakšnih okoliščinah je nastalo in kakšnim namenom je služilo. Nemške vojaške čelade so v tesni zvezi s pruskim militarizmom in ekspanzionizmom, zato so naj večjemu intemacionalistu simbol strahote, trpljenja in suženjstva. Kovbojke so sprejeli le redki naši pubertetniki, ki jih je navdušil brezvsebinski ameriški film. Ameriški standardni panj je v tesni vzročni povezavi z ameriškim družbenim sistemom, zato v njem ni liste vsebine, zgodovine in lepote, kot je v našem. Naš narod je živel stoletja pod tujim škornjem. V borbi za samoohranitev se je zaprl v svoje ozke meje in se na svojstven način gospodarsko, politično in kulturno izživljal. Te svojstvene kulture najdemo posebno mnogo na naši vasi, kamor ni segel tuji vpliv v toliki meri kot v mesta. Na vasi so ostali razni narodni običaji, pesmi, oblačila, ornamenti, kombinacije barv itd. Na vseh kmečkih zgradbah najdemo sledove te narodne kulture, posebno mnogo na podeželskih čebelnjakih in panjih. Naše panjske končnice slove po svetu. In sedaj naj rečemo, da je grdo tisto, kar je naš človek ustvaril v borbi za narodni obstanek, ko je v svoj čebelnjak in panj vdihnil vso svojo dušo! Slovenec, ki hoče občudovati in ocenjevati lepote Švicarskih Alp, naj najprej spozna Triglavska jezera, Bled, Bohinj, Trento, Karavanke, Logarsko dolino itd. Če bo znal spoštovati in ceniti domače krasote, bo zrel tudi za ocenjevanje tujih.
Pisec pisma nam očita, da je v našem čebelarstvu vse preveč 'romantike, mnogo primitivizma in slab smisel za napredek, višjo storilnost ter pravilno opravljanje poslov. Mogoče je kaj resnice na teh trditvah. Toda kje so vzroki? Ali je zopet panj kriv vsega tega? Po njegovem je, po mojem ne in zopet ne! Ponavljam, povprečno naše čebelarstvo ima 8 družin in še do
tega bogastva je marsikdo težko prišel. Kaj naj ta človek modernizira in kako naj poveča storilnost v čebelarstvu? Slišal sem že glasove: Skuri naj, da bo konec jeze in zavisti! Jaz pravim, ne tako! Naj čebelari naprej po svojih ekonomskih možnostih, stalno naj se strokovno izpopolnjuje in uganja čebelarsko romantiko. Ko bo šel v zasluženi pokoj, bo lahko s svojim strokovnim in praktičnim znanjem pomagal opravljati večja čebelarska gospodarstva (do teh bomo morali priti) in bo s tem dal nov prispevek družbi. In zakaj naj se navdušujemo za romantiko? Ker nam bo vsak dan bolj potrebna. Živimo v dobi silnega tehničnega napredka. V tovarnah, pisarnah, na cestah, skratka povsod sami stroji, hrušč in ropot. Človeški organizem se bo težko prilagodil vsem tem spremembam. Kdor ne bo našel poti v naravo, mu bo ta tehnika izkopala grob. In dalje, človek ni stroj, človek jc živo bitje. Njemu je potrebna hrana, delo, počitek in tudi razvedrilo. Kje naj išče razvedrilo? V beznicah pri pijači, v kavarni pri mar-jašu, v kinu, gledališču? Včasih tudi tod, če dovoljuje denarnica. Najboljše in najcenejše razvedrilo pa bo našel v naravi, na zraku in soncu, pri čebelah. Če bodo njegovo posedanje okrog čebelnjaka drugi imeli za romantiko, naj ga to ne moti. Za njega naj bo glavno, da se je za nekaj ur rešil dnevnih tegob in nabral novih moči	za delo,	ki ga naslednji dan	čaka.
Zdi so mi, da dolgujem odgovor	samo še	na vprašanje, zakaj	ni pri	nas
na stotine poklicnih čebelarjev. Popolnoma	naravno je, da smo	brez njih.
Poklicni čebelar je potreben tam,	kjer so	velika čebelarstva.	Zakaj	teli
nimamo? Ker nihče ne upa investirati milijonskih vsot v čebelarstvo. A zakaj nimamo takih investitorjev? Ker praksa ni potrdila utopističnih trditev
o	visoki rentabilnosti čebelarstev in ker je praksa prepričljivejša od vsake propagande. Vsak pač vlaga tja, kjer mu vložena sredstva resnično dajejo obresti in plačilo za opravljeno delo. Zakaj potem pišemo o visoki rentabilnosti ameriških čebelarstev? Ker nam rentabilnost Jugoapisa ne more služiti za dokaz.
Ob zaključku še nekaj besed. Inozemski čebelarji, ki so si zadnja leta ogledali naše čebelnjake in naš način čebelarjenja, so bili presenečeni nad tem, da čebelarimo v enotnem AŽ-panju. Izjavili so: »Ne glede na to, ali je vaš panj dober ali ne, čuvajte to doseženo enotnost! Nikjer na svetu je ni! Ne veste, kaj imate!« Strinjam se s to ugotovitvijo. Tudi če je AŽ-panj slab, je vendar boljši od zbirke raznih patentov.
Na enem izmed čebelarskih občnih zborov v Osijeku so z zadovoljstvom ugotovili, da imajo tamkajšnji čebelarji že 60 % čebeljih družin v AŽ-panjili. Marsikod pri nas, kjer so pred desetimi letii še stoodstotno čebelarili v ameriškem panju, so tega opustili in se oprijeli AŽ-panj e v. Ali je bila naša »uradna« linija tako močna, da smo jim vsilili svoj panj? Mogoče srno jim podarili več tisoč panjev iza propagando? Niti prvo, niti drugo. Uvideli so prednosti našega panja.
Tov. ing. Ilešič v pismu navaja, da je bila njegova pot v Ameriko uradna in da ta pot ni bila poceni. Prepričan je, da bomo kmalu preizkusili ameriški panj in ameriški način čebelarjenja. K temu samo tole: Žnideršič in mogoče njegovi sodobniki so žrtvovali za take preizkušnje precej denarja. Bojim se, da ponavljanje že nekdaj opravljenih poizkusov zopet ne bo poceni, rezultati pa bodo /isti kot pred desetletji.	(Konec)
SPOMLADANSKI PREGLED ČEBELJIH DRUŽIN
S. M.
Če je potekel dan prve spomladanske trebil ve tako, kot smo opisali v prejšnji številki Slovenskega čebelarja, in si je čebelar zapisal tedaj vse, kar je pomembnega opazil, bo vedel, kje naj začne s pregledom. Najprej bo pregledal tiste panje, ki jih ima zapisane v svojem zapisniku kot sumljive, ne sme pa seveda drugih prepustiti samovoljnemu razvoju. Čebeljo družino žene po prvi pomladanski trebit vi k delu najbolj nagon po razmnoževanju, zato je odvisno mnogo od čebelarja, ali bo znal pravilno poseči vmes iin to delo še pospešiti, ali pa ga bo s svojo nevednostjo nehote zaviral. Njegov cilj mora biti: pomagati vsem dobrim panjem, da se bodo mogli razviti do glavne paše.
Prvi spomladanski pregled opravimo, ko se vreme vsaj nekoliko ustanovi in ozračje toliko ogreje, da ni nevarnosti za prehladitev zalege. V senci mora kazati termometer vsaj 14° C. Kljub zunanji toploti pa je treba paziti, da ne uide iz gnezdu po nepotrebnem preveč toplote. Poleg tega je v tem času tudi velika nevarnost ropanja. Zato je treba napraviti samo tisto, kar je potrebno, in še to> čim hitreje.
Nekateri čebelarji zmečejo tega dne iz panjev na sonce vse, kar je mogoče. Prav je, da posušimo na soncu slamnice in drugi mokri opaž, vendar pa ne smemo puščati panjev po cele ure nezavarovanih. Vsaj mreže v okencih jim medtem zadelajmo s časopisnim papirjem.
Preden odpremo panj, preglejmo zgodovino, ki je zapisana na njegovem kartonu na zunanji strani vratee, da bomo vedeli, kakšen je bil v jeseni, ko smo ga zazimili. O posameznih panjih imamo že tudi podatke od dneva trebljenja, ob prvem spomladanskem pregledu pa bomo v vsakem panju ugotavljali moč čebelje družine, količino in kakovost hrane (medu in ob-nožine), stanje in obseg zalege, kakovost matice in satja. Hkrati s tem pregledom bomo opravili še nekatera nujna dela: zožili bomo panjem gnezdo, izločili slabo satje, po potrebi pa tudi združevali čebelje družine in krmili, skratka poskrbeli, da se bo vsaka družina lahko razvijala v zanjo najugod ne j ših razmerah.
Moč čebeljih panjev določamo po številu zasedenih satov in ulic. Vendar pa pri tem ne upoštevamo satov, na katerih čebele ne sede strnjeno v večjem številu in ne pokrivajo večje površine. Navadno najdemo v AŽ-panjih zimsko gnezdo spredaj ob levi ali desni strani panja. Dobro ga je sedaj premakniti na sredo.
Spomladi je panj močan, če ima ob prvem spomladanskem pregledu kakih 15—17 tisoč čebel, t. j. 1,5—1,7kg, ki zasedajo 6—8 satov. Panji, ki zasedajo manj satov, so slabi. Če ima družina, sedeča na 5 satih, dobro matico, je ni treba družiti, pač pa ji bomo kasneje pomagali s pokrito zalego iiz drugih panjev. Panji s slabimi maticami, ki sedaj zasedajo komaj tri, štiri sate, ne smejo ostati samostojni, kajti čebelarju ne bodo delali veselja. Spomladi se bodo počasi razvijali in za vzdrževanje toplote v gnezdu porabili mnogo hrane. V njih se pogosteje pojavljajo bolezni in jih
rade napadejo roparice. Ker se okrepc šele proti koncu čebelarskega leta, paše ne morejo izkoristiti. S takimi slabiči raje okrepimo druge panje, vendar ne pridružujmo slabiča k slabiču.
Preden združujemo čebele, ugotovimo vzroke, zaradi katerih so nam čez zimo panji oslabeli. Če je vzrok spomladanski oslabelosti kužna bolezen. 11. pr. noseinavost, ne moremo storiti drugega kot to, da družino zadušimo z žveplom, ker bi sicer lahko spravili v nevarnost še druge panje. Tudi matica je v primeru nosemavosti po vsej verjetnosti okužena, zato jo uničimo s čebelami vred. Družino, ki je oslabela zaradi griže, lahko pridružimo drugim panjem, ker ta bolezen ni nalezljiva. Veliko ko'risti pa od takih čebel ne borno imeli, ker zaradi izčrpanosti ne bodo živele dolgo. To velja tudi za matico. Prav tako lahko pridružimo drugim panjem vse slabiče, ki so postali taki iz kakšnih drugih vzrokov, 11. pr. zaradi brez-matičnosti, samo da niso okuženi.
Pri slabičih bomo našli včasih majhno zalezeno ploskev in v celicah po dve ali tri jajčeca. To ni nič čudno. Slabič lahko ogreva le majhno ploskev satja. Ker ima matica za zaleganje premalo prostora, spomladanski nagon po zaleganju pa se je v njej zbudil, ji ne preostaja drugega, kakor da znese po več jajčec v eno celico. Dostikrat jih celo spušča na dno panja.
Kako združujemo? Nekateri priporočajo, da pred združenjem poškropimo obe družini s kako dišavo (in. pr. meliso), da jih opršimo z medeno vodo ali sladkorno raztopino. Pri neposrednem združevanju je vsekakor dobro, da matico v panju, ki smo mu dodali čebele, pripremo. V AZ-panjih storimo <0 najbolje tako, da oslabelo družino na satih zložimo v medišče tistega panja, ki mu jo hočemo pridružiti. Prej moramo seveda slabiču odvzeti matico. Nato v tem panju prav malo odkrijemo matično rešetko. Čebele se skozi rešetko spraše k družini v pl odi šč u. Čez dan ali dva poberemo satje iz mcdišča (sat, na katerem je bila morebitna zalega, smo že prej dodali v plodišče družini, s katero smo slabiča združili), pokrijemo matično rešetko in jo dobro odenemo. Pri spomladanskem združevanju čebel se ni bati, da bi se pri tem med seboj klale. Vsak panj rad sprejme tuje čebele.
