Leto XYIL, št. 263 _i pm VLLLStVO. iMJttOM, aJMkUJOVto ulica & — reletoo »1Z3, 312&. i 121, 3126, 3128»" uiseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-ourgova ai. 4. — Tet S39'a 8492-Podružnica Maribor; Gosposka oilca 9t_ LL — letelon tU. 2456. fuuružnlca Celje: Kocenova Ulica «t 4. — Telefon St. 190. iiiciuu pn pošt, aek. za vodili: LJubljana St. 11.842. Praga Cisto 78.180. vVlen St 10524L Ljubljana, četrtek g. novembra 1936 Cena * Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina rT"tJtol mesečno Um 25.— Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5 relefon 8122. 3123. 3124, 3125. 3126 ICartfcor. Gosposka ulica IX Telefon Sv 2440 Celje, StrossmayerJeva ulica 1 Telefon ftt 65_ Rokopisi se ne vračajo Nova nota v poljski zunanji politiki Poljska diplomacija ne spada med tiste, katere predstavitelji mnogo potujejo v zunanjem svetu. To je danes, ko so diplomatska popotovanja tako rekoč dobesedno na dnevnem redu, jako važno dejstvo. Priča nam o nekem posebnem zadržanju poljske zunanje politike. ki se je moglo dobro vidno opažati v toku zadnjih let. To zadržanje se more označiti kot nekakega rezervirana užaljenost. Morda je ta označba nekoliko preostra, ali vsekakor izvira iz takega razpoloženja. Odkar se je pojavi! italijanski načrt za četvorni pakt velesil in ga je Francija sprejela, ne da bi pokazala težnjo pritegniti še Poljsko v ta recimo ek-sku-tivni konzorcij evropske politike, je bila Poljska proti Franciji rezervirana, dasi ni odpovedala nobene določbe dotlej veljavnih prijateljskih in zavezniških pogodb. Prišel je načrt vzhodnega pakta, ki £a Je postavila Francija in zagovarjala tudi Anglija. To je bila druga velika zamera. Poljska je absolutno odrekla sodelovanje, ker za nobeno ceno ni hotela pristati na možnost, da bi kdaj ruske čete korakale skozi poljsko državno ozemlje na pomoč zoper Nemčijo, če bi ta napadla Francijo pa z njo jrvezano Poljsko samo. Odtlej je bilo jako hladno tudi razmerje do Rusije, dasi se ni v formalnem pogledu poslabšalo. V zvezi s tem in še z drugimi spoditikljaji se je poslabšalo tudi razmerje do Češkosovaške ter zelo ohladilo razmerje do Rumunije, s katero je Varšavo vezalo dotlej najtesnejše zavezništvo. Na podunavskih problemih se je Poljska domala povsem desinteresi-:rala, vzdrževala pa je iz povsem nega-tivistionih nagibov prav dobre stike z Madžari, kar je nieno razmerje do Male antante še nadalje poslabšalo. Večjo aktivost je pokazala poljska zunanja politika samo v balfškem področju, v težnii. da si tu pridobi odnosno utrdi prijateljstvo ter zavezništvo. Toda ne more se reči, da bi imela ori tem posebnega uspeha. Lega ob meji velike Rusije nalaga namreč baltiškim državam dolžnost previdnosti in se zato skušajo z uspehom držati v zlati sredini med poljskim in ruskim vplivom,. Posledica tega je, da Poliska ni mogla doseči vodilne vloge v baltiškem področju. Dočim se je na ta način ohladilo poljsko razmerje do vodilnega francoskega bloka, se tudi niso mogli prav ogreti odnosa ii ''o Nemire. Vrh tega ie sedanje razmerje med obema državama. ki ga ie narekovala trezna pamet ter je omejeno n? desetletno dobo, še sleherni dain v nevarnosti, da ga izpod-nes~ močnejši tok elementarnega dA-gaiania. Neaktivnost in očitna rezervira nost v navedenih smereh ie imela že sama po sebi za po«lod;co enako rezervira-rrst tudi v stiku z Italijo ter Anglijo, rlT3+i of tpd°i. ko sta ti rtve vHe^ili pri?'i navzikriž radi Abesinite. Tu je 7oret previdnost narekovat« nekn re-."""vo. v kolikor ni že cdinljercosf: kon-r"Vta r^vzročala man,'5t' zaTpmanie. Nemara ie ^o svo^e p-isnevala tudi mi-x\p Vot^iia.lrie težnje, ki f<-> se pričeto inrplinvi-^ti v poljski zunanji r>olit''n. rezerv»rancc,+4 niso mogle Poljske r-' •'-o akni ti riti važno stvari kakor so ! crqncoski in ang^Ski diplomatski poset'. Poljska ie vztrajala na svojem pridržanem s,blišču v nekaki kontinentalni --rlendid isolation če ?e je smatralo da je stari maršal Pil=udski pravi n purista vitel j take politike, ie to nemara domneva. ki ni bila jako daleč o* resnice. Ven da" jo gotovo, da ni samo smrt starega borca Pils^dskega povzročila, na =e -'e zače'^ poljska politika zaobra-čatj. Nova nemška oborožitev ojače~""e nemških nacionalnih "ežen1*. okrepitev Rusije zlasti v vojaškem pogledu in končno tudi veliko ojačenje Italije po abesinskem uspehu, vse to je po svoje pripomoglo, da se je pričela čutiti Poljska čim dali« boli neprijetno v svoji osamljenosti. Izkazalo se je da je nemogoče zastopati politiko izolacije in rezerviranosti v legi sredi kontinenta, pa hkrati sredi najmočnejših sil, ki si kopičijo najmodernejša orožja v orja-ški^ dimenzijah. Ponovno smo imeli priliko opozoriti, kako je celo v baltiškem področju, kjer je imela Poljska še razmeroma največ uspehov in prestiža. njeno poziciio oslabil^ piričenjajoča restavracija nemške pomorske bojoie sile. ki preti, da napravi iz Baltiškega morja nekak severni »mare nostro«. Nemška napoved svetovne protiboljše-viške fronte je že po svoje vznemirila poljsko politično javnost, ker je postajalo čim dalje jasneje, da pomeni ta politika bagateliziranje Poljske, da o drugih kombinacijah sploh ne govorimo. Ko so končno padle še besede o novi osi evropske politike, osi Berlin— Rim, ki naj se nanjo n asi orni ostali kontinent, i« v "•-'emirjen je še naraslo. Ozadje dunajske konference: AVSTRIJA - JEZIČEK V OSIŠČU RIM-BERLIN Italljansko-nemški sporazum je postavil Avstrijo v zelo neprijeten položaj Njena nadaljnja neodvisnost bo preizkušnja za zvezo Rim-Berlin Dunaj, 11. novembra, b. Po informacijah iz zanesljivega vira je sedaj že izven vsakega dvoma, da tvori glavni predmet dunajskih razgovorov diplomatskih predstavnikov rimskega trikota v prvi vrsti vprašanje obsega nedavnega italijansko-nemške-ga sporazuma, s katerim je tesno zvezano drugo vprašanje: kako spraviti ta sporazum. skupno z avstrijsko-nemškim sporazumom z dne 11. julija t. I., v sklad s tako-zvanimi rimskimi proto! oli. ki so Italiji zagotovili prevladujoč položaj na Dunaju in v Budimpešti. Spričo velikega pomena kt ga pripisujejo tako dunajski kakor budim peštanski krogi razčiščenju tega osnovnega vprašanja, je skoro gotovo, da so trenutno povsem potisnjena v ozadje nekatera druga specifična vpraSanja, o katerih «e je pred pričetkom dunajskih posvetovanj toliko pisalo: tako predvsem vprašanje restavracije habsburške d;na«tije, ki bi se ji Hitler postavil z vso odločnostio po robu. ter vprašanje madžarskega revirionizma. ki bi tvorilo razumljiv kamen spodtike na poti k napovedanemu zbližani« z državam! Male antante. i ff^lijansko-nemški sporazum glavno vprašanje Ce se torej iztočijo ta manjša vprašanja, ki bodo že v nekaj dneh preživela svojo »senzacionalnost« ostane kot glavno vprašanje v ospredju dunajskih razgovorov italijansko-nemški sporazum kar se tu označa tudi kot vprašanje vzporeditve in prilagoditve avstrijsko-italijanskega prijateljstva *. novim razmerjem obeh držav do Nemčije. Cianovo potovanje v Berlin in Bechtesga-den je dunajske politične kroge najprej presenetilo. Pozneje so prišle iz Rima po-mirljivejše vesti, ki so opravičevale pospešeni tempo italijanske politike s poletnim potovanjem angleškega kralja po Jadranu in Egejskem morju. Dočiim so sedaj v dunajskilh uradnih krogih že nekoliko pomirjen: v tem pogledu, pa se v krogih desno usmerjene katoliške opozicije pojavlja neka vidna zaskrbljenost, izražena v bojazni. da ne bi italijansko-nemški sporazum avstrijskim interesom vendarle škodil. Pri tem namigujejo na potovanje jugosloven-skega kraljevskega namestnika kneza Pavla v London, pa tudi na Beckov londonski obisk, kar utegne biti v zvezi z angleško reakcijo na črto Rim-Berlin. Četudi pa so v uradnih krogih pomirjeui 3pričo rimske zagotovitve, da bo italijanska vlada slej ko prej podpirala Schuschni-gov režim, kar je te dni gotovo še posebej poudaril tudi italijanski zunanji minister Oiano v razgovorih z avstrijskim kancelaj-jem, se vendar pri sedanjih razgovorih skuša najti način, po katerem bi se končno spravili v medsebojni sklad povsem samostojni rimski protokoli z enako samostojnim avstrijsko-nemškim sporazumom z dne 11. julija t. 1. V teku teh velikih diplomatskih naporov se je v znamenju razčiščevanja položaja pojavilo novo načelo medsebojnega sodelovanja, po katerem italijan-sko-nemško prijateljstvo ne sme v bodoče nikoli tako daleč, da bi zaradi njega kakorkoli trpeli interesi avstrijske republike. Odprto ostane seveda navzlic temu vprašanje. kako daleč lahko poseže taka medsebojna prilagoditev glede na Društvo narodov, Malo antanto in avstrijske ozire na zapadno Evropo, ki jih navzlic takozvane-mu novemu osišču Rim-Berlin ne smemo podcenjevati, kakor je spet do drugi strani res. da je Avstrija v primeru kakršnegakoli sodelovanja med Italijo, Nemčijo in Madžarsko vsem tem trem dižavam nujno potrebna kot tranzitni most, Avstrijske skrbi Gledana s te perspektive zadobiva po mnenju avstrijskih političnih krogov dunajska konferenca držav rimskega bloka videz nekakšnega ?pota v neznano«. Sehu schniggova vlada kaže sicer polno razume vanje za sodelovanje med Italijo in Nem čijo v kolikor gre pri tem le za splošna evropska vprašanja odtočno pa v isti sapi odklanja vsako misel na izraho te zveze v agresivne namene in v prenagljene korake, od katerih Avstrija pričakuje samo nove nerodne zapletljaje ki bi imeli hude posle dice tudi zanjo samo. Zato te dni na Du naju tako radi govore o veliki mirovni misiji avstrijske republike kateri pripisujejo avstrijski državniki v trikotu Rim-Berlin-Budimpešta vlogo nekakšne zavore. Vmesna vloga Dunaja V tej zvezi zaslužijo pozornost uradno inspirirana izvajanja »Neuigkeits-Weltblat ta«, ki piše med drugim; Dunaj pomeni prečnico na osi Rim-Berlin. nakazani od Mussolinija. kajti na Dunaju se križajo težnje nove nemškc-italijanske politike, na katero je navezan tudi poudarjeni madžarski revizionizem. z drugo politično linijo Evrope, ki v podunavskem bazenu druži Malo antanto in gre preko zapadnih demokracij še naprej v Ženevo. Dunaju pripada velika naloga, da po svoje doprinese k izravnavanju obeh teh dveh evropskih teženj, to pa na ta način, da se sicer čuti zvezanega s severno-južno osjo, pri tem pa ne pozablja, da so tudi v programu DN pomembni elementi zagotovitve miru. Najboljši dokaz, da je ta vmesna vloga Dunaju tudi sedaj ostala, je dejstvo, da rimski protokoli in posebej še avstrijsko-nemški sporazum. odklanjajo vsako snovanje novih blokov. Avstrija preizkusni kamen osišča Rim—Berlin Iz vseh teh avstrijskih pogledov na položaj se torej vidi, da je samostojnost in neodvisnost Avstrije predpogoj in preizkusni kamen osišča Rim-Berlin. Vprašanje, kako naj se na osnovi te osi urede vsa viseča srednjeevropska vprašanja, pa ostaja seveda odprto. Po mnenju dunajskih političnih krogov se vsem pretiranim načrtom, ki bi bili v zvezi s to novo evropsko linijo. že zaradi Avstrije same in zaradi ozi-rov do njene samostojnosti postavljajo težke meje, ki jih tudi dunajska konferenca rimskega trikota ne bo mogla z lahkoto preiti. Prvi korak na potu k uresničenju osi Rim-Berlin predstavlja nedvomno indirektna vključitev Nemčije v rimske protokole, ki pa nujno zahteva, da se Nemčija in Ital/ja sporazumeta o interesih sodelujoče Madžarske. Posledice takega sporazuma, ki hi nedvomno pomenil okrepitev madžarske re-vizionistične propagande, pa zahtevajo nadalje sporazum obeh držav z državami Male antante, torej nekakšno izravnanje madžarskih interesov in interesov držav Male antante. Pot dvostranskih sporazumov samo z nekaterimi izmed teh držav, ali z vsako izmed njih posebej, ne more privesti do tega cilja; še mnogo manj pa bi mogla služiti takemu namenu želja po obkroženju Češkoslovaške, ki je vendar del Male antante. Spričo vseh teh negotovosti so objektivni opazovalci že sedaj prepričani, da ne more dunajska konferenca prinesti ni-kakih senzacionalnih odločitev. Mala antanta in oborožitev Madžarske V kolikor pa bi se vendarle utegnilo po javiti n. pr. vprašanje madžarske ponov- V takih spremembah se je začela uveljavljati nova nota v poljski zunanji politiki. Prišel je poset Gamelina v Varšavi, ki mu je sledili poset Rydz-Smiglyja v Parizu, nato še Beckov poset v Parizu in sedaj v Londonu. Gotovo bi bilo prezgodaj govoriti o pre-okretu v varšavski politiki, da pa gre za novo noto v njej, o