KAJ SE DOGAJA NA NAŠIH SREDNJIH ŠOLAH?
Vpisanih več kot omogočajo prostorske možnosti
Obtinslti izvršni svet je ob obravnari gndiva o uresničeva-nju prenovitvenih del na Ijubljanskih srednjih šolah podal tudi sledeče mnenje: nesprejemljivo je, da vpis na srednje šole in štrevilo otrok, ki se na njih izobražujejo - določajo prostorske moinosti, ne pa interes in potreba združenega dela. Ker smo se opredelili, da je znanje tisto, ki je potrebno zi naš razvoj, je potreboo storiti vse, da bomo zagotorili čimvečjemu številu otrok raožnosti kvalitetnega izobraževa-nja. Zato podpiramo aktivnosti, ki so naravnane v tej smeri in smo se pripravljeni tudi konkreto angažirati v primeru jasneje iznženih potreb in pobud srednjih šol glede zagotav-Ijanja dodatnib prostorskih možnosti.
Sicer pa so člani izvršnega sveta tudi ugotovili, da je dal prenovitveni program srednjih šol pomerabne rezultate. Izre-kajoč polno podporo nadaljnjim aktivnostim, pa je bilo dano mnenje, da bi bilo potrebno že tekom leta zgotoviti sredstva za pnpravo dokumentacije za izgradnjo prizidka k srcdnji šoli za računalništvo in za izgradnjo srednje agroživilskc šole.
Program investicijsko-prenovitvenih dei na ljubljanskih srednjih šolah, sc je oblikoval v skladu s srednjeročnimi in letnimi plasnkimi usmeritvami. Za njegovo uresničevanje je bil odgovoren operativni odbor, inženirske storitve pa po pogodbi opravlja LlZ-inženiring. Za financiranje programa v Ictu 1986 in 1987 so bila zagotovljena namenska sredstva iz povečane prispevne stopnje za izobraževanje v Ljubljani in sicer en odstotek za junij-december 1986 oziroma 0,5 v letu 1987 in interventnih sredstev izobraževalne skupnosti Slove-nije za nujna investicijskovzdrževalna dela. Sodelovale pa so tudi srednje šole z lastnimi sredstvi, saj od leta 1985 združuje-jo 50 odstotkov sredstev za amortizacijo Solskih stavb. V letu 1986 pa so nekatere 5ole sodelovale tudi z lastnimi sredstvi, delež kreditov pa je v skupnih finančnih sredstvih znašal 35,7 odstota. Še to. Resne motnje ph izvajanju programa v lan-skem letu je povzročil tudi interventni zakon, saj do potovice leta ni bilo možno izdelatti realnega programa.
V Ljubljani je 26 srednjih šol od kateirh le 15 v celoti razpolaga s prostori v lastni šolski stavbi. Srednja agroživilska šola pa zaradi pomanjkanja šolskega prostora začasno delujc
v Kamniku. Srednje šolske stavbe v Ljubljani so stare - nji-hova povprečna starost je 67 let. Mnoge izmed njih tudi funkcionalno niso prilagojene potrebam sodobnega pouka.
V tem šolskem letu je v 751 oddelkih ljubljanskih srednjih šol vpisanih 23.143 učencev, od katerih je 5,9,49 odstotka Ljubljančanov. Pri oblikovanju investicijsko-prenovitvenih del je bilo temeijno vodilo, da je treba s sanacijo šolskih stavb izboljšati standard za vzgojno-izobraževalno delo ter pogojc za delo in življenje na srednjih šolah v Ljubljani čimbolj izenačevati. V program teh del je bilo vključenih 26 Ijubljan-skih srednjih Sol. Pri tem so bila opravljena obnovitvena dela na 21 šolskih zgradbah, večje notranje prenovitve v 8 šolah (na novo pridobljeno 4.664 kvadratnih metrov), priključitve-no daljinsko ogrevanje do začetka kurilne sezone na 6 sred-njih šolah. Končane so bile priprave za investicijska vlaganja v pridobitev novega šolskega prostora v letu 1988 na 3 šolah, stekle so priprave za 13 naložb za pridobitev novega šolskega prostora v letih 1989/90 in pripravo tehnične dokumentacije za priključitev na daljinski vir ogrevanja za 2 šoli,...
Močno pa zaskrbljuje vpis za naslednje šolsko leto, saj je prijavljenih 7.141 učencevna 6.720 razpisanihmest.Presežek je torej 421 učencev, največji je na srednjih šolah tehničnih strok in vsebinskih storitev, za družboslovje, ekonomski, pedagoški, naravoslovni. Zaradi prostorske stiske in v želji, da bi čimvečjemu številu učencev omogočili vpis v programe, za katere so motivirani in sposobni, je koordinacijski odbor pri MIS oblikoval predlog vpisa, ki za 7 oddelkov presega predlog republiške izobraževalne skupnosti, saj je pričakova-ti, da z adaptacijami na treh šolah pridobljen dodatni Solski prostor, nekaj pa tudi z racionalizacijami mreže šol elektro-lchniSkega programa. Medobčinska gospodarska zbornica pa izakzuje povečane potrebe po delavcih tudi v kmetijski in vetcrinarski dejavnosti.
Povsem na dlani je, da tovrstna dejstva, ki izkazujejo tudi pričakovano povečanje vpisa, bo morala prednost pripasti izgfadnji novih šolskih prostorov, kar pomeni, da bo prenovo potrebno upočasniti in osredotofiti ie na nujna sanacijska dela.