Ako je satje ponesnaženo od griže, ometemo z njega čebele in jih »suhe« dodamo panjem. Če jih 'nameravamo kar takoj združiti, jih stresemo na sipahiik, sicer pa v medišče, da se same združijo z družino v plodišču tako, kot je bilo opisano zgoraj. Lahko pa jih ometemo' na soncu pred čebelnjakom, da si kjer koli izprosijo dom. Vsako združenje je hkrati ojačevanje panjev.
Zalega. Ko ugotavljamo «tanje zalege, ni dovolj, da najdemo zalezene čebelje celice, prepričati se je treba tudi, koliko je zalege in kakšna je. Navadno se zadovoljimo z ugotovitvijo, da ima ta ali oni panj zalego na 2—3 satih. Vendar je to premalo. Velikost zaleženih ploskev na satih je lahko različna, zato je najmanj, kar moremo še storiti to, da na koncu vse površine zaleženih satov seštejemo in določimo celotno površino v din2. Šele ta številka nam pokaže resnično stanje zalege v panju, 'ki mora imeti v posameznih letnih dobah primeren obseg, da lahko rečemo, panj je močno, sredinje, slabo zaležen. Taka ugotovitev pa je potrebna, če hočemo spraviti družino pravočasno do viška razvoja. Treba je zato seveda vedeti, koliko zalego mora biti v posameznih letnih dobah v panjih. Pri nas ni tega
povprečka. kolikor nam je znano, doslej še nihče določil niti za posamezne pokrajine, kaj šele za vso Slovenijo.
V	naših krajih začno čebele navadno zal ega ti proti koncu januarja. Kolikor so posamezniki pisali, doseže v tem času zalezena ploskev povprečno 1—2dm2. Šele s prvim spomladanskim izletom in prvo obnožino, ki jo dobe čebele zunaj, se prične hitreje širiti, t. j. v februarju in marcu. Tako bi rekli, da je je v dobrih panjih v okolici Ljubljane ob prvem pomladanskem pregledu konec februarja ali v začetku marca nekako dvakrat toliko. Konec marca je najdemo tudi po 10—15 din2, do konca aprila ali začetka maja pa 60—70 din2, to se pravi, da je zalezenih tedaj 7—8 satov. Zalega.ii j e doseže vrhunec nekako konec maja in v začetku junija z zaleženo ploskvijo, ki meri kakih 135 din2. Nato začne množina zalege zopet padati in zdrsne v juliju na kakih 85 din2, v avgustu na 60, v septembru na 15 in v oktobru na 3—6 dni2. Kakor že rečeno, bi bilo treba te številke še preizkusiti, tu naj služijo samo za orientacijo pri presoji, ali je panj času primerno zalezen ali ne. Gotovo bo čebelarju v korist, če bo ugotovil v zgoraj navedenih časih večje ploskve'zalege, kot so tu navedene. Vsekakor pa manjše količine zalege kažejo, da zaleganje ne poteka povsem tako, kot bi moralo.
Merjenje zalezene ploskve. Če hočemo zalezeno ploskev na kakemu satu natančneje določitli, si pomagamo s satnikom, razdeljenim navpično in vodoravno z žico na kvadrate s površino %, dm2, t. j. s stranicami po 50 mm. Vsak tak kvadrat zajame približno 100 celic. Ta merilni satnik, ki mora biti natančno tako velik, kot so satniki v panju, položimo na zaležen sat in preštejemo, koliko kvadratov obsega zalega. Neizpolnjene z zalego združujemo tako, da dobimo cel kvadrat. Z merilnim satnikom gremo od enega do drugega založenega sata, dokler ne dobimo celotne ploskve. Kjer ne gre za preveč natančno merjenje, je dovolj, da zmerimo zalego samo na eni strani in količino pomnožimo z dve, saj je navadno zalezena ploskev na eni strani enaka ploskvi na drugi strani.
Natančneje lahko merimo ploščino zalege v panjih s posebnimi merilnimi pripravami, ki jih uporabljajo tudi drugod. Ing. Suk meri n. pr. zaleženo ploskev s pomočjo diagrama, ki ga kaže naša slika. Ta način merjenja je najbolj natančen. Ob zgornji strani diagrama razberemo ploščino zalege na eni strani sata, na desni pa ploščino zalege na obeli straneh sata hkrati s številom zalezenih celic. Seveda moramo prej višino in širino zaležene površine zmeriti s centimetrskim merilom in potem te mere prenesti na diagram, kakor je razvidno iz našega primera.
Merjenje površin zalege je spomladi potrebno, saj moramo svoje čebele pravočasno spraviti na tako višino razvoja, da bodo mogle izkoristiti v celoti glavno pašo.
Grbasta in raztresena zalega. Pri pregledu zalege bodimo natančni. Včasih opazimo že zgodaj .spomladi, da so na enem in istem satu poleg pravilnih, s čebelami zalezenih celic še čebelje celice z visoko vzbočeiiimi grbastimi pokrovci. V teh celicah je, kakor vemo*, trotovska zalega. Navadno je spomladi to samo prehodni pojav, večkrat pa se število teh celic od dne do dne množi, dokler končno ne prevlada sama trotovina v čebeljih celicah. Vzrok temu je lahko stara izčrpana matica, ki je že porabila vso zalogo moškega
semena, nesprašena matica, ki «ploh nima v sebi .semenskih klic, s katerimi bi mogla oploditi jajčeca, ali pa trotovke, to je čebele, ki so se jim zaradi osirotelosti razvili sicer zakmiedi jajčniki. Kdaj imamo opraviti is tem ali onim primerom, ni težko pogoditi. Grbasta zalega, ki izvira od mlade ne-sprašene matice, se javlja v družinah, ki so kasno jeseni prelegle, udejstvovanje trotovk pa nam izda položaj in število jajčec v celicah. Trotovke nasujejo v posamezne celice vedno po več jajčec. Včasih se zgodi to tudi
zaležena ploskev na eni strani sata v dm
/ 2 J * 5 6 7 6 'nOnitn»151WM>i01'nM'l5V>riltVyi)l)2»X}]X»)U9tyi4
širina zaležene ploskve v cm
Diagram za merjenje zalezenih ploskev na satih po ing. Suku
pri kaki zelo rodovitni matici, toda njena jajčeca so prilepljena na dno, medtem ko obtiče jajčeca trotovk, ki imajo prekratke zadke, da bi segle z njimi dovolj globoko, deloma na dnu deloma na stenah. Če ni ne eno ne drugo, potem lahko računamo s tretjo možnostjo: v panju gospodari matica, ki je opešala in doslužila. Čebelar mora vse tri pojave dobro razlikovati, če hoče pravilno zdraviti tak panj. Navadno ravnajo čebelarji, ko opazijo trotovško zalego tako, da izženo žival iiz panja, ker ji je znano, da drugače trotovca skoro ni mogoče ozdraviti. Če pa vse te pojave ločimo med seboj, potem vemo, da je tako v prveim kakor v drugem primeru treba zamenjati zgolj matico, pa bo painj v redu, če je seveda dovolj močan. Samo v tretjem
primeru je treba omesti čebele pred čebelnjakom, da si same izprosijo nov dom, preden pa j i'll ometemo, jiih moramo pustiti, da se napijejo medu.
Naslednje, kar moramo pri pregledu zalege ugotoviti, je, kako so sati zalezeni. Panj, ki ima strnjeno zalego z belim sijajem ličink, je v redu. Drugod bomo našli na satu raztreseno zalego, med katero so prazne celice. Krivde za. to ne smemo takoj zvaliti na matico. Lalvko je matica dobra, toda družina toliko šibka, da čebele ne morejo sproti očistiti celic in jih pripraviti za zaleganje. Počakajmo še nekaj časa in po enem tednu zopet preglejmo panj, ki naj bo dobro odet. Ce se stanje zalege v tem času kljub toplemu vremenu ni zboljšalo, si oglejmo matico. Morda je poškodovana. Takega slabiča kakor vse ostale pridružimo drugim panjem.
Matica. Včasih ob prvem pregledu ne najdemo v panju zailege ali pa samo pokrito. Vse to še ne pomeni, da v panju ni matice. So' kakšne matice, ki začno zelo kasno zalegati, druge pa ob hujšem mrazu in pomanjkanju hrane sploh prenehajo z zalegan jem. V tem primeru je treba poiskati matico. Čebel ne podkadimo preveč, da ne bomo z dimom vznemirili tudi matice. Zlasti če ni v panju zalege, se ne drži vedno na določenem mestu.
V panju z zalego je navadno na zaleženem satu.
Če kljub iskanju ne najdemo matice An ni v njem zalege, vzemimo iz močnejšega panja isat z jajčeci in žtfkami ter ga postavimo na sredino gnezda sumljive družine. Če bodo čebele v nekaj dneh potegnile matičnike, je znak, da je panj brezmatičen. Treba mu je dodati rezervno matico, ali pa ga pridružiti drugemu. V tem času čebele ne morejo vzrediti nove matice iz žrk, ker še ni trotov, da bi jo oplodili, pa tudi panj bi silno opešal brez zaloge, ker bi stare čebele pomrle. V panju pospešimo zaleganje, če tako družino krmimo z .mlačno medeno raztopino.
Zgodilo se nam bo spomladi, da bodo razburjene čebele matico obkolile.
V panju ali na satu opazimo v tem primeru klobčič iz čebeljih teles z navznoter ukrivljenimi zadki, ki se tesno drže skupaj. Oklenjena matica daje včasih od sebe tenek glas. Vzroki tega obnašanja čebel do matice še niso pojasnjeni. Težko je verjeti, da to delajo iz sovraštva do nje. Najbrž se le boje zanjo in jo hočejo obvarovati. Ker pa jo tako močno stiskajo, se lahko zaduši. V vsakem primeru je matica izgubljena, če ji čebelar ne priskoči na pomoč in je tne reši oklepa. Najbolje je, če klobčič vržemo v vodo (seveda ne v mrzlo) ali pa ga podkadimo. Čebele v obeh primerih spuste matico. Ujemimo jo in začasno zaprto v matičnioo denimo v panj.
Ušive panje in matice spomladi rešimo uši! Zvečer, ko čebele prenehajo z letom, nasujmo na lepenko, ki jo imamo pozimi v panjih, kakih 8 gramov naftalina in panj zadaj dobro zadelajmo! Tudi žrela priprimo na 1 cm širine! Zjutraj, kolikor mogoče zgodaj, potegnimo iz panja lepenko in uši, ki so na njej, uničimo. Opozoriti moramo še posebej, da take panje, ki diše po nafta'linu zelo rade drugi dan napadejo tujke. Zato bodimo previdni! Po osmih dneh delo z naftalinom ponovimo, dokler se ne znebimo nadležnega mrčesa.
Hrana. V panju mora hilti v začetku marca najmanj 7—9 kg medu. Kjer čebele v tem času ne dobe obnožine, tudi 1—2 sata jesenske obnožine. Izkušenejši čebelarji precenijo količino hrane kar z ročnim težkanjem satov.
Mlaj ši se ino ra temu še priučiti. V polnem zadelanem saltu A Ž-panj a s površino 2X9 dim2 je, povprečno vzeto, 2,50 kg medu, na 1 dm2 ga je torej na obeh straneh nekaj več 'kot % kg. V panj u morajo 'biti najmanj trije popolnoma zadelani sati, če jih ni, je treba med dodati. Najbolje je, če imamo od prejšnjega leta prihranjene medene sate. Preden jih dodamo, jih dobro ogrejemo v topli sobi. V nasprotnem primeru dokrmimo z medom, ki smo ga raztopili v topli vodi v razmerju 1 kg modu na 1/„kg vode. Ce tudi tega nimamo, pa pitajmo s sladkorno raztopino v razmerju 1:1! Pri krmljenju skrbimo za to, da ne bomo panja preveč ohladili ali povzročili ropanja. Zato je najprimerneje, če krmimo zvečer. Ce so večeri hladni, dodajmo čebelam zelo toplo raztopino, nič pa tudi ni odveč, če hkrati s hrano položimo v medišče primerno toplo opeko, zavito v cunje ali pa termofor z vročo vodo. Če nalijemo hrano kar v sat ob gnezdu, nam seveda ni treba še posebej ogrevati panja. Tako krmimo tudi panje, ki imajo sicer dovolj hrane, a je »kristalizirala. Nekateri priporočajo spomladi krmljenje čebel z ledencem, medenim testom ali celo s sladkorjem v prahu.