tem ne more biti nikakega dvoma. Interesantno je in gotovo ne slučajno, da je nekako istočasno Velika Bri-tainija uvidela veliko zablodo, da bi bilo še mogoče računati s splendid isolation v otoški poziciji. Dandames, v dobi podmornic in zlasti avionov, je tudi Anglija postala del kontinenta. Na njegovo usodo je veže tudi imperialna pot skozi Sredozemsko morje, ki jo je Eden s poudarkom označil kot os britanskega imperija, ne kot »bližnjico«. Ona stru-ja, ki bi želela, da se britanska politika vrne na nekdanje idilične parole izolacije, je dokončno doigrala. Ostala pa je Anglija zvesta svoji osnovni tezi, težnji, da je treba z vsemi silami preprečiti nastajanje bojnih blokov v Evropi ter porabiti ves vpliv za to, da se ojači zdravo razmerje ravnovesja, ki bi imelo v sebi garancijo mi- rovnega razpoloženja. V tem stremljenju se angleška politika čudovito ujema s poljsko in gotovo nd slučajno, da je prav sedaj Eden povabil Becka v London. Na drugi strani je nevarnost za Poljsko, da se prav sedaj sklene novi Locarmo samo za zapad, dočim se na vzhodu Nemčiji pustijo proste roke. Celo ideja o četvornem paktu velesil se je znova pojavila in povzročila vznemirjenje v Varšavi. Ker je Francija vezana napram Rusiji, je tudi s tega vidika najprikladneje poskusiti z novim uveljavljanjem preko Velike Britaniji. Poljsko prizadevanje, da se za vsako ceno onemogoči neposreden spopad med Nemčijo ter Rusijo, je tudi angleška simpatija. Sploh se bo nedvomno ugotovilo v marsikakem pogledu če ne istovetno, pa vsaj vzporedno premotri-vamje evropske politične situacije. Na sedamgem Beckovem posetu v Londonu sicer ni pričakovati velikih zaključkov, toda v današnji situaciji je nad vse značilno že dejstvo, da se je Beck podal prav v London. Poljska se vrača iz prostovoljne izolacije, ki se ne more označevati drugače kot zagata, a istočasno se Anglija vrača nazaj k orožju. ne oborožitve, je že sedaj več kot gotovo, da bi Mala antanta na tako samovoljno akcijo Madžarske z največjo lahkoto odgovorila s tem, da bi enostavno tudi sanva odpovedala vse neštete obveze, ki so jih mo rale tudi njene članice sprejeti s trianonsko mirovno pogodbo nasproti Madžarski. Tisti, ki bi v tem primeru izgubil več, bi bila nedvomno spet samo — Madžarska! Novi dodatni protokoli k rimskim protokolom Rim, 11. novembra b. Dunajski dopisnik rimskega lista »Popolo di Roma« Alfredo Signoretti sporoča svojemu listu, da bodo sklepne listine dunajske konference vsebo- vale nekaj dodatnih protokolov k že podpisanim sporazumom. Posamezne točke teh dodatnih protokolov pa ne bodo objavljene. Prva seja Dunaj, 11. novembra. AA. Danes popoldne je bila prva seja zastopnikov Italije, Avstrije in Madžarske. Dopoldne so bile italijanska. madžarska in avstrijska delegacija pri službi božji, prirejeni za rojstni dan kralja Viktorja Emanuela v italijanski cerkvi. Okoli 13. je priredil zvezni predsednik Miklas obed na čast italijanskemu ln madžarskemu zunanjemu ministru. Pri svečanem nocojšnjem sprejemu pri zveznem predsedniku je bilo navzočih nad 1500 povabljencev. Madrid se trdovratno brani Vojska generala Franca še vedno ni prodrla preko reke Manzanares Madriu, 11. nov." db. Boji za mostove preko reke Manzanares se nadaljujejo z nezmanjšano rditostjo in so imeli nacionalisti hude izgube. Madridsko prebivalstvo opazuje boje s streh višjih hiš. Vlada je pozvala prebivalstvo, laj pripravi v e za obrambo, da bi se zadržal napad tujskih legionarjev. "roglas pravi, da mora postati vsa - a hiša trdnjava, iz katere naj bi se pobijal sovražnik. Nacionalistične baterije ob treljujejo neprestano toleiskl in segovijski most. Predsednik katalonske vlade Companys Je obve til madridsko prebivalstvo brezžično, da so na poti v Madrid znatna oja-1" katalonske milice. Boji na ulicah iNajhujs. 00j'i so se včeraj vodili na južni strani mesta, kjer .-o nacionalistične čete le zelo počasi in z največjo previdnostjo napredovale, ker sc naletele na hraber odpor vladnih miličnikov. Po tež ih izgubah na obeh straneh ie je Francovim četam končno le posrečilo predreti živ obrambni zid miličnikov s tanki, topovi in zlasti letali, ki so neprestano bombardirala vladne po tojanke. Francovi napadalci eo po dolgih bojih prodrli nato tudi v mesto, kjer so se vnele nove poulične borbe, v katerih so se na strani nacionalistov izkazale zlasti maroške čete in tuje legije, ki so, ka or pravijo po lednja poročila, zavzele tudi južni madridski kolodvor. Osvojitev tega objekta pa ni bila lahka, ker so vladni miličniki do zadnjega vztrajali na me tu. Levo krito nacionalistov je zasedlo vse-učiliški del mesta, od koder so se vladni miličniki baje uma) nili proti Alcala de Dehares. Vojno mini tetvo je bilo večkrat z uspehom bombardirano. Tudi obrambni odbor pobegnil Po poročilih iz glavnega stana nacionalistov, je včeraj zapustil Madrid tudi ta-kozvani obrambni komite, ki je bil ustanovljen po begu madrid ke vlade v Valen-cio. Člani komiteja so se odpeljali v 165 km jugovzhodno od Madrida se nahajajo-čo Cuenco. Včeraj so se iz ogroženih preimertij zatekali proti me tnemu središču številni ubežniki. Vsem sc bila takoj določena stalna stanovanja in zavetišča. Ker se je v poslednjem ča u večkrat primerilo, da so nekateri skriti pristaši nacionali tov streljali z oken madridskih hiš in metali na vladne miličnike celo granate, je bila ; danes odrejena stroga kontrola vseh ma-! drid ikih stavb, da bi se delo takih zahrbtnih sovražnikov onemogočilo. Včeraj in danes so ie nadaljevala šte- vilna bombardiranja glavnega mesta la zraka. Posebno veliko škodo so napmerila Francova letala včeraj popoldne, W •» bombardirala parlament in borzo. Kaj pravi general Miaja General Miaja, vodja madridske obramb*, je snoči v telefonskem razgovoru s paai škim španskim poslaništvom zanikal vesti, da bi bili nacionalisti že prekoračili reko Manzanares. Noben nacionalist ni do sedaj prestopil te reke. Zanimivo je, da je ta demanti madridskega vrhovnega poveljnika potrdil v svojem običajnem govoru v radiu tudi nacionalistični general Queipo d« Liano, ki je zanikal vesti, da bi bilo že prišlo do pouličnih bojev v Madridu. Iz Francovega tabora Uradni komunike nacionalistične bna žične postaje v Salamanci poroča, da so nacionalisti v Madridu zasedli več važnih strateških točk. Počasnosti operacij okoli Madrida se ni treba čuditi. Motorizirani oddelki nacionalističnih čet so prodirali z veliko naglico in morajo sedaj čakati, da pride za njimi glavni del čet. V bojih pri Časi de Campo so nacionalistične čete z ročnimi granatami vrgle miličnike iz njihovih utrjenih postojank. Na desnem krilu pri Villi Verdi, približno 8 km južno od Madrida, so nacionalistične čete odbile protinapad miličnikov. Na fronti pri Escorialu, severozapadno od Madrida, se prodiranje nacionalističnih čet metodično nadaljuje. Vojno porodilo madridskega obrambnega odbora Obrambni svet Madrida je objavil opoldne poročilo, ki pravi med drugim: Včerajšnji dan je bil za republikance docela ugoden. V Ijaitih bojiih v vseh odseknh Madrida so bili miličniki v premoči ter še dalje' obvladujejo mo®tišča čez Manzanares. 18 vladnih letal je obstreljevalo s strojnicami nacionalistične postojanke prti Madridu ter je prisililo nacionaliste k begu. Nacionalisti so imeli mnogo mrtvih. Skupina sedmnih letal je razpršila sovražne čete v Naval Carneru ter metala z uspehom bombe na protiletalske baterije pri Leganesu in Carabanchelu. Katalonske čete v Madridu Madrid, 11. novembra, o. Snoči je prispela semkaj prva katalonska kolona, ki šteje 5.000 vojakov, in vsak čas pa pride še nadaljnjih 10.000 Kataloncev. Tedaj se bo pričela splošna vladna protiofenziva. V Madrid so poslali iz Katalonije že mnogo novih letal in drugega vojnega materijala. Pri bojih proti nacionalističnim letalom so v pretekli noči prvič sodelovali tudi veliki protiletalski topovi. Bomba z nacionalističnega letala je razdejala postajo Goyo v bližini sagovijskega mosta, kar kaže, da nacionalisti še vedno niso prodrli preko reke Manzanares .ker bi postaje, ki je v neposredni bližini mostu, sicer ne bombardirali. Beck zadovoljen Nje^v poset v Londonu je po njegovi lastni izjavi uspel v vsakem pogledu London, 11. novembra, b. Snoči je poljski zunanji minister Beck sprejel zastopnike svetovnega časopisja in jim med drugim izjavil: Moj londonski poset je, lahko rečem, uspel v vs«kem pogledu. Imel sem priliko izmenjati svoje misli z»zastopniki angleške vlade glede vseh perečih evropskih problemov. Samo po sebi se razume, da je bil med temi problemi tudi edan-ski problem. Glede židovskega vprašanja sem dobil vtis, da se angleška vlada v polni meri zaveda važnosti tega problema in stiske, v kateri se večina pripadnikov te človeške zajednice nahaja Ta statistika je deloma gospodarskega, deloma socialnega značaja. Omiliti jo je mogoče v prvi - vrsti z dovoljevanjem izseljevanja. Seveda ' pa se glede Palestine z angleškimi državniki nisem mogel podrobneje razgovoriti. ker je to vprašanje, ki se tiče samo britanske politike. Na dnevnem redu naših skupnih razgovorov je bilo nadalje tudi lokarnsko vprašanje. Poljska je prepričana, da se na evropskem zemljevidu nič takega ne bo zgodilo, kar bi spravilo v nevarnost življenjsko varnost naše države. Vzhodni pakt trenutno ni aktualen. Poljsko-nemški pakt pa ostane še vedno eden izmed temeljnih kamnov evropskega miru. Poljska je seveda z mnogimi pakti zvezana tudi z državami srednje Evrope, med njimi zlasti z Madžarsko. Po našem mnenju bo evropski mir zares zagotovljen le s sodelovanjem vseh podunavskih držav btez kakršnekoli izjeme. Težkoče med Češkoslovaško in Poljsko so oisto lokalnega značaja m ne morejo resno motiti odnošajev med obema državama, še celo pa bi bilo pretirano govoriti v tej zvezi o kakšnem mednarodnem problemu. Obrambne priprave Velike Britanije Novo, povečano oboroževanje Anglije — Posebna pozornost bo posvečena ojačenju aviacije London, 11. novembra, b. Minister za Koordinacijo narodne obrambe sir Thomas Inskip je imel včeraj popoldne v angleški spodnji zbornici daljši govor o potrebah narodne obrambe angleškega otočja in imperija. Poudaril je med drugim: Ce bi se Velika Britanija zapletla v novo, pa naj bo to vojna, ki bi jo vodili za ohranitev kolektivne varnosti dkupaj z drugimi silami, sami, ali zvezani z drugimi prijateljskimi narodi, potem bi pač take vojne ne mogli preje prekiniti, dokler nebi bili znova povsem sigurni. To pomeni, da bi morali vse svoje napore strniti v to, da bo zmaga zopet naša. Naša današnja glavna ^rt) pa ni več toliko varstvo meja naše ožje domovine, kolikor obramba in varstvo naših obvez nasproti v^emu imperiju, predvsem obramba nažih glavnih prometnih pctov. Naša mornarica je še vedno naša glavna obram-M» sila, toda poleg nje in ob njej pa mo-•mano čim hitreje zgraditi tudi naše zračno brodovje, našo aviacijo, ki mora postati naša obrambna predstraža. Nov tip našega vojnega letala po svoji sposobnosti, hitrosti Ln po svojem akcijskem radiju daleč prenaša vse tuje stroje. V januarja prihodnjega leta bo v Nottinghamu zgrajena nova tovarna za izdelavo težkih topov. Ako bomo že takoj sedaj podvzeli vse potrebne korake za okrepitev naše obrambe, ne dvomimo, da bo mogoče vojno že v naprej sploh preprečiti, toda za vsak slu-Caj moramo že sedaj biti na vse pripravljeni. število naših letalskih esikadrilj zna-fla sedaj 80. V načrtu imamo znatno povečanje letalskih sil in ustanovitev mnogih rezervnih eskadrilj. Kar se suhozemne armade tiče, smo še precej zaskrbljeni, toda pomen te armade je za nas manjši od mornarice in aviacije. Anglija je otoHr. Ce bo v kratkem izvedla vse obrambne priprave, ki jih predlagamo spodnji zbornici. -ce ji navzlic tej njeni strateško de-likatni legi ne bo treba prav nič bati, ker bomo po svojih vojaških pripravah prekosili v^e druge države. Hrvatske zahteve »Hrvatski dnevnik« je priobčil včeraj 5la- | nek z naslovom »Hrvatske zahteve«, v katerem se v zvezi s sporazumom združene srbijanske opozicije bavi s hrvatskim vprašanjem V uvodu poudarja, da so sedaj sicer vsi politični faktorji priznali obstoj hrvatskega vprašanja, vendar pa je od priznanja do realizacije še dolga pot. Nato izvaja: Sporazum, ki ga je napravila združena srbijanska opozicija, je prav tako v zvezi s hrvatskim vprašanjem, čeprav se nanaša tudi na one probleme, ki niso izključno hrvatskega značaja, kakor n. pr. demokratski družabni red. Sporazum še ni bil v celoti objavljen. Joca Jovanovič in tovariši celo naglašajo. da sta njegov obseg in vsebina mnogo večjega pomena in globlja, kakor je o tem javnost poučena. Vendar se ne sme pozabiti, da pomeni ta sporazum prav za prav le pismeno fiksiranje pogledov treh skupin, v kolikor so si sorodni ali enaki. Ta okoliščina zahteva potrebno rezerviranost vse dotlej, doklej vsebina sporazuma ne bo znana v celoti. Kar se nas Hrvatov tiče, je naše stališče jasno in znano. So ljudje, ki zahtevajo, da bi Hrvatje postavili svoje minimalne zahteve, toda to so taki, ki ne vedo. da naše zahteve niso niti minimalne niti maksimalne, temveč uprav take in tolike, kakršne so potrebne za razvoj in obstanek našega naroda Hrvatski narod mirno spravlja razvoj političnih dogodkov in je gotov, da bo pod uspešnim vodstvom dr. Mačka končno čez daljši ali krajši čas ostvaril svoje zahteve. V drugi beležki pravi list: V Beogradu trdijo, da so zastopniki združene srbijanske opozicije za časa svoje konference telefonsko govorili z dr. Mačkom. Enake vesti so se razširile tudi v Zagrebu. Ker je razumljivo, da se na taki osnovi delajo lahko tudi sklepi, ki morejo biti napačni, smo se obrnili na dr. Mačka z vprašanjem, ali je kdo izmed šefov srbijanske opozicije včeraj z njim telefonsko govoril. Dr. Maček nam je nato odvrnil: »Z menoj ni nihče govoril.