LOJZEZUPANC nj dotaknil. Prijel je vilo za roko _ ter jo odpeljal v svojo kočo, kjer PASTIR S ČUDEŽNO VREČO Je z nJ° delil svojo skromno večer- jo: hlebček debelačnega kruha in latvico mleka. Potlej je vili pokazal (BELOKRAJINSKA PRIPOVEDKA) Pot do gprjanskega jezerca ter jo pospremil. Ko sta dospela do jezer-ca, se je vila lepo zahvalila pastirju V gorjanskih hribih je živel reven za gostoljubje in pomoč ter ga še pastir. Pasel je ovce. Debelačnega vprašala: kruha in mleka je imel zmerom na »Dobri pastir, kaj naj ti dam v pretek. In kdorkoli se je namahnil plačilo?« k njemu, mu je oteščil glad s hleb- Pastir je nekaj časa premišljeval, cem kruha in latvico mleka. potlej pa je kar tjavendan zinil: Nekoč pa se je v širnih gorjan- »Rad bi takšno vrečo, da bi vsak- skih gozdovih izgubila sama gor- do skočil vanjo, komur bi velel!« janska vila. Čim bolj je tavala, tem ))Imaš jo!<< je odgovorila vila ter bolj je bredla v gosto borovje m se potopila na dnu gorjanskega je- bukovje, a do jezerca, kjer je do- zerca v vilinski grad. movala s svojimi sestricami, le ni Pastir je pobral vrečo ki se je pns a. Trmtoa in lacna se je pod iznenada pojavila na tleh pred mrak zgrudila poleg stare bukve m njini) in odšel v svojo koča Zdaj milo zajokala. je jmej 5udežno vrečo in je bil sre- Kadar vile jočejo, jim iz oči "čen. V jutru naslednjega dne je na- polze sami biseri, njih jok pa je po- gnal čredo v dolino, odpovedal go- doben otožni pesmi, ki prihaja iz spodarju službo in se napotil s ču- svireli in zamira nekje za devetimi dežno vrečo po svetu. Pod večer je gorami. dospel do smuškega gradu. Nihče Večerilo se je že. Pastir je baš ni stanoval v njem, ker se je bila večerjal, kar mu udari v uho žalost- po vsej Beli Krajini raznesla vest, na, zategla pesem vilinskega joka. da v gradu strašijo sami vragi. On Poskočil je na noge in prisluhnil. pa je pogumno stopil v največjo »Tako joka samo gorjanska vila,« grajsko sobano in legel na zapušče- je zamrmral in se napotil za glasom no postelj. otožnega plača. Sredi noči ga je iz spanja vzdra- Po dolgem, truda polnem iskanju mil strahovit krik. V sobo so pri- je našel vilo, ki je sedela pod staro dirjali trije šepasti vragi in se kre- bukvijo in jokala. Pred njo na tleh gali med seboj: je bil kupček samih biserov, ki jih »Ali ne diši tukaj po debelačnem >e bila vila najokala, a pastir se jih kruhu?« je zarjul prvi. 119 »Meni pa se dozdeva, da diši po ramo in odžvižgal dalje. Prispel je mleku!« je zakričal drugi. do gradaškega kovača. Naveličal »Huuuu!« je zatulil tretji. »Člo- se je prenašati po žveplu smrdeči veka sem zavohal!« tovor po svetu. Zatorej je vstopil v In že so vsi trije navalili v kot, kovačnico, povedal mojstru kako kjer je ležal pastir na postelji. Le-ta in kaj in položil vrečo na nakovalo, pa je brž zagrabil čudežno vrečo in rekoč: zavpil: »Trije vragi, brž v vrečo!« »Holaj, mojster, le po vragih!« Komaj je bil spregovoril, že se je »Bunkati, bunkati, joj, joj, pre- zgodilo. Potlej je zavezal vrečo, jo joj!« je zavekalo v kovačnici. Ko je postavil v kot in znova zaspal. Ko bil mojster vragom potolkel vse ro- je v dolini petelin prvič zapel, je ge, je pastir odvezal vrečo in za- vstal, zadel vrečo na ramo in se vpil: spustil v dolino. Na semiških gum- »Ohej, vragi, brž odtod!« nih so mlatiči že mlatili pšenične Brez rog in šepajoč so jo vragi snope. Stopil je k njim, jim pove- ucvrli v peklo. Pastir pa se je vrnil dal kako in kaj in vrgel vrečo sred v smuški grad, kjer je v sreči in gumna med snope, rekoč: zadovoljstvu živel do svoje smrti. »Hej, mlatiči, le po vragih!« Po njegovi smrti so Belokrajinci »Pi-ka, po-ka, au, au, au!« je za- iskali čudežno vrečo po vsem gradu, donelo po vsej belokrajinski kotli- a zaman. Niso je našli. Še danda- ni. Ko so bili mlatiči vragom do- nes jo iščejo med razvalinami smu- dobra zrahljali kosti, je pastir zadel škega gradu. Zaživel bo srečno, vrečo s stokajočimi vragi spet na kdor jo bo našel!----------