S sladkornim testom krmimo tako, da ga na voščenem papirju potisnemo pod palico v plodišče, še bolje pa je, če ga v tanjših ploščah položimo na matično rešetko, ki jo potem zgoraj dobro pokrijemo. Prednost krmljenja z ledencem kakor tudi s sladkornim testom je ta, da nam ni treba krmiti vsak dan. Zato tudi gnezdo manj ohlajamo.
Marsikateri čebelar meni, da je dovolj, če imajo čebele hrane za sproti. Toda to ne drži. Zadostna rezervna hrana občutno vpliva na zalcgaujo matice. Poskusi, ki so jih delali glede tega v zamejstvu (zlasti v Sovjetski zvezi), nam to prepričevalno dokazujejo. Omenimo tu le rezultate kazanske čebelarske poskusne postaje.
Količina hrane v panju	Zalezeno dnevno povprečno	Zalega 2f>. V.	Zalezeno dnevno povprečno	Zalega 18. VI.	Zalezeno dnevno povprečno	Zalega 11. VII.
2,5 kg	617	12958	528	11095	728	15281
5 kg	845	17750	952	19575	1050	25055
Vendar pa je za dober razvoj družin premalo, če imajo zadostno količino medu, a jim manjka obnožina. Tam. kjer jo lahko dobe zgodaj spomladi, tako rekoč kmalu po prvem izletu, je zadeva v redu, kjer je pa ni, ali je je premalo, ne bo pravega razvoja. To so naši čebelarji bridko občutili, ko so prezimovali svoje čebele na Hvaru, kjer je bilo v zgodnji pomladil občutno pomanjkanje obnožine. Kljub dobri paši ni šel razvoj nikamor naprej. Naši čebelarji so doslej premalo upoštevali ta pomembni činitelj za razvoj pamjev spomladi, medtem ko je glede tega drugod čebelarska praksa že daleč pred nami. Poudariti je treba, da pomanjkanje obnožine v panju ni le vzrok slabšega razvoja zalege, ampak tudi hitrejšega izčrpavanja starih in odraslih čebel sploh. Ruski čebelarski strokovnjak Taranov je dokazal, da krmljenje čebel z medom in obnožino zvišuje donos za 39—65 %.
Zožeoanje gnezda. O ugotavljanju moči panjev spomladi smo govorili že spredaj. Prav tako smo povedali, kako določimo količino zalege in število zalezenih isatov. Preostane nam še, da že pri prvem spomladanskem pregledu ali pa vsaj v naslednjih dneh napravimo v panju tak red, da se ho mogla čebelja družina najhitreje razvijati. Kako pomemben činitelj je toplota v panju, je jasno že iz tega, da mora biti v zaleženem gnezdu stalno 35—36" C.
V nezavarovanih ali slabo odetih panjih je razvoj počasen, ker čebele niso zmožne vzdrževati normalne toplote. V takem stanju porabijo dosti več hrane. V. A. Tem nov je ugotovil, da porabi v enem samem hladnem mesecu nezapažena družina za 4,1 kg več hrane kakor dobro odeta in z zoženim gnezdom. Razen tega je spomladi toplota potrebna tudi zato, da nam matica več zalega, da se počasneje izrabljajo starejše čebele in da se vale mladice, ki so odpornejše in je njih življenjska doba daljša. Za to pa je poleg dobro zapaženih panjev potrebno spomladansko zoževanje čebeljega gnezda. O tem je pisal Slovenski čebelar že leta 1937.
Po članku, ki je tedaj izšel, posnemamo:
1. Z ločilno desko, s katero omejimo gnezdo na 3—4 sate, prisilimo čebele, da bolj strnjeno zasedejo zalezene sate. Tako razdelimo panj na dva oddelku: na oddelek z matico in zalego, kjer je potrebna stalna toplota, in na prostor z rezervno hrano, kjer stalna toplota ni potrebna.
2. S primerjanjem toplotnih pogojev v panjih z oddeljenim gnezdom in v panjih z navadno zoženim plodiščem se je pokazalo, da je na satih s čebelami v obeh primerih enaka toplota, da pa je na sosednih «atih z zalego toplota v panjih z oddeljenim gnezdom za 12 % večja kot pa v panjih z navadno zoženim plodiščem. Zato tso v prvem primeru dani vsi pogoji za hitrejše širjenje zalege. Poleg tega se v tako zoženem gnezdu ohranja več toplote tudi ob nenadnih vdorih .mraza spomladi.
3. Zaradi boljšega gospodarjenja s toploto matice v panjih z oddeljenim gnezdom več in hitreje zalegajo. Pomembno je to zlasti za šibkejše družine. Poskusi so namreč dokazali, da so imele šibke družine 80 % več zalege, sirednjemočne 50 % in močne 20 %. Tako dosežejo šibkejši panji, ne da bi jim dodajali zalego iz močnejših družin, kmalu druge po moči in seveda med pašo tudi po donosu.
Vse to nas prepričuje, da je treba spomladi zožiti zlasti šibkim in srednjemočnim panjem gnezdo. To je treba napraviti čimprej, najbolje že ob prvem spomladanskem pregledu čebel. Vedeti pa je treba, da bomo s tem dosegli dobre uspehe le spomladi, ko je še hladno in spremenljivo vreme.
V času, ko že prevladujejo topli dnevi, pa bi bilo tako ravnanje naravnost škodljivo, ker bi z njim omejevali naravni nagon matice po zaleg an ju.
Kako naj čebelar v AZ-panju spomladi zožuje čebelje gnezdo?
Ker imamo AZ-panje zložene v skladanicah, ki so ob straneh dobro zadelane, je ta posel v njih mnogo lažji kot v posamič stoječih panjih. Z ločilno desko razdelimo notranjost v dva dela. Iz enega dela v drugega lahko čebele prehajajo le spodaj pod palicami. Na kozici, kamor smo pri pregledu postavili sate s čebelami vred, izberemo najprej lep1, 3—4 krat zaležen sat, v katerem je lahko nekaj medu in tudi obnožine. Postavimo ga v pl od išče h kraju na tisto stran, kjer je bilo v panju gnezdo. Nato po-
stavimo v panj zalezene saite v istem vrstnem redu, kol smo jih vzeli iz njega. Takoj za zalezenimi «ali porinemo v panj ločilno desko, za njo pa razmestimo sate z obnožino in medom. Prazne sate izločimo, v preostali prostor pa porinemo nalašč za to prirejeno slamnico ali drugačno blazino. Okence v plodišču odstranimo, namesto njega pa zapremo plodišče z lcso-nitno ploščo, ki jo pritisnemo previdno prav do satov tako. da občujejo čebele med obema oddelkoma lahko le pod palicami. Kdor ima pozimi na dnu panjev lesonitne plošče namesto lepenke, lahko to ploščo dvigne prav do palic v plodišču in jo podpre z lesenimi zagozdami, da ne pade nazaj na dno. Spredaj mora biti vsekakor odprtina za prehod iz enega oddelka v drugega.
S tern smo gnezdo zožili in tudi preprečili toploti, da bi uhajala iz njega. Zato bo matica zalegla v najkrajšem času večje ploskve na satih. Z zoževali j eni gnezda pa ne pospešimo samo zaleg«nje, ampak prihranimo tudi dosti medu, ki bi ga čebelo sicer porabile za proizvodnjo' potrebne toplote v punju. Seveda pa je treba gnezdo zopet razširiti, ko se zunanja toplota za stalno dvigne. Z vsakim dnem, ki bi ga zamudili zaradi prekasnega razširjenja gnezda, bi se škod« povečal«. To je treba storiti sredi aprila ali še prej.
Izmenjanim je satja. Sate v mediščih smo pregledali že v jesetri in izločili vse take, ki niso več za rabo. Deloma smo to storili tudi v plodiščih. Kolikor nam to ni tedaj uspelo, popravimo ob prvem sipami «danskem pregledu. \ plodiščih ne smemo trpeti skrivenčenih, slabo izdelanih, od vešč preluknjanih in morda od miši razgrizenih satov. Odstranimo vse t rotovško satje in tisto, ki ga je pozimi zaradi vlage napadla plesen. Tudi mladega, še nezaležemega ali pa le enkrat zaleže,neg« satja v zgodnji pomladi ne puščajmo v plodišču, ker ga matica ne bo zalegla. Vse tako satje zamenjajmo z lepim, 3—4 krat zalezenim, ki srno ga prej v topli sobi ogreli. Ce potrebujemo tak sat za zoženo gnezdo, ga prej nekoliko poškropimo s toplo in redko medeno raztopino. V plodišču izločimo vsako leto vsaj Vi satja, v medišču pa 1/0.
Izločeno satje zložimo v nepredušno zapirajoče se omare in g« zavarujemo pred veščami z žveplanjem ali pa tako, da obesimo v omaro vrečice s paradichlotbenzolom. Če je satje iz panjev, ki so zboleli za nosemavostjo, ga ne smemo mešati z drugim. Slabo pretopimo, dobro pa razkužimo po navodilih, ki jih najdemo v I. delu Sodobnega čebelarstva (poglavje o čebeljih nalezljivih boleznih).
Vlaga d panjih. Spomladi dostikrat naletimo na vlago v panjih. To je znak, da prezračevanje ni v redu, ali pa da panji niso povsod dobro odeti. Ko smo zložili sate s čebelami na kozico, obrišemo mokre dele v notranjosti s suho krpo. Najbolje je, če jih osušimo s spajalko. Če so v takem satniki ponesmažoni s čebeljim blatom (griža-nosemavost), jih razkužimo z razredčenim formalinom (1 :4). V primeru nosemavosti prestavimo družino v drug panj, ki smo ga dobro ogreli. Tudi vse ponesnažemo satje izločimo Dna panjev ostrgajmo z grebijico!
Ko smo končali S pregledom in zapisali, kar je potrebno, panj zopet toplo odenemo. Zrelo, ki smo ga pri prvem spomladanskem izletu na široko odprli, pripremo glede na moč družine tako, d« bo imelo 2—5 cm odprtine.
POROČILO ZA JANUAR IN FEBRUAR
Junuur: V začetku mesca ni 'bilo bistvenih toplotnih sprememb. Ponekod so zabeležili rahel padec temperature, drugod vzpon. V drugi dekadi je postalo topleje, v tretji pa se je nenadoma močno ohladilo. Najnižjo srednjo mesečno temperaturo smo izračunali za Logatec (—4,9" C), najnižjo dnevno za postajo Sv. Lovrenc na Draiv. polju (— 27° C). Edino Bilje—Renče so dosegle mesečni povpreček nad lediščem (+1,7" C). Padavin v obliki dežja je bilo nekaj v prvi in malo več v drugi mesečni tretjini, v tretji pa je prevladoval sneg. Vetrovi so bili predvsem v prvih dveh dekadah. Druga dekada je bila najbolj oblačna, tretja pa najbolj sončna.
Tehtnica ni dosti bolj padla kakor v decembru (povpreček 88,4 dkg), od tega najmanj v drugi tretjini (26,2d‘kg). Največjo porabo hrane je zabeležila postaja Sv. Lovrenc na Pohorju (130dkg), najmanjšo pa Breg—Tržič (40dkg). Proti koncu prve in v drugi tretjini mesca so imele čebele nekaj izletnih dni. Opazovalec iz Bilj—Renče piše, da so v januarju prinašale t'ii<li' obnožino.
Februar: Nekaj dni v februarju je bilo še hladnih. Kasneje je bilo lopleje, proti koncu mesca pa se je spet ohladilo. Povprečna srednja mesečna temperatura je bila 4,0" C. Najnižjo mesečno temperaturo so imele Dobova (+0,8° C), Dražgoše (+1,1° C), najvišjo pa Novo mesto (+5,7° C). Padavine so bile v obliki dežja in snega, in sicer pretežno v zadnji tretjini mesca, ki je bila tudi najbolj oblačna. Najbolj sončna je bila druga mesečna tretjina. S snegom je bila pokrita zemlja v prvih hladnih dneh in v zadnji mesečni tretjini. Prevladovali so slabši jugozahodni vetrovi.