« „Obzor" in narodna individualnost V svoji polemiki z beograjsko »Politiko« o pojmovanju ustavodajne skupščine, ki naj reši torvat6ko vprašanje, zahteva »Ob-zor«, da »se mora predvsem priznati stvarnost hrvatske zgodovmsko-politične individualnosti«. Dan pred to zahtevo pa je list sam v velikih dvomih o hrvatski narodni individualnosti, ko piše: »Kaj bi ostalo od naše narodne individualnosti, ako iztrgamo vse ono, kar je nerazrešljivo zvezano s ti-sočdvestoletno vezjo, ki obstoji med njo (L j. hrvatsko narodno individualnostjo) in katoliško cerkvijo in to ne samo kot versko ustanovo, temveč tudi kot predstavnico zapadnjaškega duha in morale, kot nosilko trdno zgrajenega pogleda na življenje in družbo?« i To retorično vprašanje je »Obsor« zastavil tako. da čitatelj laihko odgovori nanj samo eno: Nič bi ne ostalo od hrvatske narodne individualnosti, ako iz nje iztrgamo vplive katoliške cerkve. Mi pojmujemo narodno individualnost nekoliko drugače in smo prepričani da bi po izločitvi vsega tega ostalo še dovolj znakov za dokaz hrvatske narodne individualnosti. »Obzoru« pa je glavni in edini znak hrvatske samobitnosti pripadnost h katoliški cerkvi. Običajno je verska pripadnost zelo podrejen znak za samobitnost kakega naroda, osobito mora veljati to za nas Jugoslovene, ki smo razdeljeni vsaj med tri važne cerkve. Ko »Ob-zor« ugotavlja to intimno zvezo med nar rodnostjo in cerkvijo, se mora zdeti vsa-komur čudno, zakaj operira s Hrvati-mu-slknani in jim priporoča, naj se le zvesto drž' svoje verske zajednice. Povsod vidijo framasone Tisk Katoliške akcije zelo rad razmetava okoli sebe z neresničnimi obdolžitvami, da bi z njimi onemogočil svoje politične nasprotnike. Neštetokrat je slovenske napred-njake že nagnal s framasoni, dasi za take trditve nima niti najmanjših dokazov. Kakor vse kaže. imajo takozvani katoliški krogi povsod enako taktiko. Prošlo soboto je na zagrebški univerzi imel svoje nastopno predavanje docent za primerjalno književnost dr. Ivo Hergešič. Komaj pa je spregovoril začetne stavke, se je iz vrst poslušalcev začni klic: »Dol s framasoni!« Ta vzklik je bil znamenje za splošen nemir in mnogi so začeli kričati, da nočejo poslušat! framasona. Razsodnejši dijaki so priporočali svojim katoliškim tovarišem, naj zapu-ste predavalnico, pa jim ne bo treba poslušati predavanja. Te pametne besede pa niso imele nobenega uspeha. Tudi posredovanje predsednika Jugoslovenske akademi- je dr. Alberta Bazale ni moglo ukrotiti razgrajačev. G. prof, Bazala je poudarjal, da ne gre za dr. Hergešiča, ampak za akademsko svobodo in za svobodo znanosti Ako bodo razgrajači s silo ovirali predavanja, je nevarnost, da se bo morala vmešati v to stvar neka tretja sila, ki sicer nima ničesar opraviti na akademskih tlefa. Ko se razgrajači niso udali niti besedam g. prof. Bazale, se je slednji za oznako tega postopanja poslu žil znane rečen ie-e Masary-kove. da vsako zborovanje lahko razžene in onemogoči govornikov govor tudi razjarjeni bik. Najlepše na celi stvari pa je. da g. dr. Hergešič ni framason, in potemtakem nI član lože »Maksimilja-n Vrhovec«, ki je dobila ime po svojem ustanovitelju škofu Vrhovcu. Toda ta podrobnost je ravno najznačilnejša za taktiko takozvanih katoliških krogov, tako pri nas, kakOT v Zogre-bu. Prihod kneza Pavla v London London, 11. novembra. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se danes popoldne izkrcala v Folkestonu, kjer jih je pozdravil jugo-slovenski poslanik v Londonu dr. Gru-jic. Nj. Visočanstvi sta takoj krenili z vlakom v London, kjer bosta nekaj časa gosta vojvode in vojv°dinje Kent-ske. Likvidacija spora v Jadranski straži Split, 11. novembra, o. V Splitu je te dni zasedal plenum izvršnega odbora Jadranske straže. Zasedanju so prisostvovali tudi zastopniki oblastnih odborov, med drugimi tudi bivši podban dr. Pirkmajer in načelnik Jeglič iz Ljubljane ter dr. Lipold iz Maribora. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila ureditev spora, ki ga je izzval generalni tajnik organizacije upokojeni general Todorčevič s svojim referatom, v katerem .ie ponovno žalil predsednika dr. Ivo Tartaglio. Plenum izvršnega odbora je sedaj rešil ta spor tako. da je prejel predsednik dr. Tartaglia popolno zadoščenje. S 24 glasovi proti 5 glasovom so sklenili zahtevati ostavko generala Todorčeviča. Nadalje je bilo sklenjeno, da se razprava o pritožbah, ki jih navaja referat generala Todorčeviča zlasti glede pogodbe s Hrvatsko stamparijo, ne bo vršila, ker sta ves ta problem že uredila kongres ln nadzorni odbor. Tako se je končal spor med Tartaglio in generalom Todorčevičem, ki je mnogo škodil Jadranski straži in jo zadrževal pri njenem delu za naše morje in Primorje. I Beležke Vsem mladim somišljenikom JNS Akcijski banovinski odbor Omladine JNS vabi na sestanek, ki bo drevi ob 20. v »Zvezdi«, II. nadstropje, vse člane in somišljenike JNS, stare od 21. do 85. leta. Na njem se bomo poraJutra« mnogo prijateljev Vodnikove družbe, ki še niso pristopili v krog Vodnikoveev odnoeno pozabili prijaviti svoje članstvo pri Vodnikovi družbi. Za ^se te ima družba še knjige na zalogi. Zato ne odlašajte s prijavo; Hi»tro »e oglasite pri poverjeniku v svojem kram ter ohnovite članarino, odnosno prijavite ®e za člana! Ce pa v kraiu ni družbenega poverjenika, potem se prijavite po dopisnici Vodnikovi družbi, katere naslov je; Vodnikova družba. Ljubljana, Knafljeva 5. Ako pa je v kraju poštni urad, kupiš položnico ter označiš na njej; natančni svoj naslov znesek Din 27, tj-20 Wn za Članarino, 7 Dm pa za poštne^ in ekspedioijske stroške, in napišeš na položnico: Vodnikova družba y Ljubljani, št. 14.520. Čez nekaj dni ti pošta dostavi Svoje knijige na dom ali pa jih prejmeš pri svojem poverjeniku. Ne zamudi te prilike, da ti ne bo žal, da si 0stal letos brez 'epih Vodnikovih knjig. Za bore 20 Din dobiš štiri lepe knjige. Čitatelj >Jutra«, pri©topi tudi ti_ v krog članov naše dične Vodnikove družbe. Pomisli. da se dnevno prijavlja lepo število novih članov in da zaloga letošnjih družbi-nih knjig ni neomejena. Za one gg. poverjenike(ce). ki še do danes niso vposlali svojih nabiralnih pol pa je družba rezervirala knjige t iznosu lanskega števila njihovega članstva. Prosimo jih prav vljudno, da vsaj do konca tega meseca odpošljejo svoje nabiralne pole, nakar bo družbina pi®ama takoj odpremila knjige za njihove člane. Obračun dela v Domu visokošolk Nova osnova: ne dobrodelne podpore, marveč posojilo Ljubljana, 11. novembra. »Dom visokošolk«, edino splošno društvo slušateljic Aleksandrove univerze v Ljubljani je včeraj na občnem zboru podalo izčrpen pregledni obračun dela, ki ga vrše naše mlade intelektualke ob uvidevni podpori nekaterih vplivnih gospa. Društvo vrši že ves čas svojega kratkega, a plodo-nosnega truda pomembno kulturno vzgojno in socialno delo. V svojih vrstah združuje študentke vseh svetovnih nazorov, ki jih veže preko individualnih razlik zavest skupnosti, čut odgovornost: vseh za vsako in trdna volja sodelovanja pni ustvarjanju lepše bodočnosti mladega rodu. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Navzoče so bile poleg številnih članic in dam gospodarskega sveta še podporne čla-n ce in zastopnice ženske zveze- Izčrpno dri vestno sestavljeno je bilo uvodno poročilo dosedanje predsednice gdč. Orile Go-sakove, ki je zlasti poudarila potrebo čim širšega kulturnega dela. Dom je dosedaj skrbel prvenstveno za socialni del aktualnih študentskih vprašanj, česar seveda tudi v bodoče ne bo zanemarjal, nasprotno, v prav s sklepi zadnjega občnega zbora so si postavile naše marljive študentke še nekaj novih nalog, ki jih bodo skušale uresničiti enako vestno, kakor so se prvi dve leti svojega obsitoja najresneje tudi praktično oprijele reševanja mnogih življenjskih in nujnih nalog. »Dom visokošolk«, ki je danes nekak ženski akademski kolegij in edini te vrste pri nas, hočejo naše aka-domičarke ob razumeva jočem sodelovanju iirven akademskih podpornic upravljati tudi v bodoče tako, da bo prijazen dom vsaki stanovalki, neglede na svetovni nazor in da bo postal tudi kulturno središče slo- venske visokošolke. — V »Domu visokošolk« v Gradišču 14, je imelo v zadnjem letu 24 stanovalk vso oskrbo za mesečnih 150 do 500 dinarjev, kar približno odgovarja najprimernejšemu socialnemu ključu dajatev, ki so jih stanovalke še zmogle. Letošnji blagajniški obračun marljive gospe Leskovčeve izkazuje prvič presežek, za kar gre gotovo dosedanjim delavkam priznanje, da so zvozile ustanovo iz dolgov. Podpor je bilo društvo deležno od države in banovine v razmeroma zelo nizki meri, več pa so pomagali našim študentkam privatni dobrotniki in podporniki- Tudi letošnja akademija v domu je prirediteljicam pomagala iz gmotnih zadreg, pojeg tega so se pa še moralno vnovič vidno afirmirale. Idejino se društvo trudi enako resno poživiti med akademičarkami čim večjo povezanost in zanimanje za vsa aktualna vprašanja, ki jih obravnavajo na stalna h debatnih večerih, s predavanji in aktivnim sodelovanjem tudi v drugih ženskih društvih. Vsa poročila so bik stvarna in pregledna in so dobile dosedanje odbornice razrešnico s pohvalo. Novo vodstvo »Doma visokošolk« je bilo izvoljeno soglasno, s predsednico gdč. Niko Tauferjevo. S posebnim sklepom ie občni zbor dal društvu smernice za bodoče delo. Načelo karitativnosti se nadomesti z načelom posojila, kar se je v debati tudi obširneje utemeljevalo iz psiholoških in gmotnih razlogov- — Delo mladih intelektualk, ki hočejo tudi preprosti ženi pomagati na boljšo pot, je vredno priznanja naše javnosti, ker vrše pionirsko delo za zboljšanje položaja slovenske žene. m. Kako ločiš užitne gobe od strupenih ? Zanimivo in poučno predavanje prof. Ljudevita Kuščerja Ljubljana, 11. novembra Snoči je bilo v okviru Prirodoslovnega društva v dvorani Deavske zbornice zanimivo predavanje dr. Kuščerja o užitnih in strupenih gobah, ki je v prvi vrsti privabilo ljubitelje gob. Bilo je precej zanimanja za to važno panogo ljudske prehrane, saj morejo gobe, če so pravilno in okusno prirejene, služiti kot najboljša delikatesa. Seveda pa je med ljudstvom nekoliko po krivem razširjen strah pred gobami predsodek, da so gobe hrana nižjih slojev-Mnogo je krivo temu nepoznavanje gob, ki je že v mnogih pr merih povzročilo nevarne zastrupitve celih družin. Vsemu temu pa se izognemo na kaj preprost način, namreč tako, da se naučimo ločiti užitne gobe od strupenih po dokaj preprostih znakih. Prvič si moramo zapemniti, da ni vsaka goba strupena, ki pretrgana ali pre- rezana izpusti mlečni sok, ali pa ako kuhana počrni srebrno žlico. Predavatelj je pravilno poudaril, da namen prirodoslovja ni v tem, da se omeji na strogo znanstveno raziskovanje, zato pa tudi njegovo predavanje ne bo vivisekcija gob, ampak samo dokaz, da mora znanost stopiti s svojega piedestala v službo ljudstva, posebno, kadar gre za vprašanje prehrane in poma-ganja gmotno šibkejšim slojem. Predavanje je bilo prav atualno. saj prav zdaj jeseni raste največ gob. Vendar pa strastni gobarji zatrjujejo, da letošnje leto ni preveč rodovitno za gobe. Sele v zadnjem času jd.h najdejo večje množine na mestih, ki jih vsak gobar dobro pozna. Pravijo, da se najboljše gobe dobe v svetlih, redkih, listnatih gozdih, kjer so peščena. mahov ita ali travnata tla, nadalje po gozdnih obronkih, jasah, včasih pa celo po travnikih, »enožetih in pašnikih, ki mejijo na gozdove. Pri nas gobe pravzaprav še zelo slabo poznamo, je rek.el predavatelj, saj cenimo med sto vrstami užitnih goli samo kakih deset manj vrednih vrst. Premalo se zavedamo važnosti gob, kaj šele, da bi jdh skušali racionalno nabirati, da bi jih imeli ne samo za domačo uporabo, ampak celo za izvoz, saj so gobe poznane kot bogat izvozni predmet. Njihovo izkoriščanje bi uiegmilo tvoriti važno panogo narodnega gospodarstva. Znano je namreč, da imajo gobe skoraj toliko redilnih snovi ka-•for meso, vsekakor pa imajo več beljakovin kakor naša navadna hrana, na pr. krompir in zelje. Zavoljo tega bi gobe v veliki meri prišle res v poštev kot hrana revnega ljudstva, ki si ne more privoščiti dragega mesa, gob pa lahko nabere množino po gozdovih in lehah. Potrebno je zaradi tega dobro poznavanje gob, znati je treba ločiti užitne od strupenih. To je najlažje, če imaš pri roki dober opis gobe ;n njeno sliko. Neužitne gobe poznamo najbolj po tem, ker so slabega, zopernega, c motnega, rezkega, žveplenega von ja in zopernega, pekočega okusa. Samo s koščkom strupene gobe se še ni treba bati za-strupljenja, dočim so užitne gobe voljnega, sladkega okusa, kakor surov oreh, lešnik ali mandelj. Vonj užitnih gob nas spominja na svežo moko, sveže testo ali sadje. Ko nabiramo gobe pa moramo paziti na to, da jih beremo samo ob suhem vremenu in samo mlajše, še jedrnate gobe, ne smemo jih pa pregloboko ruvati, če hočemo, da jih bomo imeli drugo leto še kaj. Nabrane gobe razrežemo in jih razgrnemo po zračnem in suhem prostoru. Posebna pravila pa veljajo glede napravljanja raznih gobjih jedi. Za začetnike, ki gob še diobro ne poznajo, naj velja opreznost in naj nabrane gobe najprei izkuhajo v slani nri vodi in potem vodo odlijejo. Tudi morajo biti gobe sveže pripravljene: postane in pogrete gobje jedi so lahko že Škodljive, celo strupene. Po zastrupljenju zavija človeka po črevesju, pojavi se huda žeja in omotica. Tedaj moramo želodec č;m prej izprazniti. Pri nas ljudje najbolj poznajo lisičke, jurčke, parkeljčke, seveda pa je gob še dosti drugih vrst in sicer jih imamo kar osem skupin: cevaste, lističarke, ježevke, guba-ste, betičaste, jamičaste, jajčaste in gomo-Ijike- Gobe pa tudi lahko najrazličneje uporabimo: ali jih posušimo, vlagamo v kis, napravimo iz njih gob ji ekstrakt. gob-jo salato, gobje juhe, razne gobje pnkuhe. gobe pa tudi lahko pečemo in pražimo. Seveda bi vedeli o raznih gobjih užitkih mnogo povedati številni sladokusci, toda to spada že v kuhinjsko umetnost. Predavatelj je nato še nazorno na sliki razložil njene lastnosti. Na posebni mizi so si ljubitelji gob ogledali razne vrste gob, lahko pa sri na podlagi slik injtnjig svoje nadaljnje znanje o gobah še bolj razširijo. Predavanje je bilo res zanimivo in koristno. Nov potresni sunek Ljtibljana, 11. novembra. Danes ob 16.27 smo v Ljubljani znova čutili kratek, toda precej oster potresni sunek. Prišel je v smeri od severozapada proti jugovzhodu. Ni povzročil strahu ne posledic. Vsekakor pa se potresni sunki v letošnjem letu izredno naglo vrstijo. V razdobju enega me?eca je to že tretji potresni sunek v naših krajih. Prvega smo čutili 3. oktobra pozno popoldne. Potresni val je takrat prišel iz gornje doline Mure in Murice in je pri nas najbolj prizadejal Gornji grad. Drugi potresni sunek smo čutili v ranem nedelj ikem jutru dne 18. oktobra. Prišel je iz povsem nasprotne strani. Seismograf v zavodu za geodina-miko na univerzi je takrat ob 4.10 zaznamoval zelo močan potres v oddaljenosti 160 km od Ljubljane in že naslednji dan so prišla poročila o u odnih posledicah, ki jih je potres zlasti povzročil v italijanski pokrajini Emiliji. Tudi danes ob 16.27 je seismograf na univerzi zabeležil sunek, katerega izhodišče je komaj kakih 5 do 10 km od Ljubljane. Potres je torej povsem krajevnega značaja, bržčas gre za alpski potres, ki ima svoje žarišče v naših planinah. DANES PREMIERA Leharjeve operete »VVo die Lerche slngt« največjega operetnega šlagerja sezone! Elitni kino Matica Naslovno vlogo poje škrjanček poje - žvrgoli CARDAŠ, PLES IN BOŽANSKO PETJE ! Marta Eggerth Za smeh in zabavo pa skrbe: KARL ANTON HANS SOCHNKER, LUCIE ENGLISCH TIBOR HALMAY Bcez feuda za Tefo - JU&z. jtemenorfi za 7mo\c ccifo! i y$oto nasilno odpravljanje hesnoge pri pranju škoduje perilu. Perite'zato $ Schichtovim Radionom, ki:varuje periloJn Vam prihrani naporno delo, Radion je' popoln~proizvod za nego perila. Uporaba je. zelo preprosta: 1 Raztopite Radion v mrzD vodu 2. Ko raztopTna~ždvre; kukajte najmanj 15 minut 3. Splakujte perilo najprej v to p Ti potem pa Vmrzli vod!: Perilo bo ostalo dolgo časa kot novojn bo vedno snei-nobelo. Schichtov RADION POPOLNA NEGA PERILA Ni res, da je res, temveč res je, da ni res Zakon o tisku zapoveduje v svojem 26. členu, da mora urednik brezpogojno sprejeti popra/vek osebe, ki se čuti po kakšnem članku v njegovem listu prizadeto. — Člen 27. določa, da se mora takšen popravek objaviti najkasneje v dveh dneh, in Bicer brez dostavkov, sprememb ali vetavkov. — Posebna razsodba stola sedmorice je odločila, da je objaviti vsak popravek. Ni treba, da popravljalec dokaže neresničnost članka, proti kateremu se obrača. Tudi če so popravljalčeve trditve neresnične ali zavite, jih mora urednik natisniti. Ta majhen sprehod v pravno področje sem bil dolžan napraviti zavoljo številnih) znanih in neznanih mi prijateljev, ki so me po telefonu, osebno in po drugih osebah vpraševali, kaj bo sedaj z mano, ko se je oglasil moj najljubši prijatelj, g. Cveto Švigelj. z uradnim popravkom na mojo kritiko njegovega predavanja in mi napovedal, potem ko me je sam dodobra zrolel, še sitnosti z advokati in sodnijo. Stvar ni tako obupna, Zame. Iz navedenega sledi, kakšno vrednost utegnejo imeti popravki. Za ostale malenkosti pričakujem z olimpijskim mirom razgovora pred pristojnim forumom, kjer bom lahko doprinesel dokaz resnice za svoje trditve, od katerih se mi ni treba seveda umakniti niti za korak. A če je še kdo, ki trepeče zame, naj mu povem, da niti g. Švigelj sam ni trdno prepričan, da bo proti meni, to se pravi proti pravici do svobodne in neprizanesljive kritike, kaj opravil, kajti: Po skoraj dveurnem, prijazno-zafrkljivetn pogovoru, ki sva ga imela v moji uredniški sobi (obiskal me je sam), so se njegova 6ta^ lišča tako omajala, da je pohitel do mojiih tovarišev, resornih urednikov, v tiskarno in zahteval za vsako ceno, naj se njegov popravek ne objavi! Čemur pa se ob 8. zvečer, ko je zadevna stran lista že davno zmetirana in pripravljena za tisk, ne da ustreči kar tako. Švigljev popravek je izšel proti Švigljevi volj L Pika. Nočem biti sadist in zabavati javnost §e kaj s to stvarjo. Na zadnje mi gre za popolnoma druge stvari in sem neskončno daleč od tega, da bi svojemu prijatelju, ki ga bo glava bržkone že itak hudo bolela zavoljo nekih drugih zadevščin na zname- nitem predavanju, prirejal še zasebno hude ure. Vsa ta afera je v bistvu posledica neverjetne domišljavosti, ki ji lahko zapadejo ljudje s premalo avtokritike, ko se jim posreči kaj umetniškega in jim potem naš sistem kritike brez vsakega kriterija in podpisa zapoje slavo, pa jo goni neumorno dalje, ne glede na 60. ali nadaljuje pohvaljeni človek svoje delo z veletvorbami ali šmarnom. Proti temu bolnemu sistemu »kritike« ni druge pomoči, nego da bo začelo občinstvo samo upoštevati le tiste poročevalce, ki se bodo upali podpisati in po potrebi dokazati tudi svojo strokovno kvalifikacijo. Bolna samozavest pa se tudi ne more drugače ozdraviti in oplašit-i nego % odkrito besedo pred vso javnostjo. Tu pa imam za prvo silo in v zadevi g. šviglja imeniten predlog, predlog majhnega. prepričljivega poskusa pred vsemi ljudmi. ki ga bo utegnil spraviti z napačne poti in ga ozdraviti: Svoje predavanje naj ponovi v začetku prihodnjega meseca v istem prostoru in s prilično istimi besedami ter razlagami kakor prvič. Vstopnine naj bodo polovico nižje, prednost za vstop imajo ljudje, ki so se udeležili prvega predavanja. Toda sedaj naj imajo vsi ti ljudje z mano vred pravico povedati neovirano k vsaki sliki in k vsakemu filmskemu prizoru svoje mnenje, da se bo videlo, koga moro Švigelj s svojim delom danes še navdušiti in koga ne. pa katere so napake njegovega dela. ki jih sam noče videti. Ob koncu predavanja (po potrebi dva. večera) naj občinstvo z glasovanjem odloči, aili je imela o Švigljevem večeru prav podpisana kritika ali pa Švigelj s svojim popravkom. Stroške za dvorano i.t.d. plača tisti izmed naju dveh. čigaT stališče bo dobilo manj glasov. Cisti dobiček gre v skladu z izidom, glasovanja Šviglju v žep ali pa v blagajno ljubljanskega fotokluba. To vse je tako preprosto, da bolj ne more biti. In pri tem se mojemu prijate'ju seveda ni treba odreči posebnih namenov, ki jih ima z mano pred sodnijo in za katere sem mu vsak čas na razpolago. Karlo Kocjančič. Kupuj domače blago S ISO diplomiranih filozofov zaman čaka na namestitev S samo pomočjo in instruk cij ami se bore za obstanek Današnji čas menda ni nikogar tako tež-£0 zadel kakor prav mladega inteligenta, ki je po šestnajstih letih študija pričakoval, da bo dobil kako namestitev, še tem bolj težko, keT mu upanje na kako mesto v državni ali zasebni službi z vsakim dnem bolj usiha. Zato ni čudno, če se mladih ljudi, željnih dela. polašča brezupnost, ko si zaman 3tavli.ijo dan za dnem isto vprašanje obstoja: aH res ni mogoče dobiti kruha v današnji družbi, ali morda res ni več nl-kakega izhoda iz tega bednega, človeka ponižujočega životarjenje iz dneva v dan? Vsako leto vržejo šole in prosvetni zavodi nove kadre mladih ljudi na ulico, češ: pojdite in živite, kakor veste in znate! In res. vsi ti kadri mladine gredo in žive in nihče ne vpraša več po njih. Raztepli so se na vse strani in se izgubili v vrtincu življenje. Vsak si skuša sam pomagati, kakor ve in zna. Kn.m s to veliko množico mladih moči in sil. se vprašujejo odločujoči činite-Iji. ki se čutijo odgovorne. Ali ti res ne preostane Dič drugega, kakor da greš z z doktoratom v žepu pomivat posodo po hotelih brisat prah in čistit okna, pometat ceste, ali pa vsaj za ugaševalca plinskih hiči po mestu? Hoteli bi, da bi se čas za malo ustavil, da bi uredili nekaj važnih stvari, da bi se do kraja pogovorili o tem in onem težkem vprašanju, ki mori in tlači današnjo družbo; dobro bi bilo to, toda kakor vidimo, čas hiti dalje, novi ljudje prihajajo med nas, delo in razne rešitve družabnih ugank se kupičijo iz dneva v dan, kup narašča: Kdo bi razbiral, kaj vse je zapisano v papirjih in prošnjah, preveč je vsega in ne da se niti vse to tako laJhko urediti. Tu so ljudje, ki jih ni mogoče več izbrisati s površja zemlje. Prihajajo z zahtevami po življenju. po priznanju njihovega obstoja in v prvi vrsto z zahtevo do kruha ln dela To so neizbrisna dejstva. Ta dejstva trkajo na vrata, da bi se jim odprla toda vrata so zaprta, kakor zaklenjena z devetimi z a pa M in se ne odpro. Nočejo se odpreti sama Zdi se, kakor da v tej veliki hiši ni nikogar doma in da vlada v njej sama nema gluhota in da je v njej vsak klic zaman. Pred mesecem smo brali, da je dobilo na-mestitev na gimnazijah 28 mladih ljudi. Malo upanje, ki se je tedaj vzbudilo v srcih, da bo morda še med letom prišel ta ali oni do kruha, — saj potreba novih, svežih ril se povsod Sm občuti —pa je kmahi uplahnilo, ko je prosvetno ministrstvo opozorilo, da so vsa po proračunu prosta suplentska mesta z imenovanjem nekaterih diplomiranih filozofov za suplente v vzhodnih in južnih banovinah izčrpana in da zato v teku tega proračunskega leta ni možno nobeno novo imenovanje. S tem je bil tako rekoč proglašen »konec imenovanj na srednjih šolab« in visoko število mladih, čakajočih diplomiranih filozofov se je moralo hočeš-nočeš -sprijazniti z mislijo, da si bo treba na kakršenkoli način podaljšati življenje vsaj še za eno leto, če ne za več... Ostalo ni nič drugega, kakor medlo tleče uipanje. da bo slednjič od 