Poraba hrane se je naglo dvigala na mesečno povprečje 150,3dkg, kar kaže, da so matice začele pridno za legati. V drugi dekadi je tehtnica najbolj padla. Naj večji padec sta zabeležili postaji Sv. Lovrenc na Drav. polju in Sv. Lovrenc na Pohorju (225 dkg), najmanjšega pa Bilje—Renče (45 dkg) in Dražgoše (70dkg). Prva je v splošnem naša najtoplejša postaja, druga naša najhladnejša. Čebele so deloma izletavale že v začetku mesca, v drugi dekadi pa je bil splošen izlet. Pridno so prinašale obnožino, večinoma z leske in teloha, pa tudi z jelše, zvončkov in trobentic. Proti koncu mesca so manj izletavale (po vodo), a žal, da so zaradi mraza in snega mnoge ostale zunaj. Opazovalec iz Pušče>—Bistre sporoča: Od 40 panjev so 3 brezmatični. Dne 15. februarja so zasedale čebele 7—10 ulic, zalega je bila na 1—3 satih, hrane pa so imele samo 2—5 kg. Opazovalec iiz Dražgoš piše, da so okoli 10. februarja nekatere družine začele močiti in da je bilo v opazovalnem panju mnogo mrtvic. Poslal jih je na Vet. znanstveni zavod, a je bil izvid negativen. Opazovalni panj v Cezanjevcih je padel med za leganjem na S kg. Opazovalec iz Dobove pravi, da je zaradi nemirnega prezimovanja precej družin umrlo. Na splošno pa se čebelarji pohvalijo, da so družine dobro prezimovale.
Prosim, pošljite poročilo vsaj do petega vsak mesec!
	Donos ali poraba v			Skupno	Srednja me- sečna	Dnevi			
Kraj opazovalnice	I.	II.	III.	pridobil ali porabil dkg		B JU N	'S >	E O bfi	Sončni sij v urah
	mesečni tretjini dkg				toplina		»N V T3	a V) V3	
Breg—Tržič . .	— 10 — 30	— .'0 — 70	— 10 — 20	—	40 —	120	— 1,7 + 2,6	2 9	6 7	16 16	109 89
Dražgoše—Škofja Loka	—	30 —	20	— 30	— 20 — 20	—	50 —	70	— 3,4 + 1,1	8	4 11	31 23	104 71
Zerovnica—Postojna	—	30 —	55	—	5 —	75	—	30 —	30	—	65 —	160			2 10	7 6	13 14	131 77
Krka—Stična ....	—	35 —	55	—	35 —	35	—	35 —	45	-	105 —	135			4 10	5 2	11 21	68 52
Novo mesto		—	30 —	60	—	50 —	80	—	30 —	60	— 110 — 200	-0,7 + 5,7	4 8	5	11 16	92 101
Sv. Lovrenc na Pohorju	—	50 —	80	—	40 —	100	—	40 —	45	—	130 —	225	— 0,8 + 5,1	4 11	5	14 16	104 110
Sv-Lovrenc na Drav.p.	—	50 —	70	— 35 —100	—	35 —	55	— 120 — 225	— 3,6 + 3,3	3 13	4 2	11 12	115 98
Dobova—Krško . . .	— 20 — 20	—	25 —	60	—	30 —	80	—	75 —	160	— 2,0 + 0,8	3 7	5	1 5	10 15
Rogatec		—	40 —	20	—	40 —	110	— 40	— 80 — 170	-0,5 + 4,5	2 11	5 4	2 4	86 87
Ribnica na Pohorju . .	— 20	— 30	— 30	— 80	—	9	3	25	161
Cezanjevci—Ljutomer	—	—	—	—	— 0,7 + 4,2	2 8	5 3	1 5	71 52
Pristava—Ljutomer . .	— 25	— 30	— 30	— 85			8	11	11	90
Bučkovci—Ljutomer	—	40 —	80	— 10 — 90	— 10 — 50	— 60 — 220	— 1.3 + 4,0	3 13	3 1	11 14	89 63
Prosenjakovci — M. Sobota	—	30 -	60	— 20 — 60	— 60 — 60	— 110 — 180	— 1,2 + 4,0	4 13	7 2	12 16	90 95
Lendava 		—	40 —	40	—	30 —	70	—	50 —	50	— 120 — 160	—	2 11	6 6	11 12	119 120
Selnica ob Dravi . . .									
Dragatuš—Črnomelj	—	45 —	25	—	35 —	120	— 20 — 40	— 100 - 185	—	2			Z	I
Logatec		— 20 — 25	—	25 —	30	—	25 —	30	—	70 —	85	— 4,9 + 4,6	10	2 2	18 6	49
Bilje—Renče ....	— 15	— 10 — 25	—	35 —	20	— 60 — 45	+ 1,7 + 5,2	9 16	2 6	6	144 59
Pušča—Bistra ....	—	30 —	50	—	40 —	70	—	50 —	80	— 120 — 200	— 2,1 + 4,2	2 13	6 2	11 4	38 63
Ljubljana		—	—	—	—	-2,7 + 3,2	—	9 13	11 13	47 47
Povprečki		—	—		I — 88,4 — 150,3	- 1,8 + 3,7	3,0 10,4	5,0 4,3	11,2 11,9	100,9 78,9
FRANC KRŽIŠNIK
VINCENC AJDNIK
Naša čebelarska družina je zopet izgubila zavod nega člana. V Zmincu pri Škofji Loki je dne
4.	februarja 1958 umrl posestnik in bivši čevljarski mojster Franc Kržišnik. Kako je bil priljubljen je pokazal pogreb. Udeležilo se ga je veliko čebelarjev in ob grobu se je poslovil od njega predsednik društva tov. Carman.
Pokojni je bil rojen 5. oktobra 1884. Po končanem šolanju se je izučil za čevljarja. Cobelariti je začel takoj, ko se je izučil v svojem poklicu. Najprej je imel kranjiče, a ko se je pojavil A panj, je spoznal njegove prednosti in se ga oprijel. Uvidel pa je, da brez pouka in organizacije ne gre. Zato ga najdemo leta 1905 med ustanovnimi člani naše družine, kjer je potem kot odbornik dolgo let delal za razvoj čebelarstva. Ostal je njen zvest član do smrti in je tudi še letos, ko «o že vsi obuipali nad njegovim ozdravljenjem, trdno verujoč, da bo še paisel muhe, plačal naročnino za list.
Prvo svetovno vojno je prebil v »suknji beli«. Čebele mu je oskrbovala in ohranila žena. Po vojni se jim je zopet ves predal in tudi vozil drugam na pašo. Ni manjkal na nobenem občnem zboru, predavanju ali tečaju. Tudi druga svetovna vojna mu ni prizanesla. Z vso svojo številno družino je vneto delal za Osvobodilno fronto. Štirje sinovi so biili v partizanih, peti v internaciji v Dachau, a tudi sam je dalj časa okušal bridkosti gestapovskih zaporov. Le njegova trdna vera v zmago mu je dala moč, da je vse prestal in se zopet vrnil k ljubljeni družini in čebelam.
Dragi France! Ni te strla ne prva ne druga svetovna vojna, uničila te je zavratna bolezen, ki ji ni bila kos vsa zdravstvena veda. Odšel si na večna pa-sišča, da preskrbiš prostor nam, ko pridemo za teboj. Počivaj v miru v zemlji, ki si jo tako ljubil in toliko trpel zanjo.
Virmašain
Stisnila so se naša srca, ko smo zvedeli, da je nenadna smrt ugrabila Vincenca Ajdnika, člana čebelarske družine Poljčane.
Ajdnik je bil po poklicu železničar, a je bil že sedem let upokojen. Pri svoji hišici oh vznožju Boča si je postavil čebelnjak, ki je bil pred loti poln čebel v AZ-panjih. Pri njih je prebil ves svoj prosti čas. Čebela ril je 23 let. Posebnega dobička ni imel od čebel, zato pa tem več veselja. Ob slabih letinah je rad tvegal potreben denar zanje. Družinskih sestankov se je redno udeleževal in na »Slovenskega čebelarja« je vsakokrat težko čakal. Bil je zelo skromen in vedno pripravljen vsakomur pomagati. Z velikimi upi je pričakoval letošnjo pomlad,	toda	srčna kap	je prekrižala
njegove	načrte.	Dne 29.	februarja smo
ga položill i k večnem u poči tku na pol j -čanskem pokapališču.
ŠTEFAN ERJAVEC
E’* ii	Tudi	v čebelarskem
i>’V;	društvu	Beltinci je za-
UH zijala velika rana, kajti zgubili smo za vedno vnetega čebelarja, ki je H	vsakemu	rad pomagal,
če ne z	drugim, pa z
fcj	dobrim	nasvetom. Po-
-vmR kojni je začel čebelariti 1925. leta. Bil je član čebelarskega društva od 19>0. leta dalje itn večkrat odbornik. Dokler je mogel, se je redno udeleževal sej. Toda huda zahrbtna bolezen ga je priklenila na posteljo, s katere ni več vstal. Dne 12. februarja 1957. se je preselil v večnost. Rodil se je 20. avgusta 1895. Med okupacijo so ga fašisti zaprli, ker je podpiral partizane. Po osvoboditvi je bil predsednik občine Lipovci. Kako je bil priljubljen med ljudstvom, je pričal njegov pogreb. Tudi društvo mu je poklonilo lep venec. Dragega tovariša bomo ohranili v neizbrisnem spominu.
<111
Tudi pri pršičavosti ne obupaj! Neki nemški čebelar je spomladi opazil, da čebele po tleh poskakujejo in ne morejo leteti. Zato je poslal veterinarskemu preiskovalnemu zavodu vzorec čebel in sredi maja dobil odgovor, da so ugotovili pršičavost. Čebelarja je to silno potrlo in mu je bilo žal, da ni imel takrat pri roki žvepla, ker bi najraje vse čebele takoj zažveplal. Ko se mu je prvo razburjenje poleglo, se je obrnil na bolezenskega izvedenca za pomoč. Ta inu je prinesel folbeks in čebelar se je takoj lotil borbe proti pršicam.
Ko »o čebele nehale izletavati, jih je bilo treba z dimom spraviti v panje. Več iinoma mu je to uspelo, nekaj pa se jih je vendarle porazletelo na vse strani. Čebelar je zadelal žrela z vlažnimi krpami in prižgal za okenci trakove s folbeksom. Ko je bilo to urejeno, ga je čakalo najhujše delo: vse čebele, ki so ostale zunaj, je bilo treba uničiti. Ker jih ni bilo malo, je bilo to hudo neprijetno. Malo je manjkalo, pa bi bil čebelar zopet vrgel puško v koruzo ter vse zažveplal. Uvidel je, da z dimom ne bo šlo. Kljub pršici je bilo na bradah vedino več čebel. Tudi v karbolineju namočene knpe pred žreli niso nič zalegle. Naposled je zbil tristranski okvirček, ga po končanem izletavanju potisnil v verando, tako da je zajel vse čebele na bradi. Ok virčok je nato pokril s krpo, namočeno v karbolinej, in čebele so vse do zadnje zlezle v panj. Sedaj je okvirček odstranil, zadelal žrelo z vlažim krpo, zažgail trak s folbeksom in panj zaprl.
Dimljenje trnja po predpisih pol ure, naš čebelar pa ga je raztegnil na tri ure. Pri neki družini je pozabil odpreti žrelo, kar je opazil šele drugi dan dopoldne. Družini sc ni zgodilo nič hudega. Tako je plinil v presleknih 8 dni osemkrat. Kakšen je bil uspeh? Kljub pršicam in kljub slabi letini so se vse družine razen ene zelo dobro razvile. Po četrtem plinjenju ni opazil čebelar noibene čebele več, ki bi poskakovala. Panji so postali zelo. živahni, čebele pa žal nekoliko srditejše. Ker je čebelarja pršičavost zelo potrla, ni rojenja niti pospeševal niti zaviral. Rojili so 11111 razen štirih vsi panji. Zazi.mil je močne družine in tudi roje.
Sredi januarja naslednjega leta so čebele prvič letele. Čebelar je poslal iz vsakega panja po škatlico za vžigalice mrtvic veterinarskemu preiskovalnemu zavodu. Ze čez tri tedne je prejel veselo vest, da se v poslanih vzorcih ni dala ugotoviitii niti nosemavost niti pršičavost. Čebelarjeva vztrajnost je imela torej popoln usipeh.	^	^
Trotje so zaprli žrelo trisalnega pravilnika. Neki prašilček sem napravil tako, da sem mu dal tudi sat, ki je imel precej trotovske zalege. Bil je na njem namreč lep matičnik, a bi ga bilo težko izrezati, ne da bi ga poškodoval. Ko se je matica sprašila in je začelo v naravi primanjkovati hrane, so tudi v tem pa-njičku začele čebele preganjati trote. Ker je bil prašilček precej žival en, so nastopile prav odločno proti njim. Odganjale so jih od medenih zalog, preganjale so jih iz vseli kotov in tirale proti žrelu. Trotje so se sicer upirali, kolikor so se pač mogli, a ves njihov odpor je bil zaman. Lenuhi so morali od sklede.