160 diplomiranih filozofov v desetih letih vendar prišel tudi še najmlajši do službe, če bo Slo tako dalje, da bo vsako leto nastavljenih vsaj 16 ljudi, kakor letoa Med tem pa se šole polnijo, mladina na-valjuje v šole. ii dneva v dan tožijo profesorji o preobremenjenosti z delom, leta minevajo, učni uspehi so od leta do leta zmerom slabši, poleg tega beremo razprave o modernih pedagoških načelih, ostane pa vse pri starem. Ali bomo res dovolili, da nam zaradi »kredita« propadajo šole. da kvaliteta današnje mladine zaradi »kredita« pada. ko se občutijo znatne vrzeli v strokovnih močeh po šolah in se ponekod dogaja, da mora profesor poleg svoje stroke poučevati na nekaterih šolah tudi drnge predmete in celo risanje in telovadbo? Čakanje iz dneva ; dan in h leta r teto že samo na sebi zadaje težke skrbi brezpo-' selnemu inteligentu. Pri njem ni v toliki meri kakor pri brezposelnem delavcu odločilno le vprašanje kruha, temveč vprašanje dela, in udejstvovanja, na katero je kot akademik z idealizmom čakal in za katero je bil pripravljen poprijeti z vso delavno vnemo mladega duševnega delavca. Težko razočaranje v tem pogledu je že marsikomu zadalo neprijeten moralni udarec, ki ga je po navadi teže prenesti kakor pomanjkanje kruha. Gotovo bo precej zanimiv in poučen prikaz stanja, v kakršnem se nahajajo dosedaj diplomiram filozofi: največ Je romanistov (34), pedagogov je 25, slavistov 24, germanistov 19, geografov in zgodovinarjev 25, biologov 11, najmanj je še klasikov (4). čistih filozofov (2). kemik (1), matematikov (4). umetnostnih zgodovinarjev (2). Težavni položaj, v katerem se danes znajde akademik, ko vtakne v žep diplomo filozofske fakultete, je "napotil mlade profesorske kandidate, da so si ustanovili skupno organizacijo in si skušajo ž njo sami najti vsaj zasilni izhod iz brezizhodnega stanja, v katerega so zašli Cilj. društva brezposelnih profesorskih kandidatov je postavljen povsem konkretno in hoče predvsem podpirati svoje člane za časa čakanja, skuša jim po možnosti preskrbeti primemo zaposlitev in zastopa skupne interese. V prvem letu otetega je druStvo «vq} jcgh I gram v polni meri izpolnilo, organiziralo je letos počitniški ponavljalni tečaj, kjer so nekateri tovariši tudi našli delno zaposlitev. K tečaju se je priglasilo 34 gojencev in so vsi z uspehom napravili popravne izpite, zdaj med šolskim letom pa skuša društvo organizirati pripravljalni tečaj, ki bo trajal do konca šolskega leta in bo nudil dijakom pomoč pri učenju, nekaterim tovarišem pa skromen zaslužek. Kakor mnogo taka društva, tako se morajo tudi ti brezposelni profesorski kandidati boriti za vsa^ ko trohico razumevanja svojega težavnega gmotnega položaja. Značilen je njihov zapisnik, ki pravi, da »se seje tega društva vrše na različnih krajih, najčešče pa pod milim nebom, ki je še edini privilegij brezposelnih In povrhu še brezplačen«. Kje je javnost, da ne najde razumevanja za njihov boj. kaj je z bednostnim fondom? Staršu ki imajo mnogo skrbi z učečo se mladino, bi v njih na Si strokovnjake, ki bi mogli zagotoviti uspeh mladim glavam. (Obrnite se z dopisnico na naslov: Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, Univerza. Ljubljana.)^ Prizadevanje, da si skušajo mladi ljudje z resnim, stvarnim delom sami po-magati do obstoja, ne sme ostati prezrto, ampak mora najti široko razumevanje pri oblastih in naši javnosti. Gre za ljudi, ki bodo vzgajali mladino, in zato ne more bit! vseeno, ali jim zagrenjen ost že vnaprej ubije sleherno veselje do življenja in ideal-^ - omače vesti * Knez namestnik Pafle v Crngrobu. € mg rob, ki je po®tal spričo svojih umetniško" zgodovinskih ostalin iz slikarstva m i-ezbarstva pa tudi stavbarstva, naši javnosti, predvsem \x> zaslugi starološkega raziskovalca umetnim g. Ivana Veidenja, spu>šno znan, je bil deležen v ponedeljek popoldne visokega obiska. Cerkev, kakor Uidi nje^io okolico sj ;e ogledal Nj. Vis. knez namestnik Pavie. Počasi je privolil do vasi eleganten avto. iz katerega sta Izstopila knez Pavle in njegov spremljevalec, ter se podala navzgor, proti cerkvici. Cerkovnik seve niti malo ni slutil kako visoke in odlične goste inia pred seboj", kakor oetaMan obiskovalcem, ki se jih nikoli ne manjka, je tudi njima izročil ključ od cerkve . . Visoka gosta sta se pomudila v cerkvi precej dolgo. Odlična gosta sta Crngrob zapustila, ne da bi bili Crngrobcani vedeli, kdo jih je posetil. Šele naslednjega dne se jim ie to razkrilo po poročilu »Ju« rase * Slovo poveljnika planinskega polka v §kotji Loki. Drevi bo Škofja Loka spet izpričala svoje tople simpatije do I. planinskega polka. Priljubljen pri vsem prebivalstvu se poslavlja g. poikovn.k Mihajlo Lu-kič, ki bo poleg dosedanjih poveljnikov gg. Bulica in Radoviča ostal v trajnem spominu. V g. polkovniku Luklču je imel planinski polk najuglednejšega predstavnika, ki je bil svojim podrejenim skrben oče, prijatelj in tovariš. Izredno je bil naklonjen škofjeloškemu Sokolu. Pomagal je tudi pri graditvi sokolske skakalnice, pri ureditvi stadiona in drugih naprav. Dobrega svetovalca in člana izgubijo Jadranska straža, strelska družina, Rdeči križ, planinci in smučarji, ki jim je vsem šel kar najustrež-ljiveje na roko. široke brazde je zarezal, zato je slovo tem težje. Odhaja v savsko banovino, a prepričani smo, da se bo vsekdar ljubi gost redno vračal v naše kraje, kamor ga vabijo naše livade in gaji ter snežne poljane. * Ugledni nemški urbanist prof. Jansen o urbanistinčih problemih Beograda. Beograd je obi-fkal slavni nemški urbanist arhitekt prof. Jansen, ki je zgradil turško prestolico Ankaro in veli t del novega Madrida. V razgovoru z beograjskimi novinarji je prof. Jansen naglaisil, da je Beograd težak urbani tični problem. Preurediti bi bilo treba železniško postajo ter skrbeti, da bi dobil Beograd več parkov. Na Kalemegdanu bi bilo treba takoj odstraniti bara!ke, ki služijo za vojaška skladišča. Pri vseh zgradbah je treba mi liti za kakih 30 let naprej in vsa nova poslopja naj bi bila prostorna in svetla. Odločno je odsvetoval, da bi tam, kier je stala nekdanja »Albanija«, gradili kak nebotičnik. Visb'"« stavbe imajo v nižjih nadstropjih premalo solnca in svetlobe. Pohvalno se je izrazil o delovanju mestnega gradbenega urada. Pri težki stolici, napihnjenosti, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenčice prebavila. »Franz-Josefovo« vodo pijejo radi tudi bolniki, ki leže in jo smatrajo za dobroto. Jgi rog S. t>r. 16485/35. Zanimivo predavanje. Znano je, da je eden štirih ciljev svetovnega gibanja Ro-tarijcev gojenje medsebojnega razumevanja med narodi, dobre volje in miru, in to potom po vsem svetu razpredene skupnosti v poslovnem življenju in v poklicih delujočih mož, ki jih druži tako zvani ideal služenja. Razmerje med poedinimi, zlasti sosednjimi rolarijskimi klubi poteka pod to egido, zaradi česar je često baš rotarij-sko gibanje dalo zbliževanju med državami in narodi nove pobude. V zasledovanju tega vzvišenega cilja je imel te dni član mariborskega Rotarijskega kluba in znani pisatelj g. notar dr. Ivo šorli v graškem rotarijskem klubu pred odličnim občinstvom predavanje o kulturnem razvoju slovenskega naroda od Primoža Trubarja do današnjih dni. Zanimivo in globoko zasnovano predavanje, ki so mu poslušalci sledili z velikim zanimanjem, izhaja sedaj z nadaljevanji v tedenskem glasilu graškega rotarijskega kluba. Kdo Je preveč debel, naj poskusi vzeti KRUŠEN-sol. Jemlje se redno vsako jutro. Mala doza KRUŠEN-soli vzdržuje prebavne organe, da vsak dan redno delujejo. Priporočeno od zdravnikov. Dobiva se v lekarnah. ____R. S. br. 16123/36 * Službeni list uprave dravske banovine od 11. t. m. vsebuje pravilnike za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. * Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala "Milka: v počaščenje spomina blagopokojne gospe Zinke Rybareve iz Beograda Din 2-C0. _. Iskrena hvala! * Lepo bi bilo ko bi se Hubadovega koncerta v ponedeljek 16. t. m. vsaj po svojih zastopnikih udeležila tudi izven-ljubljanska v župi včlanjena pevska društva, katerih častni član je slavljenec. Za rezerviranje vstopnic z navedbo cene zadostuje dopisnica na Matično knjigarno v Ljubljani. Pisati pa je treba še pred soboto. * Proti tuberkulozna Zveza v Ljubljani je poučena, da je vsako leto od redne vojaške službe predčasno odpuščenih več mladeničev zaradi jetične cboleloti. Ti mladeniči se dostikrat ne zavedajo ne-varno;-ti svoje bolezni tako za-se kakor tudi za svojo okolico ter opuščajo, oso-bito ako živijo v slabih gmotnih razmerah, pravoča no zdravniško pomoč. Opozarjamo jih tedaj, da imajo v primeru slabih gmotnih razmer priliko za koristno ziravni3'o nadzorstvo v protituberku-Icznih dispanzerjih. Te mladeniče prosimo, da se v svojem lastnem intere u kakor tudi v interesu svojcev takoj po odpustu od vojaške službe javijo pri najbližjem dispanzerju. ■■■■■BnHBPI JAVNA ZAHVALA Podpisani IVAN ČOLNAR, industrijalec v Kranju sem prejel od zavarovalnice „CROATIAEu polno in kulantno odškodnino zaradi nastale požarne škode na avtomobilu. Domači zavarovalni zavod »Croatio« vsakomur toplo priporočam. IVAN ČOLNAR. * Smrt zglednega sodnika. V Skoplju je umrl upokojeni sodnik apelacijskega sodišča Stojadin Stojanovič. Pokojni Sto-janovič se je uveljavil kot odličen pravnik in povsod, kjer je služboval, je s svojo vestnostjo zbudil med ljudstvom zaupanje v sodišča. Služboval je najprej v Knjaževcu, petem je bil predsednik sodišča v Ohridu, dolga leta pa sodnik ape-Lacijskega sodišča v Skoplju. * No v j grobovi. Na Ce6tj 'i9- oktobra v Ljubljani je umrla go^pa Justina 1'erntov-škova, soproga davčnega nadupraviteija v poikoju. Pogreb I>o jutri ob 11 30. _ v visoki starosti 86 let ie 14 dni po smrti svojega soproga umrla gospa Marija Čarga v Trbovljah. Vodah. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožal.e' * Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike ljubljanske in okoliške z ozirom na razna vprašanja o j)obiiranju prispevkov za posebno deputaci-jo v Beograd, da naše društvo ni nikogar pooblastilo za tako pobiranje in zaradi tega ni nihče upravičen pobirati prispevkov. * Združeno gledališče dunavske banovine. V Novem Sadu deluje že 70 let Srb-s* o narodno gledališče, ki pa se mora boriti z velikimi gmotnimi težavami. Zdaj je Srbsko narodno gledališče sklenilo, naj se uvedo pogajanja za njegovo združitev z gledališčem dunav;ke banovine. * Nezgode bolgarskih letal nad našim področjem. Iz Nemčije je letelo proti Bolgariji 6 novih športnih letal, namenjenih v Sofijo. Ko so nekatera letala letela nad Sremom, jim je pohajal bencin, hladnokrvni in spretni piloti-Nemci pa so ta letala brez vsake nezgode in šfcode spustili na zemunstki aerodrom. Ko so letala dobila =vojo zalogo bencina, so takoj nadaljevala pot proti Sofiji. Neka druga bolgarska letala pa so v gosti megli nad našim področjem zašla, a so tudi ona po zaslugi spretnih svojih pilotov brez večje škode pri rtala v raznih krajih, škodo so kmalu popravili in zdaj so že vsa nova letala v Sofiji. * Po divjaškem izgredu v Novskem Sigecu. Prejšnji teden so se naseljenci Novskega Sigeca pri Novski, kakor .tmo že poročali, znesli nad rodbinami treh bratov Culjakov, ki so bili osumljeni tat-rine. Sredi noči so razjarjeni in vinjeni kmetje navalili na tri Culjakove domačije, hiše demolirali, prebivalce pa divjaško pretepli. Nekega Culjakovega hlapca, ki se je branil, so podivjanci zvezali in vrgli v potok. Zdaj so truplo nesrečnega hlapca našli v potoku. V zaporih okrožnega sodišča v Požegi je 30 napadalcev. V naselbini so ostale samo ženske z otroki. Vsi člani Cul jalovih družin so tako pretepeni, da iie morajo zdraviti v bolnišnici. * Sinčka je »aduSHa • Pr*tj® b ga »»kopala sa hiš«. Iz Poljčan nam poročajo:^ Kakor Bmo že kratko poročali, bo orožniki odkrili zadevo z novorojenčkom, ki ga je delavka Antonija piirševa iz Lošečke vasi zakopala kar po porodu za svojo hišo. Pireeva je pred tem časom stanovala pri sestri v Lušečki vasi. V kritičnem času pa se je preselila -v Čretnik k neki ženski, kjer je obroka porodila in ga nato zakopala. Ko so orožniki zadevo odkrili, je porod sicer po daljšem oklevanju priznala, tajila pa je, da bi bila otroka živega zakopala. Obdukcija trupelca pa je dognala, da je fantek prišel na 6vet živo in je bilo izredno močno razvit. V ustih je knel natlačene polno preti ter je dognano. da je Pirševa otroka najprej zadušila in ga šele nato zakopala za hišo. * Hajdukov! pomočniki. Pri žagubici so orožniki, ka'kor znano, po ogorčeni borbi obvladali hajduka Radiča ter ga ranjenega privedli v zapor. Radič je med preiskavo izdal toliko svojih pomočnikov, da je z njim vred v zaporu fikoraj pol vasi. Vrsta njegovih pomočnikov pa s tem še ni izčrpana. Zaprti hajdUfcovi prijatelji in pomočniki vedo povedati marsikaj zanimivega in da bi sebe razbremenili, navajajo še druge ljudi, ki so imeli zveze s hajdukom. V.-ak dan zapro nekaj no-novih hajduških pomočnikov ali jatakov. Med njimi je tudi več žena. Hajduk Radič in njegov razbojnišf i tovariš Bogosav-Ijevič, ki se še nekje skriva, sta imela v vsaki vasi po eno ljubico, ki je bila e-veda tudi zaupnica in pomočnica pri razbojniških akcijah. Največjo pozornost je zbudila aretacija premožnega kmeta Gaje Jovanoviča iz vasi Virine, ki je v vsem okolišu užival najboljši sloves in je bil celo 7 tet vaški župan. Nhče ni ;koj-n kovega sodelavca, katerim se za njih izraze Sožalja in udeležbo pri pogrebu prav lepo zahvaljujemo. Ista zahvala velja tudi g. Prelovcu. predsedniku Hubadove župe JPS, i,n g. B. RoŠu. predsedniku pevskega društva »Slavec« za njih krasne poslovilne besede pri odprtem grobu. — Otroci. u_ Matična knjigarna na Kongresnem trgu, ki je prevzela prodajo vstopnic za Hoi-badov koncert ljubi j a tlakih zborov in Slovenskega vok. kvinteta v ponedeljek 16. t m. zvečer v veliki Fitlharmoni«ni dvorani, bo povodom te proslave aranžirala svojo izložbo. Pod krasno sliko Mateja Hubada, ki jo je izdelal akad. slikar prof. Aamtel in slavljencu podarila G'a«bena Matica, bodo razstavljene sliike vseh zborov, ki bodo sodelovali na tem koncertu. Pridite pogledat, obenem pa si kupite vstopnice v knjigarni. Cene so nizke. u— Skrajni čas je, da svojemu sinu ali hčerki preskrbite inštruktorja. Ni namreč vedno slabega upeha pripisovati učencu, temveč mnogokrat premalo individualni razlagi v šoli. Z majhnimi stroški dobite v hišo odlično moč in usj>eh v šoli je zajamčen. Inštruktorja vam preskrbi akademski urad dela: A.U.D. — na univerzi, dvorišče de no. Uradne ure vsak dan med 11 .in 12. uro. n— Ko jc francoski riolini«! Robert Soetens lani koncert i ral v Ljubljani, je napisal glasbeni kritik, da takega violinskega vefera. kakor je bil njegov, že 'zlepa nismo dožive-b' v Ljubljani. Od takrat do danes je slavni violinist še bolj potrdil svoj sloveš, saj je prepotoval skoro vso Evropo in tudi del Amerike. Priinaša nam dela francoske literature. Spremlja ga pianist prof. Sivic. Soe-tensov v'-olin®ki koncert bo v torek 17. t. m. v mala F-lharmoni-ani dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice od 20 Din navzdol. n_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 20-30 Slan- fiiki sestanek z zanimivim predavanjem. Prijatelji društva vljudno vabljeni. u— Samomor bivšega akademika. V noči od ponedeljka na torek se je utopil v Gradašč-ci Josip Inglič, bivši študent filozofije na univerzi. Izhajal je iz jako ugledne, pridne in varčne družine v Poljanski dolini. Na srednji šoli v Kranju je marljivo študiral. Pozneje je. žal, zanemaril študij. Zadnji čas ®e je težavno preživljal in je kazal v družbi znake moone razxiražljivosti. u— Martinov večer šentpetrsfce Ciril Metodove podružnice bo v gostilni pri zu-pančiču, Jegličeva cesta 15. v soboto 14. t m. u_Za 320 Din na Dunaj in nazaj z Gori- čanovim avtobusom. Odhod v nedeljo ob 5. zjutraj, povratek v čeitrtek zvečer. Prijave pri »Lustra«. Gosposvetska cesta. Trije veliki požari Gorelo je v Kamniku, pri Poljcanah In v Grosupljem Kamnik, 10. novembra. V pretekli noči je okrog 24. ure sirena Knafličeve tovarne uianja zbudila Kamni-čane s tremi dolgimi piski. V cerkvenem zvonu na Šutni je pričelo biti plat zvona. Krvavordeče nebo je razsvetljevalo skoro celo mesto. Namah je bilo na ulicah vse polno ljudi, ki so hiteli na mesto požara. Ob cesti, ki vodi preko Nevljice proti Mekinjam, stojita dve šupi, last tovarnarja usnja g. Ivana Pollaka iz Kamnika in njegovega brata Jo ipa iz Ljubljane. Na doslej še nepojasnjen način je nastal požar v šupi, kjer je imel g. Franc Vavpe-tič iz Kamnika nakopičeno veliko množino raznih zdravilnih planinskih zelišč, ki jih uporablja za izdelavo raznih zdravilnih čajev. Suho leseno poslopje je bilo namah v plamenih in je pogorelo do tal z vsem, kar je bilo v njem. Požar je nato objel še poleg stoječo, deloma zidano šupo, v kateri je imel g. Pollak -kladišče suhega čresla, ki ga uporablja v svojem obratu za izdelavo usinja. Tudi tu se je požar razširil z neverjetno naglico, vendar •=>o gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč, mogli rešiti del šupe. Skoro polovica trehe je ostala nepoškodovana aH je čreslo, v vrednosti okrog 30.000 Din ostalo neuporabno. Gasilci navzlic hitri pomoči niso mogli rešiti ničesar drugega, kakor del druge šupe. Omejili so se bolj na Iofcaliziranje požara, da ne bi objel .osednje vile »Neptun«, ki je last kopališke družbe in gospodarskih ter stanovanjskih poslopij bratov Hočevar. Sreča v nesreči je bila, da je bilo vreme mirno, ker bi sicer po-ftal ta požar lahko katastrofalen. škodo za šupe cenijo okrog 20.000 Din, po izjavi g. Pollaka je bilo čreslo vredno okrog 30.000 Din. Precej visoko je ocenil svojo Škodo g. Franc Vavpetič, ki trdi, da so bila zdravilna zelišča vredna okrog 150.000 dinarjev. Zavarovan je bil g. Pollak za šupe in čreslo skupno za 40.000. g. Vavpetič pa samo za zelišča za 100.000 Din. Kako je požar nastal, bo ugotovila prei=ikava. Brez dvoma je bil podtaknjen. Orožništvo je aretiralo nekoliko osumljencev, vendar v Interesu preiskave podrobnosti še ne moremo objaviti. Poljčane. 10. novembra V Leviču nedaleč od Poljčan je nedavno noč nastal požar, kii je uničil dve domačiji. Goreti je začelo najprej v gospodarskem poslopju posestnika Keguja Ivana- Nekaj trenutkov zatem je zažarelo gosjx>darsko poslopje posestnika Černejška Ivana, ki ie z novozgrajeno hišo prav tako postalo žrtev požara. Keguju je uničil ogenj tudi več ton sLame sena, obleko, razno gospodarsko orodje in drugo Černeišku pa je poleg poslopij zgorelo 12 ton sena, čebelnjak s 26 Žnidaršiče-vimi panji in nekaj sodov s pijačo. Požar je najprej opazil posestnikov sin Šticl. Iz spanja ga je prebudil močan sij. Takoj je začel klicati na pomoč in prebudil iz ena spečo Kegujevo družino, ki si je tako še pravočasno rešila življenje. Le hlapec, ki je spal nad hlevom, je dobil manjše opekline. Na kraj požara so prihitela požrtvovalni domači gasilci, jkl pa žal zaradi pomanjkanja vode in cevi niso mogli uspešno gasiti. S pomočjo domačega in okoliškega prebivalstva »o e škafi vode preprečili širjenje ogmja. Kakor sodijo domačini je bil ogenj pod-taiknjen. saj je požar v obeh poslopjih nastal skora hikratu, in sicer je začela goreti slama, ki je morala biti polita e petrolejem ali bencinom, ker je ogenj neverjetno hitro objel svoje žrtve. Tukajšnje orožni št vo je nekega osumljenca že aretiralo. Kegu proti požaru ni bil zavarovan, pač pa njegov sosed in sicer za 43000 Dm Skoda obeh je precenjena na 66.000 Drin. Posestnika sta pred Irtti že enkrat pogorela, Grosuplje, 10- novembra V noči na 7. t. m. je na Udju pri St. Juriju je upepeldl požar posestniku Okornu Franc« skedenj, v katerem je bilo do 3000 kg sena in slame, i00 Din. Sumi se. da ie bil požar podtaknjen. Vas Udje. ici šteje 22 gospodarjev, je v prijazni dolinici. Poslopja stoje prav tesno skupaj ln so po večini krita s slamo. Zato je bila velika nevarnost, da ne bi pogorela vsa vas. Da se j e to prepreč-lo, gre v prvi vrstri zasluga požrtvovalnim vaščanom samim, ki so ogenj omejili ter ubranili, da nista vnela Predaličev »vinjak in hiša. ki sta komaj nekai metrov oddaljena od Okornovega po-, gorela skednja. Pomagali so tudi vaščani iz sosednih vasi. Ko bi se vneli omenjeni poslopji, bi 6e potem ogeni gotovo razširil na vso vas. Nerodno je bilo, da v St- Juriju, ki je oddaljen komaj dobre četrt ure od Udju, ni bilo plat zvona, kar bi v ponočnrih urah zbudilo ljudi, predvsem gasilce, da bi prišli čimprej na pomoč iz motorno brizgalfio. In tudi se je zgodilo, da «o prišli gasilci šele ob pol 2. ponoči in še smolo so imeli. Čeprav je brizgalna v dobrem stanju, je potegnila vodo šele čez pol ure. Nato je v redu delovala. Postani In ostani član Vodnikove družbe * K IN□ * mmimumm Premiera operetnega člagerja sezone! SKRJANČEK POJE - ZVRGOLI Leharjeva »Wo dic Lerehe singt« i Martho Eggertk Poilednji«! HARRY BAUR ZLATI ČLOVEK TE t. 2 7-3 O v, TEL. 222 hehh Veseloigra ,10^% zabave in ku-K-h«, ABECEDA LJUBEZNI LU15E ULRICH, PAUL HORB'GER, THE0 LINGE!* u_ Smetanov godalni kvartet »lz mojega iivljenja« se bo izvajal v petek 13. t m. zvečer v veliki Filharmonični dvorani in sicer na komornem koncertu, katerega spored izvaja 6lavni godalni kvartet iz Dresdena. Smetanov kvartet, »Iz mojega življenja« je eno najznamenitejših, najtežjih, pa tudi najpriljubljenejših del za godalni kvartet. V tem delu je nesmrtni skladatelj popisal del svojega življenja. V I. stavku nam slaka nagnjenje k umetnosti v mladosti, prevladovanje romantike, obenem pa že sluti svojo bodočo nesrečo, njegovo popolno oglušenje. II. stavek, ki je pravzaprav polka, je spomin na njegovo veselo mladost, ko je bil navdušen plesalec in skladatelj plesnih ko madov. III. stavek nam slika čase. »rečne čase prve ljubezni do deklice, ki je postala njegova zvesta ženica- V IV. 6tavku nam slika elemente nacionalne glasbe, veselje nad uspehi in strašno katastrofo oglušelosU. Taka je idejna osnova dela. ki je zaupaa se ta sklep še ni izvršil Zato ptosijo številni prizadeti stanovalci, da bi mestna oba;(na primerno uredila to ulico v vsej dolžini in šiirini in jo usposobila za promet. Pričakujemo, da bo zadeva v kratkem urejena. e— Škoda Po streli. Kakor »mo včeraj poročali, je med kratko nevihito v ponedeljek okrog 13.25 dvakrat treščilo. Enkrat je treščilo v daljnovod RDE v Trnoviljah pri Celju. Strela je jx>kvarila napeljavo tako, da ®o morali odstraniti sedem drogov dadj-novoda in jih nadomestita z novimi. Ker je strela švignila v žice, je zaradi trenutne višje napetosti pregorelo mnogo elektronk v priklopljenih radijskih aparatih v stanovanjih, poškodovanih pa je bilo tudi nekaj telefonskih zvez. V občini Škofji vasi se je vlila med nevihto tako močna ploha, da sta se strugi Hud itn je in Vogla jne v kratkem času napolnili z umazano vodo. e— Huda nesreča v gozdu, v torek je padel 321etni drvar Josip Gigala iz Solčave v gozdu tako nesrečno, da si je nalomil hrbtenico. Cigalo so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— PoziT k vložitvj darinih napovedi za zgradarino za leto 1937. je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva e— Novo afero odpravljanja telesnega plodu je odkrila celjska policija v zadnjih dmeh v Gaberju. Poizvedbe naglo napredujejo. Gre za mnogo primerov odprave telesnega plodu, s katero se »e bavila neka žensfka, katere imčna pa v interesu preiskave še ne Sporočamo javnosti V zvezi e to sfaro doslej še niso bile izvršene aretacije. KINO METROPOL. Danes »PRINCESA MARIETTA« in nov zvočni tednik. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 velefilm »Cesarska pot« s Katico Nagy in z vočna tednik. Iz Maribora a— članom Vodnikove družbe. Za člane zamudnike, kakor tudi za nove člane ima Vodnikova družba letošnje knjige še na zalogi. Takoj obnovite svojo članarino odnosno prijavite svoje članstvo pri Vodnikovi družbi. Prijave sprejemata poverjeništvi: podružnica knjigarne Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13. in podružnica knjigarne Učiteljske knjigarne, Maribor, Gosposka ulica 14. a— Ruski ciklus v Ljudski univerzi. Jutri v petek prične kratek ruski ciklu«, ki bo obravnaval zanimive ruske literarne in kulturne probleme. Predava univerzitetni profesor dr. E. Spektorski o Dostojevskem — kot preroku ruske revolucije. V ponedeljek 16. t m. pa predava o sodobni ruski ženi in rodbini g. univ. profesor dr. Makle-oov iz Ljubljane. a— Šahovske novice. Te dni se je vršil na Pobrežju šahovski dvoboj med Šahovskim klubom iz FTama in SK Slavijo. Dvoboju je prisostvovalo mnogo kibicev iz Frana in Pobrežja Zma«la ie šahovska sekcija SK S'avije v razmerju 5-3. Prihodnjo nedeljo 15- t. m. gostuje šahovska sekcij« SK Slavije v Framu. a— Tbeatralia. V torek zvečer je bHa J vse lepo ravnal ki da se nima kaj pritože- preiniera Shakeepearjeve »Ukročene trmo- I vati Tudi plačeval ga je dobro, tako, da je gla/vke«, ki je prav dobro uspela. Poedine I bil Anton pravzaprav najbolje plačani slu- slike so se menjavale pri odprta sceni in v nemotenem pre«iedku, tako da je bila predstava ze ob 22. končana. — I>ruga letošnja operetna premiera bo predvidoma v soboto 21. t. m. Uprizori se Albinijev »Baron Trenk«. Režira P. RasbergeT, sodelujejo Igličeva. Barbičeva, Gorinškova Sancin, Rasberger in Verdonik. — 25 letnico odrskega delovanja proslavi g. M. Skrbinšek, ljubljanski režiser, ki je svojčas deloval na mariborskem odru, v nedeljo 15. t. m. zvečer kot dr. Morell v »Prvi legiji.