Nekega popoldneva sem opazil pred tem prašilčkom nenavadno živahno letanje čebel z obnožino na nogah. Sedale so na brado, a v panj niso mogle, ker so bili troti žrelo popolnoma zamašili, tla ni mogla nobena čebela ne ven ne noter. Mnoge so medtem isvoj težki tovor odnesle k sosednjemu panj 11. Odstranil sem trote z brade, iz žrela pa sem jih moral z nožičem izdrezati. Zrelo je bilo tako zatlačeno z njimi, da bi se bile čebele v panju prav gotovo zadušile zaradi pomanjkanja zraka. Čebelarji, imejte torej eno oko •vedno obrnjeno tudi proti prašilčkom, da se revežem ne pripeti kaka podobna nevšečnost.
Zakaj nain uhajajo vsajeni roji iz panjev. L. 1956 sem imel dva lepa roja, ki sem ju pravilno ogrebel ter vsadil v pripravljena panja. To delo sem opravil zvečer in zjutraj sem videl še oba roja sedeti med dodanimi praznimi sati in satnicami. Ko pa sem popoldne prišel v čebelnjak, sem na svoje začudenje opazil, da sta panja prazna. Roja sta jo pobrisala neznano kam.
»Kaj je bilo temu vzrok?« sem se spraševal. Rešitev uganke sem našel nedavno, ko sem listal v nemškem čebelarskem listu »Deutsche Bienen Wirtschaft«. Tam svetuje neki čebelar, da naj nove panje pred uporabo znotraj temeljito nadrg-iiemo z močno dišečimi listi melise ali poprove mete.
Iz novega panja pobegnejo čebele zaradi duha po lesu in kleju, ki jim je zoprn, če pa ta duh prekrijemo z drugim, vsajeni roj ostane. Če ima že nov panj neprijeten duh, koliko več ga ima kaka stara škatla, ki je že dalj časa nismo uporabljali. Omenjeno opozorilo nemškega čebelarja me je privedlo do prepričanja, da sta tudi v mojem primeru roja pobegnila zaradi neprijetnega duha v panjih.	^	^
Opomba uredništva! Navodilo nemškega časopisa, ki ga popisuje C. K. kot neko važno odkritje, ni za naše čebelarje nič novega. Meto in meliso so že kranjiearji zelo cenili. Vedno so imeli nekaj teh rastlin zasajenih v bližini čebelnjakov. Njihove liste so uporabljali ne samo pri vsa jan ju rojev, temveč tudi pri združevanju družin in dodajanju matic. Kljub prijetnemu vonju po meti ali melisi pa jo je kak roj včasih le pobrisal iz panja.
Kako medi hoja. Opazoval sem medenje hoje na Hrušici. Ker sem imel časa na pretek, sem stikal po gozdu in se zanimal za ta poseben pojav.
Ilojevo drevo je obdano s skorjo, kakor je pri pnevmatičnem kolesu zrak v zračnici zavarovan s plaščem. Ce ta plašč in zračnico prerežemo ali pre-dremo, sili stisnjeni zrak na prosto. Tako tudi sok, če ga je v hojevem drevesu le preveč, išče izhod. Za ta izhod pa poskrbijo ušice.
Ko se ušice napijejo hojevega soka, porabijo snovi, ki jih potrebujejo njihova telesca, zase, nepotrebne pa izločijo. Kako se to zgodi, sem imel priliko opazovati tedaj na Hrušici. Napita ušica brizgne iz zadka po hojevih iglah domala prozorno tekočino, pri čemer nastanejo kapljice, ki jih potem čebele srkajo in odnašajo v panje. Med drugim sem celo opaz;iil to, da je brizgnila ušica predelani hojev .sok čebeli naravnost v nastavljeni rilček in ji s tem prihranila mnogo truda. Ali je bilo več takih primerov, ne vem in ne bom trdil.
J. Oven
Slama ne spada v čebelnjak. V čebelnjaku, v katerem uporabljajo slamo za opaž, se kaj rade zaredijo miši in druga golazen, ki pozimi vznemirja čebele. Prav tako je neprimeren opaž za panje in izven panjev vsaka suha krma. ali stelja. Slamarice so sicer dobre, toda biiti morajo trdno povezane, da slama iz njih ne izpada. Kadar pa postane, konec pomladi že tako toplo, da slamaric ne potrebujemo več, jih je treba iz čebelnjaka odstraniti, da ne privabimo miši.
Kako slama v čebelnjaku privabi miši, sem sam izkusil pred nekaj leti, ko sem pripeljal jeseni čebele s paše domov. (Poleg panjev sem tedaj naložlil tudi slamo, ki mi je med vožnjo v žel. vagonu služila za ležišče. Ko sem zložil panje v čebelnjaku, sem napravil nepremišljeno napako, ker sem zatlačil ob straneh panjev še to slamo, češ da bo čebelam topleje. Ko sem prišel spomladi v čebelnjak, sem takoj ugotovil sledove mišjega razdejanja. Satovje, ki sem ga dotlej vedno brez vsake škode hranil v podstrešju čebelnjaka, je bilo od miši večinoma razgritzeno. Celo enega panja so se lotile pri vratcih, vendar van j niso vdrle.
Ker sem se tisto leto odselil s čebelami v drug kraj, kjer sc skrbno izogibam slami in vsaki navlaki, imam pred mišmi mir.
V	svojem čebelarstvu že dolga leta uporabljam za odevanje čebeljih družin časopisni papir, ki ga zložim skupaj in preži jem, da nastanejo nekake blazine. Osem do deset časopisov nadomešča eno slamnico. Te blazine so moja najboljša odeja za čebele. Nikoli ne plesnijo in panji ne močijo, čebele pa dobro varujejo pred mrazom. Za zunanji opaž pa se mi dobro obnesejo prazne vreče od cementa. V njih se zaradi duha po cementu noben mrčes ne drži,
Franjo Vrčko
Prisluhnite vsi, ki se vas tiče. Dne
6.	marca 1.1. sem moral iti v Ljubljano, da uredim neko zadevo. Pot me je zanesla čez tromostovje in potem takoj na levo proti živilskemu trgu. Ko sem prišel do ribarnice, sem se začudil navalu ljudi pod tržnimi arkadami, kamor so se s trga zatekli, ker je snežilo, vsi prodajalci in prodajalke. V gruči kupcev sem se s težavo pireriinil do prvih stojnic. Sveta jeza me je popadla, ko sem zagledal na njih cele grmade vrbovih
mačic, teloha, spomladanskega žafrana, resja, zvončkov, trobentic, drena in še drugega 'spomladanskega cvet ju. Domislil «ein se ubogih čebel, ki so jih brezvestni ljudje v svojem pohlepu po denarju oropali naravne spomladanske hrane, nujno potrebne za njih naraščaj; saj mora pomreti, če je nima. To grdo uničevanje narave imenujemo po pravici vandalizem, ki škoduje naši skupnosti. Stoj nice so bile tako obložene z navedenim cvetjem, da ga je bilo za polu kamion.
Vse napredne države so v prid čebelarstvu zavarovale prvo spomladansko cvetje im ga ne dovoljujejo trgati, še manj pa prodajati v takih količinah. Ko likor mi je znano, imamo tudi mi uredbo, ki prepoveduje uničevanje spomladanskega cvetja, a se, žal. ne izvaja.
Ze neštetokrat je Slovenski čebelar pisal o tem pustošenju, vendar so do sedaj bile vse pritožbe zaman. S tem Uničevanjem so neposredno prizadeti tudi sadjarji, saj se zaradi tega čebele ne morejo tako množično razviti, da bi lahko oplodile cvetoče sadno drevje tako popolno, kakor bi bilo potrebno. Zato pozivam sadjarje, da nas podprejo in v svojo korist, ki jo imajo od čebel, ukrenejo vse, kar je potrebno, da se trganje in prodajanje spomladanskega cvetja prepreči.	p	('
Karbolnu kislina je kot pomirjevalno sredstvo v navadi pri panjih, ki jih opravljamo od zgoraj. Razredčimo jo v topli vodi približno v razmerju 1:1 in preganjamo z njo čebele s. satja, največkrat iz medišč pri točenju, da ni treba satov ometati. Za ta način preganjunja čebel s satov pa so od naših AŽ-panjev Prikladni samo enajstsatarji z zgornjo ventilacijo. Pri tem potrebujemo poseben lesen okvir istih razsežnosti, kot je v Panjih zamrežen okvir za zračenje nad mediščem. Namesto mreže napnemo nanj na zgornji struni gostejše plaitno ali vre-pevimo, nad to pa pritrdimo še strešno lepenko. Ko imamo tako prirejen okvir, Ra obrnemo narobe, platno dobro namočimo z raztopino kar bolne kisline im tople vode, vendar ne toliko, da bi tekočima kapljala od njega. Okvir nato zopet obrnemo, potegnemo lesonitno ploščo, ki zgoraj pokriva medišče, iz panja, Porinemo na njeno mesto omenjeni okvir, mrežo v okencu medišča pa zadelamo s papirjem. Po kakih 5 minutah Je inedišče brez čebel. Ko so se umak-
nile v plodišče, moramo okvir s karbolno kislino brez odlašanja odstraniti. Ce bi ga pustili dalj časa nad mediščem, bi se med navzel duha karbolne kisline.
Ko poberemo iz medišča medene sate in ometemo še tu in tam preostale čebele, porinemo isti okvir s karbolno kislino nad drugo medišče. Po treh do (petih urah moramo platno na njem zopet
namočiti s toplo mešanico karbolne kisline in vode. Ob mrzlem vremenu kar-bolna kislina na čebele slabše deluje, zato je je treba v takih primerih dodati vodi nekoliko več.
Kako je okvir za (preganjanje čebel s karbolno kislino, napravljen, kaže naša slika, ki smo jo posneli po ABC.
Karbolnu kislima je silno hud strup, ki pušča na koži opeklinam podobne mehurje. Če nam pride v oči, lahko oslepimo. Zavoljo tega imejmo steklenico s karbolno kislino na varnem mestu in označeno kot strup. Preden jo uporabljamo, si namažimo roke z oljem, za vsak primer pa si pripravimo še stekleničko špirita, ki delno ublaži posledice karbolne kisline na koži,
VABILO
na VII. redni občni zbor
Zveze čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, ki ho dne 4. maja 1958 ob 9. uri dopoldne na I. državni gimnaziji (nekdanji realki) v Vegovi ulici 4
D n e v n i r e d :
1. Otvoritev občnega zbora, volitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, kandidacijske, volilne in verifikacijske komisije.
2. Poročilo upravnega odbora.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Razprave: o poročilih.
5. Potrditev letnega obračuna.
6. Predlog o raz resnici.
7. Potrditev proračuna.
8. Volitev upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za občni zbor Saveza.
9. Sprejem delovnega načrta za prihodnje leto.
10. Predlogi in pritožbe članov.
11. Razno.
Če občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo po členu 8. pravil Zveze čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih delegatov.
Morebitne predloge in pritožbe za občni zbor naj pošljejo društva upravnemu odboru Zveze vsaj 7 dni pred občnim zborom. Delegatom naj izdajo poverilnice. Na vsakih začetnih 50 članov imajo pravico do enega delegata. Opozarjamo pa društva, da do občnega zbora poravnajo članarino Zvezi (50din za vsakega člana), ker drugače njihovi delegati ne bodo imeli glasovalne pravice.
Taj ni,k:
Ciril Kopitar, 1. r.
Predsednik: Stane Mihelič, L r.
IZ ZAPISNIKA PLENARNE SEJE UPRAVNEGA ODBORA ZCDS
v Seju je bila 15. decembra 1957. Udeležili so se je z redkimi izjemami vsi odborniki, lako da so bila podeželska področja dobro zastopana. Na njej smo razpravljali večinoma o stvareh, <> katerih je l>il po vor že na rednih sejah ožjega odbora. Ker smo o delovanju ožjega odbora poročali v prejšnji številki Slovenskega čebelarja, bomo v tem poročilu objavili samo načelne sklepe.
Sodelovanje z GZZ nam mi uspelo dovolj poglobiti. Zunaj Ljubljane delajo odbori in so večinoma povezani z ZČD. Skupni uredniški odbor, kakor tudi komisije za standardizacijo orodja, za zvezni čebelarski zakon in za čebelje bolezni so delovale. Namesto dosedanjih čebelarskih izvedencev bodo imenovani čebelarski pregledniki, ki bodo dobili izkaznice. Plinjenje pršičavih panjev se je povsod tam, kjer je bilo opravljeno po predpisih, dobro obneslo. Strokovnjaki priporočajo preventivno plinjenje s folbeksom. Storjen je bil sklep, da pošljemo republiški komisiji za zatiranje čebeljih bolezni priporočilo, naj napravi za prihodnje leto načrt in naj delo čim bolj pospeši.
Knjižnica je bila na novo urejena po sodobnih načelih. Dostopna je vsakemu članu. Treba pa jo je povečati z novimi deli. Odbor je določil v ta namen 200.000 din.
Drugi del Sodobnega čebelarstva. Prva knjiga je izšla v preveliki nakladi (3500 izvodov); ostalo je še okoli 1000 izvodov. Po daljši razpravi smo sklenili, d« bomo tiskali 3000 izvodov drugega dela.
Cene medu so bile letos spričo dobre letine kar zadovoljive. Medeksu je uspelo, da je izvozil velike količine medu, predvsem hojevca. Nekatere zadruge so prodajale mešan med, zaradi česar ima Medeks precejšnjo škodo.
Sajenje medovitih rastlin. Na tem področju Zveza do sedaj ni dosti naredila. Začeti je treba z akcijo za zaščito me-dovitih rastlin. Izsekava se na veliko akacija, še posebno kostanj, ponekod Pod krinko kostanjevega raka Ljubljana). Nastale vrzeli moramo zamašiti
z drugim primernim medovitim rastlinstvom. Po daljši debati je bila izvoljena komisija za medovito rastlinstvo: tovariši Verbič, Močnik, Martelanc, Žunko, Babnik, Cimerman. GZZ bomo priporočili, da tudi ona imenuje svoje člane v to komisijo. Ljubljansko društvo je z delom že začelo. Vprašanje ajde je še vedno pereče. Tudi letos je redkokje medila, ponekod pa je obrodila. Pred vojno smo vsako leto uvozili nekaj vagonov semenske ajde iz Azije; zakaj ne bi tega storili danes?
Čebelarski muzej. Zadnje čase smo dobili i>o zaslugi tov. predsednika precej predmetov s Štajerske in iz Bele krajine, vendar nas čaka še mnogo dela, da rešimo propada, kar je še med narodom. Tudi ta akacija mora iti skupno z GZZ.
Kraiko debato je sprožilo pismo tov. ing. Ilešiča, ki poveličuje amerikanski panj, A2-painj pa devlje v nič. Mi nismo proti nobenemu panju; vsak lahko čebelar!, kaikor hoče. Izkušnja bo pokazala, kdo ima v tej zadevi prav. Besnica je, da se A Z-panj širi iz Slovenije tudi v druge jugoslovanske republike.
Članarino plačujejo nekatera društva zelo neredno. Tudi na odgovore je treba največkrat dolgo čakati. To se mora popraviti.
Družine in društva naj pišejo o svojem delu v list, da bo zanimivejši.
Zveza bo založila diplome za počastitev zaslužnih članov, da bodo društvom in družinam za priimerno ceno na razpolago.
S podeželja, predvsem iz novomeškega okraja prihajajo pritožbe, da namerava davkarija čebelarje občutno obdavčiti. Informirali smo se o tem na odločujočem mestu ter prejeli pojasnila, ki smo jih objavili v Slovenskem čebelarju.
Poglavje zase je načrt novega davčnega zakona, po katerem naj bi bilo obdavčeno tudi čebelarstvo. Savez je sklical v tej zadevi sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo posebna komisija sestavila dobro utemeljeno spomenico in jo poslala najvišjim predstavnikom naše države. Zveza je načrt spomenice prejela in dodala svoje mišljenje.
Prihodnje leto se nam nudi prilika, da bi Slovenski čebelar izhajal mesečno. Če bi to hoteli, bi morali naročnino zvišati na 600 din. Društva so dobila okrožnico, v kateri je bilo rečeno,' da se morajo glede tega izjaviti, a malo jih je odgovorilo pozitivno. Društva se še vedno ne morejo vživeti v to, da nima Zveza
danes nikakih večjih dohodkov iu da ne more kriti primanjkljajev pri listu. Njegovo finančno «tanje je letos še slabše, kakor je bilo lani, saj bo primanjkljaja okoli 80.(X)0 din. Poleg vseh težav pa minogo naročnikov ne plača naročnine. Pri glasovanju se je večina odločila za to, da ostane pri starem, dvomesečnem izhajanju s prejšnjo naročnino.
DOPISI
DRUŠTVO LITIJA
je imelo svoj letni občni zbor 19. januarja 1958 v gostilni »Pri Urški« v Litiji. Udeležba je bila kar zadovoljiva. Še celo iz oddaljene Gabrovke sta prišla dva zastopnika tamkajšnjih čebelarjev. Udeležence smo pogrešali edino z Vač, kar se doslej še ni zgodilo. Pa tudi tega in onega, ki bi bil morda lahko prišel, ni bilo. Naši čebelarji piravijo taki bolezni »ipotuhnitrs«.
Iz poročil funkcionarjev je bila razvidna precejšnja razgibanost v društvu. Glavna skrb odbora sta plemenilna postaja v Retki-Pustov mlin in pa društveni
čebelnjak v Gradiških lazih. O/./ Ljubljana nam je lani velikodušno odobrila večji kredit za nabavo manjkajočega inventarja za plemcnilno postajo in nabavo čebel za društveni čebelnjak. Iz tega kredita smo med drugim kupili 10 AZ-družin, ki so se pod vestnim skrbstvom tov. Ovna kar dobro razvijale. Vse bi bilo v redu, če bi bili malo bolj gibčni in odobreni kredit takoj izčrpali. Toda s tem smo odlašali, češ sa j je še čas do konca leta. Pa ni bilo tako! Proti jeseni smo bili obveščeni, da je ves neizčrpani kredit zapadel v korist nekoga čebelnjaka v Podsmreki (Višnja gora). Stvar je šla celo tako daleč, da nam je ostal pri Modeksu neplačan račun za dva čebelnjaka za plemenilno postajo v znesku kakih 17.CKM» din. Kakor vse dosedanje težave, bomo prebrodil' tudi to; račun 1)0 plačan in plemenilna postaja lleka-Pustov mlin bo imela v tem letu dva odlična trotarja. v novih panjih in novih čebelnjakih, postavljeni hramčki pa bodo na ograjeni jasi ob potočku pravočasno pripravljeni za sprejem plemenilnikov z maticami. Bližnji in daljni muharji Zasavja in od drugod: vabljeni!
Iz poročil smo razbrali še to, da ima društvo toliko raznega inventarja kakor
Zastopniki družin na občnem zboru čebelarskega društva Litija 19. januarja 1958
morda nobeno drugo. Torej: velikanske vrednosti v blagu, toda prazna blagajna. Pa tudi to bomo popravili! Ves inventar, ki ni na plemenilni postaji ali v čebelnjaku, nesebično hrani in skrbi' zan j gospodar društva tov. Gorenje na Grbinu. /-a. ves inventur vodi pravo inventarsko kil j igo po količini in po vrednosti.
Zvezo je zastopal tov. Zitnilk. Povedal je to in ono, kar je udeležence zanimalo, odgovoriti je morul tudi na številna vprašanja čebelarjev. Večina je ob tej priliki prvič slišala, da je ukinjen regres na čebelarske potrebščine. Na njegovo vzpodbudo je delovni predsednik dal na glasovanje željo po mesečnem izhajanju Slov. čebelarja. Brez pomišljanja iin z navdušenjem so prav vsi prisotni dvignili roko za mesečno izhajanje k povišano naročnino. Prej ali' slej bodo tudi ostala društva uvidela, da je treba to zadevo normalizirati.
Pa še o nečem smo se porazgovorili. Ve čina čebelarjev je svoj lanski pridelek medu dala Medeksu preko svojih KZ, ki so na našem področju plačevale nied po 280—"(K) din za kg. Obljubljen je bil ristorno, 30—40 din pri kilogramu. I'a znesek naj bi si KZ in čebelarji delili ><a pol. Ristorno je bil v novembru nakazan, toda le za cvetlični in hojev med, a še za tega samo v znesku 12 din za kg-Upravnik KZ v Litiji pa pravi, da ta znesek niti njihovih stroškov ne krije in du ne preostane nič za društveno blagajno, še manj za privatne čebelarje. Medeks je hkrati z nakazilom ris torna izdal dopis, v katerem je rečeno, da naj KZ ristorna ne izplačujejo privatnikom, temveč naj ga uporabijo za pospeševanje socialističnega čebelarstva. Želeli smo od toga zneska nekaj dobiti za našo ple-menilno postajo, pa ni šlo. Zato, čebelarji, v bodoče za vsak tak primer pismeno pogodbo!
Izvoljen je bil z malimi spremembami stari odbor. Ker je dosedanji predsednik tov. Jesenšek prezaposlen, je bil na njegovo mesto izvoljen tov. Žunko; i'z istih razlogov je prevzel od tov. Petka blagajno tov. Tzgoršek. Tajniške posle pa nam bo še naprej vodil tov. Bizjak.
Tov. Intihar iz Štange je izrazil željo, da bi se na koncu vsi slikali. In res je bila večina za to, kakor kaže slika. O, pa tudi po končanem občnem zboru smo ob literčku še precej veselih zapeli in prav po čebelarsko pokramljali, preden sino se razšli.
Letošnji občni zbor našega društva smo opravili 16. februarja ob izredno lepi udeležbi, saj je bila velika učilnica gimnazije nabito polna. Iz podanih poročil posnemamo naslednje:
Društvo je imelo v minulem letu 73 članov, ki so vsi naročniki Slov. čebelarja, 5 sej in 4 članske sestanke, na katerih smo reševali organizacijska in strokovna vprašanja. Bilo je eno strokovno predavanje in ena ekskurzija v Marilx>r, kjer smo si ogledali plemenilno postajo tov. Kirarja, njegovo čebelarstvo na Pohorju, medovite rastline v samem Mariboru ter razstavo »Mariborski teden«. Društvo je vsestransko skrbelo za svoje člane. Pomoč jim je nudilo pri preskrbi potrebščin, zbiranju voska in modu za Medeks ter preskrbi čistega sladkorja po znižani ceni. Sladkorja smo porabili 6000 kg. Med članstvo smo razprodali 55 knjig Sodobnega čebelarstva
I.	del, za drugi del pa imamo že naročenih in plačanih čez 30 knjig.
Večje delo društva je bil pregled čebeljih družin ob meji sosedne republike, kjer se je razpasla gniloba čebelje zalege. Tako so tri ekipe naših izvedencev pregledale 20? družin v 51 čebelnjakih, četrta ekipa pa je preglodala na hrvaški strani 110 družin v 19 čebelnjakih. Ekipa izvedencev v Hrvaški je našla 7 družin okuženih, medtem ko je bilo še pred pregledom uničenih 25 okuženih družin. S temi pregledi smo opravili važno delo in zavarovali slovensko čebelarstvo ob hrvaški meji pred veliko nesrečo. Na srečo se ta bolezen na slovensko stran še ni razširila. Preglede je financirala
1	jutomersku občina. Od medovitih rastlin smo zasajali akacijo, gojili tudi nekaj sofore in bele detelje ter priporočali inkarnatko za zeleno gnojenje v vinogradih. Društvo ima tudi knjižnico, ki šteje 40 knjig. Plemenilna postaja v minulem letu ni delovala, ker so bile v njeni bližini druge čebele. Posamezni člani so prepeljali čebele na hojevo in kostanjevo pašo ter se tako nekoliko opomogli, saj doma ni bilo ne akacijeve ne kake druge izdatne paše, kar je ne-prevaževalce močno prizadelo.
Društvo si je na občnem zboru postavilo precejšnje naloge. V načrtu je strokovno izobraževanje članov s predavanji in ena ekskurzija. Druige naloge so: več
medsebojne pomoči in tovarištva pri prevozih čebel na paše, poživitev plemenilne postaje, širjenje medovitih rastlin, popite in evidenca neorganiziranih čebelarjev, več dopisovanja v Slov. čebelarja, propaganda med članstvom za zvišanje naročnine Čebelarja pri mesečnem izhajanju, pobijanje zaostalosti v čebelarjenju in borba proti vsem tistim, ki so postali nasprotniki našega enotnega AZ-panja.	j	ß
OBČNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINE
V	RUŠAH
Na območju naše družine je 52 čebelarjev, od katerih je bilo le 18 včlanjenih. Četudi nas je malo, vendar ne spimo. V nedeljo, 26. januarja 1.1-, smo se zbrali na občnem zboru, ki sta mu prisostvovala predsednik društva v Mariboru tov. Močnik in upravnik KZ v Rušah tov. Angel Turk.
Večletna naša želja, da si uredimo svoj družinski čebelnjak, se nam je letos izpolnila. Zasluga gospodarja tovariša Petra Žnidariča je, da imamo sedaj lep čebelnjak z 9 AZ-panji in potrebnim orodjem. Kmetijska zadruga Ruše je dala posojilo, medena hojeva letina pa je tudi prispevala Svoje. Samo to ni prav, da tov. Žnidariču pri delu nismo tako pomagali, kot bi bilo treba. Pa se bomo letos poboljšali!
Ob Dravi smo posadili 1000 akacijevih sadik, posejanega pa imamo še precej akacijevega semena. Upamo, da nam bo pomagalo s sadikami drugih medovitih rastlin društvo. Seme kohlrajterije je prav dobro kalilo. Prevaževalci čebel so letos zaradi hoje navalili na naša pa-sišča (993 panjev). Vsem smo določili mesta, žal pa ni bilo reda glede zdravniških potrdil in prijav. Lastniki zemljišč, na katerih so bili panji postavljeni, so trdili, da ne vedo njih innen.
Imeli smo štiri seje, sestanka s predavanjem pa ni bilo! Blagajniško poslovanje je bilo skromno:	dohodkov
9168 din, izdatkov 8195 din, torej prebitka 973 din. Obračun družinskega čebelnjaka vodimo posebej.
Sodelovali smo s KZ Ruše, a želeli bi, da bi nam v bodoče v večji meri pomagala pri splošnih aikcijah, kakor pri zboljšanju čebelje paše s sajenjem medovitih rastlin, pri prevozilh v pašo, setvi oljne repice in detelj.
V	novi odbor so bili izvoljeni: Franc Pelci, predsednik, Janko Tibaut, tajnik, Martin Mohorko, blagajnik, Peter Zidarič, gospodar.
Nadzorni odbor: Ivan Blaznik, Albin Rupnik, Ivan Mlakar. Delegati za društveni občni zbor: Franc Pelci, Ivan Beško, Jakob Zorec.
Po volitvah smo razpravljali o zboljšanju čebelje paše, o vzreji matic, o pridobivanju novih članov, organiziranju predavanj in razstave. Občni zbor je obsodil zmešnjavo pri odkupu medu. Nekateri pooblaščenci Medeksa so kupovali neočiščen in mešan med po isti ceni kakor sortiranega. Kaj takega se v bodoče ne sme več zgoditi.	J.
ČEBELARSKA DRUŽINA STOZICE-JEZICA
je priredila dne 2. marca 1.1. ob 9,30 uri v Črnučah v gostilni pri1 Rogovilici predavanje o spomladanskih opravilih pri čebelah. Predavanje je bilo sklicano v Črnučah zaradi tega, da se tudi črnuški čebelarji povežejo in pristopijo v našo čebelarsko organizacijo, ker le s skupnim delom bomo lahko sčasoma zboljšali pašne razmere in odpravili vse druge težave, ki tarejo čebelarje. Na to predavanje je prišlo iz Stožic, Ježice in Črnuč 20 čebelarjev.
Predaval je tov. Josip Kobal, ki je navzočim v poljudnih besedah nazorno prikazal, kaj mora čebelar vse storiti spomladi, če hoče imeti uspeh pri svojih čebelah.
Po končanem predavanju se je med navzočimi razvila splošna debata, v kateri smo do podrobnosti razčistili nekatera pereča vprašanja. Največ je bilo govora o satnicah i!n vosku. Slišali smo razne recepte za kuho voščin, ki grejo za tem. da dobimo čim več in čim lepši vosek iz njih.
Veliko je bilo tudi govorjenja o neprimernih posodah, ki rade oksidirajo, če je v n j in med ali če kuhamo v njih vosek. Miklavčič je omenil, da sat-nice, narejene iz voska, ki je bil kuhan v neprimerni posodi (železni!, bakreni, pocinkani itd.), niso uporabne v čebelarstvu, ker j ih čebele zaradi oksida nerade izdelajo in jih tudi matica ne
PRI NAS NI AMERIKA
Čebelarsko društvo za Maribor in okolico je na svoji redni seji dne 4. decembra 1957 med drugim obravnavalo članek inž. Maksa Ilešiča, ki je bil objavljen v sNaši vasi« na strani 175 in 176 pod naslovom »Dve pismi iz Amerike«.
Objavljeni članek je vzbudil pozornost samo zato, ker je napisan precej tendenciozno. Naših čebelarjev pa kljub temu ne bo pripravil do tega, da bi presedlali na ameriški panj, ki je v rabi v Srbiji in Bosni, a se ni razširil po Sloveniji. Kje je iskati vzroke za to? Pri Slovenskem čebelarju, pri Zvezi čebelarskih društev? Kdo bi mogel to verjeti?
Slovenske čebelarje bi bolj kot slavospev ameriškemu panju in kritika našega čebelarjenja zanimalo, če čebelarijo Američani socialistično, če so tudi tam mali čebelarji in kako ti čebelarijo. So Pa še druga vprašanja, na katera bi želeli imeti odgovor. Kako je v Ameriki u rte j en promet s paketnimi čebelami, kako take čebele pripravijo za prevoz in aili) bi kazalo, da jih v tem posnemamo? Ali pridelujejo samo med v satju in ali sploh poznajo točen med? Kako Amerikanci prevažajo čebele, na kakšne razdalje in paše, s kakšnimi prometnimi sredstvi? Ali se jim kdaj zadušijo med prevozom? Morda imajo tam tudi samo + mesce paše na leto, kakor jo imamo pri nas v Sloveniji? Katere rastline medijo tako močno, da lahko napolnijo čebele v kratkem času po več nastavkov? Zanimalo bi nas nadalje, kako tam uspevajo kmečki čebelarji. Ali tudi ti vozijo čebele na vprežnih vozovoh « hriba v dolino in nasprotno, kako se pri tem obnesejo njihovi panji? Kako vpliva na čebele škropljenje in zapraševanje sadnega drevja proti rastlinskim škodljivcem? Kako Američani zavarujejo čebele proti temu?
Če so uspehi čebelarjenja odvisni samo od panja, se slovenskim čebelarjem obetajo res dobri časi. le čudno in prava škoda je, da tega že nismo poprej vedeli? Sedaj šele vidimo, da smo za luno. Ce je čebelarjenje v AZ-panju tako nazadnjaško, da je bilo celo v Janševih časih boljše, potem je zaostalo po vsej Evropi, kjer uporabljajo panje podobnih sistemov! Morda bi kazalo na to opozoriti še naše sosede Avstrijce, da bi se lahko skupno klanjali epohalnemu Mešičevemu odkritju
V	mariborski poslovalnici imamo nekake ameriške panje, ki jih želi neki naš član prodati. Nekoč je živel na Ilrvatskem, ko pa se je vrnil v domovino, je čebelarjenje v njih opustil in se odločil za AZ-panje. V Mariboru poznamo več takih čebelarjev in, če katerega izmed njih vprašaš, zakaj je presedlal na AZ-panje, ti bo povedal, da se zopet povrne k amerikanskim, kadar bo v Sloveniji taka paša, kot je v Ameriki.
Da je čebelarjenje pri nas z ameriškimi panji donosno, naj dokaže Jugo-apis, ki ima baje že 100 takih panjev. Njih večja uporabnost bi se morala vsaj v lanski hojevi paši pokazati. Zakaj Jugoapis o svojih uspehih v teh panjih molči? Najbrž zato, ker jih ni bilo. To pa ni vzpodbudno za druge čebelarje. Zato bodo raje ostali pri starem, čeprav nazadnjaškem načinu čebelarjenja. Bolje je imeti vrabca v roki kot goioba na strehi!	Jože	Resnik
ŠOBER-BRESTERNICA
V	nedeljo 19. januarja 1.1. smo se zbrali čebelarji iz Šobra in Brcsternice, da ustanovimo svojo čebelarsko družino, kajti prerveč smo oddaljeni od najbližjih družim v Selnici ob Dravi in v Mariboru. Na sestanek sta prišla tudi predsednik Čebelarskega društva za Muribor in okolico tov. Močnik ter predsednik KZ Bre-sternice tov. Hauptman. Sestanek je bil pri čebelarju tov. Ivanu Ermutu na Šobru, kjer se v gostoljubni hiši radi zbirajo čebelarji. Bil je lep, topel sončen dan. Celo čebele so izletavale in nas pozdravljale.
Pregledali smo Pravilnik o organizaciji in poslovanju čebelarskih družin ter razpravljali o zboljšanju čebelje paše. Tu je sicer leska precej razširjena, redke pa so kljub potokom vrbe. Posebno ivo bo treba razmnožiti. Tov. Močnik nam je obljubil, da bo društvo preskrbelo zlato rozgo in pa jesen.
Izvolili smo naslednji odbor:	Ivan
Ermut (pred.), Tone Lešnik (tajnik), Gregor Donik (blagajnik), Rado Mandl (gospodar), Jože Vicman (poverjenik za paše). Pregledniku računov sta Jakob Iliade in Franc Hauptman, delegata za društveni občni zbor pa Tone Lešnik in Srečko Čelofiga. Družina ima sedaj 11 članov, vendar upamo, da se bo med letom število zvišalo.
Po dvph letih mirovanja smo se čebelarji naše družine zopet zganili ter se po razdvojenosti zedinili za enotno društveno in strokovno delovanje. Skupna stanovska organizacija nam je prav gotovo potrebna. Stroikovno se bomo izobraževali v družini in društvu, v čebelarskih odsekih pri KZ pa bodo člani-zadružniki zastopali čebelarske interese v širših mejah kmetijskega gospodarstva. Naloge v letošnjem letu:
1. Poživili bomo čebelarsko družino. Okrog nje se bodo zbrali stari nekdanji člani in mladi čebelarji, ki so najbolj potrebni strokovnega vodstva. Ako bo potrebno, da delokrog družine razširimo na območje sedanje občine, bomo k sodelovanju pritegnili še druge čebelarje ter družino spremenili v društvo.
2. Ako je le mogoče, naj bo vsak čebelar naročnik strokovnega glasila »Slov. čebelar«, ki stane 400 din in je v primerjavi z vrednostjo mediu le 1,53 kg, kar ne predstavlja še za tako majhnega čebelarja kakšne večje vrednosti. Čebelar brez glasila je podoben vojaku brez orožja. Mesečno izhajanje in pestrejša vsebina bosta odvisna od nas samih. Že na prvem sestanku si je glasilo naročilo 17 čebelarjev.
3. Nekateri naši čebelarji so imeli poleti čebele na hojevi paši in delno prezimujejo na gozdnem medu. Zato lahko
f>ride spomladi do izbruha čebeljih bo-ezni. Da se zavarujemo pred skritimi žarišči takih bolezni, smo sklenili, da bomo dali vsi čebelarji pregledati svoje čebele bakteriološkemu strokovnjaku. Za vzorce bomo vzeli mrtvice po prvem spomladanskem trebljenju. Po vaseh zadolženi čebelarji bodo iz vsakega panja vzeli mrtve čebele ter jih označili s številkami in imeni lastnikov čebel. Vzorce bomo poškili v preiskavo veterinarskemu zavodu v Ljubljano.
Prod drugo svetovno vojno^ je bilo po naših poljih ,posejano mnogo ajde. Od leta do leta pa se je manjšala posejana površina in slabšala kakovost ajde. Nekoč čista siva ali črna sc je pomešala s »ko-rošico ali krajnšico«, ki ne medi in ne daje dobrega pridelka. Skušali bomo sejati čisto ajdo. Ce ne bomo semena dobili doma, ga bomo naročili od drugod. Na splošno pa se ne smemo preveč zanašati na ajdo, ampak bomo morali misliti na druge medovite rastline. Ko bi vsak čebelar potaknil vsako leto le nekaj šib
ive in posadil vsaj dve akacijevi ali lipovi sadiki, bi kmalu prenehalo jadikovanje o slabi paši. Dogovorili smo se, da povabimo tov. Močnika iz Maribora na predavanje o medovitih rastlinah. Lani je čebelarski odsek KZ Gajevci posejal belo medeno deteljo, ki bo letos cvetela in medila. Neki čebelar, ki je pri hiši posejal nekaj take detelje, nam je pravil, da je z njo krmil svinje in da so jo zelo rade jedle.
5. Poleg mesečnega glasila ne smemo pozabiti na strokovne knjige, ki jih izdaja ZCD. Prvi del Sodobnega čebelarstva« še lahko naročijo vsi tisti, ki ga nimajo. Z naročilom pa naj pohite, ker zaloga polagoma pojema. Drugi praktični del že tiskajo in bo kmalu izšel. Zveza že sprejema prednaročila. Do zdaj še nismo imeli tako obširnih čebelarskih knjig in jih dolgo ne bomo imeli. Želji po strokovni izobrazbi je z njima pri najbolj zahtevnih čebelarjih zadoščeno.
6. Izkoriščanje izdatnejših paš mora biti naša skupna skrb. Zato bomo imeli svoje opazovalce in poročevalce, organizirali pa bomo tudi skupne prevoze.
7. Udeleževali se bomo sklicanih sestankov in občnih zborov ter kritizirali vse nepravilnosti, ki bi ovirale napredek v čebelarstvu.	c,.	1.
PLEMENILNA POSTAJA
Pustov mlin« pri Litiji bo vzpostavljena 15. aprila 1.1., na kar opozarjamo čebelarje vzrejevalce iz Zasavja in Ljubljane.
VEZAVA SLOVENSKEGA ČEBELARJA
Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos sprejemali v vezavo Slov. čebelarja. Vse številke lanskega ali kakega drugega letnika zvežite z vrvico oziroma ovite s papirnim pasom, na naslovni list s kazalom pa napišite svoj naslov. Letnike oddajte ali pošljite po pošti tajništvu ZCDS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
PRODAM
zaradi bolehnosti sodobno, praktično urejeno čebelarstvo z vsem inventarjem. 32 AZ-panjev (zasedenih 24), vsi urejeni proti pobegu rojev. Dva čebelnjaka (1 na Pohorju), 2 razložljiva pavilijoma, 1 ba-raka-delavnica (4:3 m). Dr. M. Podgornik, Križevci pri Ljutomeru.
L'eort*lični del Sodobnega čebelarstva, ki ga je /veza čebelarskih društev /.a Slovenijo izdala ob desetletnici osvoboditve, je zbudil mnogo pozornosti ne samo med čebelarji, temveč tudi med prirodoslovei in drugimi ljubitelji narave. Laskave ocene, ki so jili priobčili razni časopisi in revije o tej knjigi, so ji zagotovile trajno mesto v našem strokovnem slovstvu. Že ob pripravljanju prvega dela pa je Zveza napovedala, da mu bo sledilo kot njegovo nadaljevanje
S O D O B N O Č E B E L A R S T V O
Praktični del
Uredniški odbor, ki ga je Zveza poverila, tla uresniči to njeno namero, je letos dokončal svoje delo in oddal rokopis v tiskarno. Knjiga se je začela tiskati in bo predvidoma izšla v juliju. Da ne bo ta del po svoji temeljitosti prav nič zaostajal za prejšnjim, kaže njegova vsehiiia, ki bo gotovo zanimala naše čebelarje in jo zato objavljamo v celoti.
L’ vod: I’ o in e n in namen čebelarstv a
1. Od ropanja čebeljih gnezd do gojenja čebel.
Naravna čebelja bivališča. Razmere v drevesnih duplih. Človek ropar divjih čebel. Zasledovanje divjih čebel. Preganjanje čebel iz dupel in drugih votlin. Preprosto čebelarjenje na Orientu. Gozdno čebelarstvo. Prvi premični panji. Prehod od gozdnega čebelarjenja k čebelarjenju pri domu. Rimsko čebelarstvo. Čebelarjenje izven Sredozemlja in Orienta.
2. Ljudski panji na slovenskem ozemlju.
O nastanku kranjiča. Razširjenost kranjiča in kranjiču podobnih panjev. Pokončni votlaki. Pokončne, s strani izdolbene klade. Dve obliki ležečih klad. Korita. Ljudski panj iz desk. Gorenjski panj. Naklade. Slikanje panjskih končnic. Razvoj trgovine s čebelami. Čebelarski sejmi. Kranjski panj. Koši, pleteni iz šibja. Slamnati koši.
3. Panji s premičnim satjem in druge važne iznajdbe.
Iznajdba satnika. Satnica. Točilo. Sat s podaljšanimi celicami. Vogelov kanal. Matična rešetka. Dzierzonirani kranjiči in podobni panji z
manjšo mero satnikov. Panji z veliko mero satnikov. Nadrobnosti
o	nekaterih panjih ameriškega sestava. Alberti Žnideršičev panj, njegove mere in značilnosti. Za posebne namene preurejeni AZ-panji.
4. Čebelnjaki, kakršni so bili in kakršni so danes.
.Naši čebelnjaki v preteklih stoletjih. Razne vrste sodobnih čebelnjakov. Izbira prostora za stalni čebelnjak. Notranja ufeditev stalnega čebelnjaka. Graditev stalnega čebelnjaka. Zasilni čebelnjak. Zložljiv čebelnjak za 24 AZ-panjev na 10 satov. Zložljiv čebelnjak za 24 AZ-panjev na II satov. Premični čebelnjak dvojček.
5. Redno opravljanje čebeljih družin med letom.
Najvažnejše čebelarske potrebščine. Splošno o pregledovanju panjev. Opravila ob prvi trebitvi čebel. Spomladanski pregled panjev. Spomladansko širjenje gnezda in obnavljanje satja. Dr.ažilno pitanje. Izenačevanje in ojačevanje panjev. Povečanje prostora v panju. Skrb za večjo proizvodnjo voska. Preprečevanje rojenja. Narejanje rojev. Pospeševanje in znamenja rojenja. Prestrezanje, ogrebanje in vsajanje rojev. Združitev in ločitev rojev. Oskrbovanje rojev in izrojencev. Združevanje pred jesensko pašo. Jesensko pomlajevanje in okrepitev čebeljih družin. Preprečevanje ropanja. Jesenski pregled panjev. Dopolnjevanje zimskih zalog. Zazimovanje. Skrb za čebele pozimi. Pregled rednih čebelarskih opravil po mesecih.
6. Izredna in stranska čebelarska opravila.
Zbijanje satnikov. Zažičevanje satnikov. Vlivanje satnie. Vtiranje žice v satnice. Razne vrste pitalnikov in njih uporaba. Pripravljanje sladkorne raztopine. Sladkorno testo in ledeneč. Nadomestila za obnožino. Pleskanje panjev. Preseljevanje kranjiča v AZ-panj. Izdelovanje slamnic in prešitih papirnatih odej.
7. Prevažanje čebel na pašo in kar je s tem v zvezi.
Važnost prevažanja. Iz zgodovine prevažanja čebel. Splošna navodila za prevažanje. Kako pripravimo panje in čebelje družine za različne prevoze. Potrebščine, ki jih mora imeti prevaževalec s seboj. Načini prevažanja in prevozna sredstva. Opravljanje čebel med vožnjo. Postavljanje in oskrbovanje panjev na pasišču. Povratek s paše. Zakonske olajšave pri prevažanju čebel.
8. Vzreja, odbiranje, dodajanje in razpošiljanje matic.
Zakaj je vzreja matic potrebna. Odbiranje čebeljih družin nekdaj in sedaj. Telesni znaki in gospodarsko važno lastnosti čebel. Preprosta vzreja matic. Pomen trotov pri vzreji matic. Koblerjev način sprašitve matic. Plemenilna postaja. Oskrbovanje trotarja. Matičar in rednik. Razni načini dodajanja vzrej nega gradiva redniku. Označevanje malic. Plemenilniki in njih naseljevanje. Dodajanje, izmenjavanje in ' razpošiljanje matic.
9. Pravilno .ravnanje s čebeljimi proizvodi.
Poglavitne vrste medu. Kemična in fizikalna svojstva medu. I očenje in čiščenje medu. Shranjevanje medu. Prodaja medu in propaganda za njegovo uporabo. Pridelovanje medu v satju. Hranilna in zdravilna vrednost medu. Medica in medeno pecivo. Barva in druge lastnosti čebeljega voska. Analiza slovenskih voskov. Voski drugačnega izvora. Zbiranje, shranjevanje in kuhanje voščili. Čiščenje in beljenje voska. Uporaba voska. Matičji mleček kot zdravilno sredstvo. Pridelava, kon-serviranje in uporaba matičjega mlečka.
10. Čebelarsko knjigovodstvo, statistika in organizacija.
Važnost knjigovodstva v čebelarstvu. Razni načini vodenja glavne knjige. Dnevnik. Blagajniška in inventarna knjiga. Kenološka opazovanja. Čebelarska tehtnica in pašni koledar. Pašni kataster. Čebelarske obveščevalnice. Načrt za vzrejo matic. Ocenjevanje čebeljih družin po točkah. Vzrejna izkaznica. Vzrejna knjižica. Sprejemna in oddajna knjiga plemenilne postaje. Pomen statistike v čebelarstvu. Statistične tabele. Ploskovni grafikoni. Pravokotni koordinatni sistem in linijski grafikoni. Polarni diagrami. Kartogrami. Odstotki in pokazatelji. Srednja mera, standardni odklon in variacijski koeficient. Popis panjev, čebelarjev in proizvodnje medu oziroma voska. I/ zgodovine slovenskih čebelarskih organizacij.
Slovstvo
Stvarno in imensko kazalo
Odrežite!
N A R O C I L N I C A
Glede na razpis Zveze čebelarskih društev za Slovenijo naročam obvezno čebelarsko učno knjigo:
SODOBNO ČEBELARSTVO
Praktični del
Želim broširano, v platno vezano izdajo.
Akontacijo za knjigo v znesku 1000 din bom plačal takoj, v	zaporednih mesečnih obrokih po ..........................................din	na	čekovni	račun	pri	Komunalni
banki v Ljubljani: 60-KB-1-2-1077; ostanek po prejemu knjige.
Moj naslov: ...............................  poklic:	..................
Bivališče (kraj, ulica):
pošta:	r	....
Lastnoročni podpis:
Opomba: Nezaželeno črtajte!
Kakor ,j< ra/vidno iz objavljene vsebine, obravnava knjiga vsa najvažnejša vprašanja, ki morejo zanimati praktičnega čebelarja. Razvojno prikazuje razne načine čebelarjenja, ki so se izoblikovali pri'nas in drugod po svetu, ter podčrtava vse tisto, Lar more zboljšati uspehe v čebelarstvu. Zanimiva so zlasti začetna poglavja, ki posegajo deloma v področje etnografije in skušajo rešiti nekatere probleme, s katerimi smo se v našem strokovnem časopisju doslej dokaj površno ukvarjali. 10 načrtov v obliki prilog, okrog 300 izbranih slik, ki bodo krasile knjigo, in nad 500 strani, ki jih bo obsegala, bodo njeno vrednost še povečale. Zato jo bo hotel imeti \ svoji knjižnici vsak nkaželjen čebelar. Da si jo zagotovi, naj takoj odreže od tega lista naročilnico in naj jo s potrebnimi podatki čimprej pošlje Zvezi. 1000 dinarjev, ki jili lahko plača, kdor je v zadregi zaradi denarja, tudi \ več obrokih, sprejemamo samo kot akontacijo. Ceno bomo določili šele ob izidu knjige, to pa zaradi tega, ker ne nameravamo delati z njo nikakili dobičkov in bi nas lahko preutesnjena kalkulacija, kakor se je to zgodilo pri izdaji prve knjige, zavedla v neprijetnosti in težkoče. Vsekakor pu bo cena za prednaročnike mnogo nižja kakor kasneje v prosti prodaji. Zato ne zamudite ugodne prilike in z naročilom pohitite! I’rednaročnino pošljite po čekovni položnici, ki jo lahko kupite na vsaki pošti, položnico označile s številko našega čekovnega računa pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-l-Z-1077, zadaj na njenem srednjem delu pa napišite, da je denar namenjen za knjigo.
Hkrati opozarjamo vse tiste čebelarje, ki še nimajo prvega dela Sodobnega čebelarstva, da ga na roče, kajti le oba dela skupaj bosta sestavljala zaključeno celoto. Knjiga stane 1350 din in jo lahko dobite tudi na obroke.
Odrežite!
Znamka za 10 din
i
ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO
LJ UBLJAN A
Miklošičeva ccstc 30