« a— Veronal. Včeraj okoli dveh zjutraj so bili mariborski reševalci poklicani v Magdalensko ulico 34, kjer so našli zastrupljeno z veronalom 231etno Kornelijo J., ki so jo prepeljali v splošno bolnišnico. Vzrok poekuea samomora ni znan. a— Posestno gibanje. Mariborski trgovec g. Ivan Pečar je kupil v koroškem predmestju zemitiišče od pocestnice Hedvige Baumkirchner za 56.000 dinarjev. a— K detomoru v Poljčanah. Kakor smo že poročali, je prišlo orožništvo na sled detomoru, ki ga je zagrešila 26-letna delavka Antonija Pirševa iz Lušečke vasi. Pirševa je sprva ves čas tajila, da bi bila porodila. Nazadnje pa je le priznal, da je gospodar z njim nad Zavarovalnica sprejme takoj zastopnika za Kranj in okolico. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Zastopstvo Kranj«. ' Iz'Trbovelj'' t— Ženska in moška podružnica CMD priredita v soboto običajno martimovanje v Sokolskem domu. Ker je prireditev dobrodelnega značaja, so Trboveljčani vljudno vabljeaii. t— Himen. Poročila sta ee g. I. Rinaldo, železniški uradnik iz Gradca, in gdič. Heda Šipova iz Trbovelj. Mlademu paru mnogo sreče! t— Igra narave. Jagode so obrodile ponovno na vrtu trgovca g. Tomana. t— Smrtna kosa. Po dolgotrajni bolezmi je umrla gospa Marija Odlazek, vdova po rudniškem nameščencu- Za njo žalujejo s-in PoMe, hčerka ga. Gdlza in vnukinja Saša. Naše .iskreno sožalje! Iz Ptuja j— Ptujski mestni svet je na seji pretekli četrtek razpravljal o priključitvi Brega. Grajene in Rogoznice. Prevzem teh občin je določen za 1. aprila 1937. Upravni odsek je poročal o bilanci 1935/36, po kateri je 34.885 Din dobička. Po takem se je čisto premoženje ptujske občine zvišalo na 2.956.401 Din. Od mestnih) podjetij izkazujeta absoluten dobiček priprega in ekonomija. Ostala podjetja so izkazana kot pasivna, pri čemer pa je treba vpoštevati, da so daleč preko svoje pasive prispevala k splošnemu mestnemu gospodarstvu. Bilanca je bila soglasno odobrena. Glede priključitve omenjenih občin se je soglasno sklenilo. naj glede razdelitve dolgov in premičnega premoženja odločuje višina davčne osnove davkoplačevalcev. Katastrska uprava naj izvede seznami inkorporiranih parcel. Med raznimi podrobnostmi je bilo sklenjeno, da prevzame mestna občina pogrebne stroške po pokojnem mestnem svetniku Martinu Vrablu. Sokol Dramatiki odsek Soko'a Brežice uprizori soboto 14. t. m. ob 20. Bučarjevo opereto Študentje smo« Opereta se ponovi v nedeljo 15. t. m. ob 15. obakrat v Narodnem domu. Gospodarstvo Pred končno naših valutnih lazmer Beograjsko »Vreme« prinaša v gospodarski rubriki na uvodnem mestu značilen članek, ki se peča z vprašanjem naše valute. Pisec najprej opisuje razvoj naše valute pred zakonsko stabilizacijo in po njej ter poudarja ,da je bilo lani v januarju z uredbo o likvidaciji revolving kreditov in s priznanjem devizne premije 28.5% odstranjeno prejšnje nezdravo stanje naše valute. Zmanjšanje vrednosti dinarja je bilo s tem v glavnem priznano. S to ureditvijo so bile postavljene osnove, da se vse pripravi za končno normalizacijo razmer na našem deviznem tržišču: z drugimi besedami da se komplicirani sistem s Štirimi raznimi tečaji (na pr. za angleški funt: uradni tečaj brez premije: uradni tečaj s premijo; tečaj v privatnem kliringu: tečaj na črni borzi 1 zamenja z enostavnejšim sistemom in da se predpisi o devizni kontroli sistematizirajo. že prve dni po devalvaciji valut zlatega bloka sm0 na tem mestu poudarili (glej »Jutro« od 1. oktobra), da bomo v dobi splošnega razčiščenia valutnih razmer prej ali slej tudi mi prisiljeni končno razčistiti vprašainie našega d;narja v tem smislu, da ne more trajno ostati pri sedanji -azHki med ofieielnimi tečaM deviz In tečaji v svobodnem prometu, ki so se stabilizirali na višji bazi in ki danes igraio v naši zunanji trerovini mnogo večjo vlogo nego oficelni tečaji. Poudarili smo turii da danes m več misliti na to. da bi spričo razvoja dogodkov v drugih državah obstojala še kakršne- koli možnost, potisniti tečaje v svobodnem prometu navzdol na nivo oficielnih tečajev, saj se je že pred splošno devalvacijo zlatih valut izkazalo, da dviganje dinarja (znižanje svobodnih tečajev! že zaradi interesa našega izvoza ni izvedljivo ln tudi nima pravega smisla. To stališče smo pred dobrim mesecem zavzeli glede na takratno izjavo guvernerja dr. Radosavljeviča, češ da ni nobenega povoda za kakršnekoli nove ukrepe. Poudarili smo, da Narodna banka ne more smatrati oficielne premije 28.5% kot konč-noveljavno, ker bi bilo v tem primeru potreb no privatno premijo na deviznem trgu, ki se je ustalila na višini nad 40%. znižati na nivo oficielne premije, kar bi vsemu našemu gospodarstvu, zlasti pa našim izvoznim interesom povzročilo znatno škodo. Ce pravi dobro informirano beograjsko »Vreme«, da bo treba sedaj komplicirani sistem raznih tečajev zamenjati z enostavnejšim. odnosno da je treba pripraviti končno normalizacijo razmer na našem deviznem trgu. tedaj to ne more pomeniti nič drugega, kakor da se odstrani razlika med oficielnimi tečaji in tečaji na svobodnem trgu odnosno razlika med oficielno in privatno devizno premijo. To pa se da brez škode za naše rrospodarske in izvozne interese izvesti le na ta način, da se oficlel-na premija izenači s privatno premijo odnosno da se zviša na višino privatne premije. 30 milijonsko posojilo gfcčme pri UtfB i\.akor je znano, je upravni odbor Državne hipotekarne banke dal mestni občini ljubljanski zagotovilo, da dobi posojilo v višini 30 milijonov Din, in sicer s pogojem, da mestna občina prej z uspehom izvrši emisijo obligacijskega posojila v višini 20 milijonov Din za odplačilo svojega starega doiga pri Mestni hranilnici. Kakor smo že včeraj poročali, je v torek potekel vpisni rok za obligacijsko posojilo in je bilo namesto 20 milijonov vpisanih preko 37 milijonov. Na podlagi tega uspešnega zaključka obligacijskega posojila je včeraj upravni odbor Državne hipotekarne banke na posebno predstavko mestne občine končno odobril to posojilo 30 milijonov Din. Pogoji tega posojila so bili že preje fiksirani. Obrestna mera znaša 7%, amortizacijska doba pa 15 let. Obresti so plačljive polletno v naprej. Ljubljanski župan dr. Adle-šič je s tem v zvezi odpotoval v Beograd, da uredi končne formalnosti glede tega posojila. Mestna občina bo najbrž morala Državni hipotekami banki kot jamstvo za posojilo zastaviti nekatere davščine. Gospodarske vesti = Pravilniki k uretibl o likvidaciji kmečkih dolgov objavljeni. Službeni list dravske banovine od 11. t. m. objavlja pravilnik za izvrševanje uredbe likvidacije kmečkih dolgov s šestimi drugimi pravilniki, ki se tičejo te uredbe, na kar opozarjamo vse interesente. Ti pravilniki so izšli v zakonski prilogi beograjskih »Službenih novin« od 31. oktobra. Ta priloga pa je bila datirana nazaj in je izšla skupaj z redno številko »Službenih novin od 4. t. m. ter je skupaj s to številko prišla v Ljubljano šele 6. t. m. V Službenem> listu ti pravilniki prav zaradi tega niso 'mogli prej iziti. — Nova številka Službenega lista bo dostavljena danes 12. t. m. vsem naročnikom. Vprašanje je, kdaj bodo denarni zavodi lahko sestavili kmečkim dolžnikom obračuna za prvi obrok in jim poslali pozive za plačilo prvega obroka, kar bi morali po pravilniku storiti do 20. t. m. pa imajo le še 8 dni časa = Otvoritev podružnice PAB v LJubljani. Kakor smo že poročali bo v kratkem otvorjena podružnica PAB v Ljubljani. Za ravnatelja podružnice je imenovan g. Ko-privšek, poleg tega je centraJa v Beogradu tej podružnici dodelila štiri dosedanje uradnike. Namestiti pa bo treba še okrog 30 uradnikov, ki pa bodo postavljeni v Ljubljani. Priprave za otvoritev podružnice so že v glavnem izvršene. Zaenkrat bo imela podružnica svoje prostore v nebotičniku in sicer v IIT. nadstropju. — Avstrijski izvoz lesa v Italijo se je v oktobru docela ustavil. Najnovejši podatki o avstrijskem izvozu lesa v mesecu oktobru nam kažejo, da .je avstrijski izvoz lesa v Italijo ponovno občutno nazadoval, tako da lahko rečemo, da se je skoro docela ustavil. Dočim je prej znašal avstrijski izvoz mehkega lesa v Italijo mesečno okrog 3000 vagonov, se je že v septembru občutno skrčil, v oktobru pa je Avstrija vsega izvozila v Italijo le 79 vagonov mehkega rezanega lesa od skupnega izvoza 2247 vagonov (v Madžarsko je šlo 1342 vagonov, v Nemčijo 397, v Francijo 206 vag.). Tudi v italijanske kolonije je Avstrija v oktobru izvozila komaj 70 vagonov mehkega rezanega lesa. Pri izvozu okroglega lesa v Italijo vidimo prav tako popoln zastoj. Od skupnega izvoza 3186 vagonov okroglega lesa je šlo v Italijo le 48 vagonov; od skupnega izvoza 1042 vagonov brusnega lesa je vzela Italija le 9 vagonov, jamskega lesa pa Avstrija v tem mesecu sploh ni izvažala v Italijo. = Italijani predlagajo ustanovitev jugo-slovensko-italijanske gospodarske zbornice v Beogradu in Rimu. Iz Beograda poročajo, da je sedaj postalo aktualno vprašanje ustanovitve jugoslovensko-italijanske gospodarske zbornice s sedežem v Beogradu in Rimu. že leta 1934. je bilo sproženo vprašanje in je bil načrt pravil že dostavljen pristojnim faktorjem v odobritev, vendar je bila realizacija načrta pozneje odložena. Trenotno se mudi v Beogradu poseben odposlanec italijanskih gospodarskih korporaeij z nalogo, da izvrši vse priprave za ustanovitev te zbornice. Po beograjskih vesteh je naša vlada že dala za to svoj pristanek. = Zaposlenost v rudarstvu se je povsod zboljšala, razen v dravski banovini. Beograjski »Jugoslovanski kurir« objavlja značilne podatke o zboljšanju zaposlenosti v rudarstvu, iz katerih s-ledi, da je letos v primeri v lanskim letom zaposlenost narasla rta področju rudarskih glavarstev v Beo- gradu, Zagrebu, Sarajevu in Splitu in le na področju rudarskega glavarstva v Ljubljani je ponovno nekoliko nazadovala. Letos je bilo povprečno zapos:enih 50.747 rudarjev nasproti 39.615, v Ionskem letu in znaša torej prirastek 2S°/e. Rudarska industrija jc letos v prvem polletju prodala za 623 milijonov rudarskih proizvodov, lani pa v i sitem razdobju le za 492 milijonov. taKo da znaša tu DOvečanje 21°/»- = Naš izvoz živine v Italijo. Dne 17. oktobra je po končanih sankcijah šel prvi transport živine v Italijo. Od tedaj se živina redno izvaža. Največ živine gre v Italijo preko Sušaka odnosno Reke. Po P<>* datkih s Sušaka je bilo od 17. do 31. oktobra izvoženo v Italijo že 636 glav goveda, 263 tele*, 304 svinje in 122 zaklanih svinj-Istočasno poročajo, da se je v zadnjem času znatno zmanjšal italijanski uvoz goveje živine iz Madžarske, ker so cene živini v Madžarski precej višje. = Konkurz o imovini grofa Szaparva odpravljen. Spomladi leta 1933. je bU otvor-jen konkurz o imovini grofa Ladislava Szaparya, veleposestnika v Murski Soboti. Po tri in polletnem konkurznem postopanju objavlja sedaj okrožno sodišče v Mariboru, da se to konkurzno postopanje po § 178 odst. 2 konkurznega zakona odprav-ija, ker ni pokritja za stroške postopanja. — Kreditno društvo Hranilnice dravske banovine v Ljubljani sklicuje za 26. t. m. 61 redni občni zbor, ki bo sklepal o likvidaciji društva, = Konkurz je razglašen o imovini Mirka Fariča, trgovca z mešanim blagom v Mariboru. Betnavska 31 (upravnik mase dr. Ferdo Miler. odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov 19. nov. ob pol 12., prijavni rok do 15. decembra, ugotovitveni narok 21. decembra). Borze 11. novembra Na ljubljanski borzi je v oficielni tečajnici zabeležena okrepitev devize Amsterdam in malenkostna oslabitev Newyorka. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.67, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 239. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.6450, angleški funti po 239.6650 in grški boni po 32.25, dočim so se klirinške nakaznice v lirah nudile samo v Beogradu po 2.40. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.12, v Beogradu 14.1496 in v Zagrebu 14.05, odnosno za konec novembra 13.8750 in za konec decembra 13.95. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje prav čvrsta in je bil promet po 379 (v Beogradu po 377.75). Promet je bil še v 7°/t Blairovem posojilu po 76.50 in 77 ( v Beogradu po 76.25) in v 8Vo Blairovem posojilu po 87.50 ( v Beogradu po 85.75). Devize Ljubljana. Amsterdam 2335.16 — 2349.76, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 733.20 — 738.27, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.26 — 213.32, Newyork 4303.51 — 4339.83, Pariz 201.16 — 202.60, Praga 153.33 — 154.44, Trst 227,70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.1875, London 21.22, Newyork 435, Bruselj 73.60, Milan 22.92, Amsterdam 234.20, Berlin 175, Dunaj 77.50, Stockholm 109.40, Oslo 106.60, Ko-benhavn 94.75, Praga 15.40, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 378.75 — 380, 4% agrarne 50 den., 6% be-glušike 70 bi., 6% dalm. agrarne 65.75 den., 7*/o invest. 85.50 bi., 7°/o stabiliz. 85 den., 7•/• Drž. hip. banka 90 bi., 7% Blair 76.25 — 77, 8°/« Blair 86 — 87; delnice: Narodna banka 6850 — 7000, PAB 195 — 196, Trboveljska 190 den., Sečerana Osijek 135 — 140, Dubrovačka 200 den. Beograd Vojna škoda 377 — 377.50 (377.75), za dec. 376 — 377, 4®/o agrarne 49.75 — 50, 6% begluške 69.50 — 69.75 (69.50), 74/« invest. 85.50 den., 7°/a stabiliz. 83.50 den., 7°/o Drž. hip. banka 87 — 90, 7°/o Blair 76 — 76.50 (76.25), 8«/o Blair 85.75 — 86.25 (85.75), Narodna banka 6950 — 7000. PAB 194 — 195.50 (194 — 195). llagovna tržišča ŽITO + Chicago, 11. novembra. Borza je zaradi praznika zaprta + Novosadska blagovna borza (ld. t. m.) Tendenca čvrsta Pšenica (78 kg): baška in banateka 153 — 155; sremska in slavonska 154 — 165; baaka ladja Tis« 164 — 165; ladja Begei 163.50 — 164.50: ladja Kanal 161 — 162: bnška in banatska, ladja Dyna/v 163 - 164; sremaka, Ud*a Duaos 162 — 1(58; sremska ladja Sava 160 - 161- Rž: baška 125 — 127.50 Ječmen; baški in sremski, 64 kg 108.50 — HO; jari 68 kg 122.50 — 125. Oves: baški, sremski kr .-»lavonbki 102 — 104. Koruza; baška in ^reuiska 100 _ 102; banatska 98 — 100. Moka: baška in banatska 240 _ 250: »2« 230 — 230: »5« 200 — 210: »6« 180 — 190: »7« 140 — 150; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski in banatskn 78 — 84. Fižol: baš^i beli brez vreč 200 — 202.50; z vrečami 205 — 210. BOMBA? 4- Liverpool, 10. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.62 (prejšnji dan 6.63), za maj 6 53 (6.55). za okt. 6.20 (6.22). + New Vork, 10. novembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji za dec. 1169 (11.79), za maj 11.65 (11.78). Iz Julijske Krajine Uprava tržaške škofije, ki je bila v a zadnja leta v varnih rokah msgr. Fogar-ja, je bila zadnjega dne preteklega meseca zača no poverjena goriškemu nadškofu Karlu Margottiju. Margotti, M jm preizkusen diplomat, je znal na Goriškem, kjer deluje sedaj že drugo leto. do neke mere še brez vsakih posebnih motenj preorijentirati cerkveno politiko v tej pokrajini in je spričo tega razumljivo. da so ga imenovali za zača nega upravitelja trŽ3Ške škofije, Kjer bo im«« opravka pač s prav takimi, če ne Se i težjimi problemi, ki so predvsem etničnega značaja. Na Tržaškem Krasu vse tja to Piv*e so ri ljudje prav gotovo že na jasnem, kaj jih sedaj čaka v cerkvenem pogledu. Da msgr. Margotti ne namerava ->brati drugI poti, kakor jo je na Goriškem, je dokazal tudi že v svojem govoru, ki ga je imel v torek, 3. novembra o priliki svojega ustoličenja za Škofijskega upravitelja in praznika tržaškega patrona v tržaški stolnici sv. Justa. V njem je kratko, a tembolj jasno označil dandanašnje odnošaje cerkve napram režimu v Italiji. Izvleček njegovega govora so objavili tudi oni listi, ki jso doslej zavzemali napram cerkvi rezervirano stališče. Vodstvo tržaške pokrajinske uprave je Imelo v zadnji dneh več sej in konferenc, na "katerih je obravnavalo in končno pripravilo načrte novega pokrajinskega proračuna za prihodnjo poslovno dobo. Po podatkih, ki so bili objavljeni v tržaških listih bodo znašali iziatki pokrajine v prihodnjem letu 17.637.000 lir. Te stroške nameravajo kriti z dohodki pokrajin-rkega premoženja, ki znašajo 1 milijon, z raznimi dohodki, ki znašajo 7.132.000, z izrednimi dohodki v znesku 118.000, s izterjatvijo posojil v znesku 84 000, s posebnim novim posojilo.f, ki bo znaša! okrog 370.000 lir. s pokrajinskimi dokla-dami na razne daVke v skupnem znesku, ki znašajo 8,881.000 lir. Ker znaša predvideni saldo tekoče ponovne dobe okrog 50.000 lir, bo novi proračun uravnovešen. V Solkanu so pred nekaj dnevi aretirali 25 letnega Ivana dclgoia, 29 letnega Ivama Juga. 28 letnega TDvgena PrVbe-raja in še nekega četrtega mladeniča. Vsi sc bili nemudoma prepeljani v goriške pdlicij:ke zapore. Iz goriške fašistične zveze je bilo Izključenih sedem članov, med njimi Josip Trušnjaik iz Tolmina, Franc Berginc in Andrej Bud in iz Kobarida, Avgust Mar-kuš iz Komna in Gregor Malen iz Gorice. V Podbrdu so karabmerji aretirali 241etnega Pavla Bukovca iz Avč in 241et-nega Valentina Jakopiča iz Kanala, ki sta pred meseci zbežala od doma čez mejo, a sta se sedaj vrnila, ker nfcsta našla zapolitve, čeprav sta vedela, kaj ju čafa. Oba mladeniča sta bila prepeljana v goriške zajpore, kakor kaže. bosta v kratkem prišla pred sodnika. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Četrtek, 12. novembra Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plesi narodov (plošče). — 14; Vreme, borza. — 18: Pestri zvoki (radijeki orkester). — 18-40; Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila__19.30; Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave (nova budilka — prizor). — 20; Narodne z v®eh strani: Sodelujejo g. Drago Žagar, Akademski pevski kvintet in radijski orkester. — 22; C as, vreme, poročila, spored. — 22.15; Za zabavo! (Cimenmanov trio). Beograd 18; Pesmi. — 20: Orkestralen, klavirski in pevski koncert. — 22.20; Lahka in plesna muzika._ Zagreb 17.15: Koncert orkestra. _ 20.30; Prenos iz Beograda. — 22.20: Godba za pie«. — Praga 19.25; Koncert orkestra — 20.30; Zvočna igra- — 22.15: Lahka godba in ples. Varšava 19.30; Pesmi i« plesi. _ 21; Stojoviskijeve peSmi in komorne skladbe. — 22.05: Plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05; Šlagerji iz minulih časov. — 17.05: Arije in pesmi. _ 17.30; Klavirske Skladbe. — 19.20: Pesmi za »opran. — 19.40; Shakespeare; Kralj Henrik Vi. — 22.20: Arije in pesmi. — 23.10; Plesni orkester. — Berlin 18: Plošče. _ 19.15; Klavirske skladbe. — 20.10; Koncert berlinske filharmonije _ Schubertove skladbe- — 21; Lahka god' ba orkestra. — 22.20: Ples. Munehen 19: Odmevi iz dobrih starih časov. _ 20.10; Večer solistov. _ 22.40; Brahmsove nem" 5ke pesmi. — 23; Sloladbe G. Sduimaana. — Stuttgart 19: Iz Puecinijevih oper. _ 2010: Pester glasbeni večer. _ 21- Mozartova vedra glasba. _ 22.30: Plošče! - 23; Kakor Mfinohen. — 24: Mozartova opera »Čarobna 6 TI XI1935. ...... se umikajo oddelki španskih miličnikov skozi madridska predmestja čemu vojne Dve stoletji stare besede, ki so napisane kakor za današnji dan Stari Jonatan Swift, nesmrtni stvaritelj Liliputamcev in Guliverja, je zapisal pred dobrimi 200 leti; Gospod me je vprašal, h kakšnih vzrokov nastajajo običajno vojne. Odgovoril sem, da so vzroki neštevilni in da bom omenil samo nekatere. Včasih povzročijo vojne vladarji, ki nikoli ne verjamejo, da imajo dovolj zemlje in ljudi p"d seboj; včasih jih povzroča tudi pokvarjenost ministrov, ki zapletajo svoje gospode v vojno, da bi za-dušili vpitje podložnikov zavoljo slabe vlade ali da bi dali temu vpitju drugo smer; tudi določene razlike v naziranju so veljale več milijonov človeških življenj, n. pr. v naziranju, da-li je meso kruh ali kruh meso, da-li sestoji sok določene jagode iz krvi ali vina. da-li naj smatramo žvižganje za pregreho ali čednost, da-li je bolje kol poljubiti ali vreči v ogenj, končno v naziranju, kako se oblačimo najbolje, črno, belo, rdeče ali sivo. ali naj bo suknja dolga ali kratka, ozka ali široka, umazana ali čista. Nobene druge vojne niso bile tako besne in krvave in nobene niso trajale tako dobro kakor tiste, ki so jih povzročile razlike v mišljenju, posebno če so bili sporni predmeti neznatni Včasih nastane spor med dvema vladarjema, da bi se odločilo, kateri izmed obeh naj tretjemu vzame njegove dežele, pri čemer pa nima nobeden izmed obeh kakšno pravico napram tretjemu. Včasih se spre kakšen vladar z drugim iz skrbi, da se bo začel ta ž njim prepirati. Včasih tudi zato, ! ker se smatra baje za šibkega. Včasih pa fcočejo naši sosedi imeti nekaj, kar je naše, ali pa imajo stvari, ki bi jih mi hoteli imeti, in potem &e oboji bojujemo, dokler niso drugi vzeli naše stvari ali pa mi njihovo. Prav lahko je opravičiti ta vzrok vojne in ta napad na drugo deželo, če je ljudstvo zavoljo gladu oslabelo, če ga je obiskala kuga ali pa če ga je zmedla državljanska vojna. Prav lahko je nadalje opravičiti, če napovemo vojno svojemu najbližjemu zavezniku, čim je katero izmed njegovih mest pripravno za nas ali pa če ima neko ozemlje takšen položaj, da more naše ozemlje zaokrožiti. Če pošlje kakšen vladar svoje vojne sile proti drugemu narodu, kjer je ljudstvo obubožalo ali pa je nevedno, tedaj sme upravičeno eno polovico tega ljudstva pobiti, drugo pa spremeniti v sužnje, da jih bo civiliziral in jim odpravil barbarski način življenja. Ce je neki vladar poiskal pomoči drugega, da bi se rešil pred tujim napadom, tedaj je nadalje kraljevsko, častno in pogosto postopanje. da zaveznik, ko je nnpadajočega sovražnika pregnal, vzame deželo v svojo last in vladarja, katerega, je rešil, ubije, zapre ali prežene. Zveza po krvnem sorodstvu ali po zakonu je pogost vzrok vojne, in čim bližje je sorodstvo, tem večja je nagnjenost do sporov. Hotelski vratar ^ povabljen na kronanje Varšavski listi pišejo, da je anglefiko P»* slaoištvo ▼ Varšavi povabilo bivšega hotelskega vratarja Trakinskega, ki stanuje danes v Vilni, naj se udeleži kronanja kramlja Edvarda VUL Povabilu je priložilo ček za 25 funtov šterlingov. S tem denarjem naj bi mož kril stroške sa potovanje r London in nazaj ter za bivanje v Londona. Trakmski se je bil pred nekoliko leti izselil iz Poljske v Johanne^mrg. Tam je dobil službo kot vratar pri nekem hotelu in v tem (hotelu se je seznanil s tedanjim princem Waleškim, sedanjem kraljem. Ko je princ postal kralj, mu je Trakinski poslal brzojavko, v kateri mu je želel srečo, ob tej priliki ga je spomnil na njegovo bivanje v Johannesburgu. Na to brzojavko je prejel zahvalni odgovor kraljevega tajništva. Pred nedavnim 6e je bivS vratar obrnil pismeno na kralja, da bi um omogočil obisk svečanosti kronanja. To prošnjo so mu tudi hitro izpolnili. Kaj lahko postanejo kaznjenci Odvetnik dr. Frank Moove h New Jer-seva je hotel javnosti pokazati, kaj vse lalhlko postanejo bivši kaznjenci ta jo priredil banket, na katerega je povabil samo te. Prišlo je kakšnih 200 bivših kaznjencev iz kaznilnice v tem mestu. Pokazalo 6e je, da je eden med njimi že več let ravnatelj neke velike banke, drogi je Šolski predsednik, prav mnogo pa je bilo mod njimi uglednih trgovcev. General Asencio »»««»»»»»»««»>»»»»»» S Ul let! Ima poskočne noge Pred kratkim srno poročali o najstarejšem Nemcu, Friedrichu Sadow^kesm, ki je v zavetišču za starce v Neidemlbur-gu na Vzhodnem Pruskem praznoval svoj 111. rojstni dan. Sadowski je bil poljski delavec na posestvih bogatih prusfcih jun-kerjev in si je s pridnostjo ter štedljivo-fetjo pridobil majhno posestvo, ki ga je predal šele v svojem 102. letu svojim dedičem da bi mogel sam v davno zasluženi poftoj. A stari možak počuti še danes zelo čvrstega, vsak dan se sprehodi po mestu, pokadi svojo pipo tobaka in si od časa do čaraa privošči tudi kozarček žganega. Ko so ga pred kratkim obiskala neka mlada dekleta, so morala ž njim celo malo zaplesati! Zborovanje najstarejših avtomobllistov V Grotvenor Houseu v Londonu se bo vršil te dni kongres najstarejših angleških avtomobilMov, ki so združeni v >Krožku motoristov 19. stoletja«. Ta klub praznuje pravkar 40-letnieo svojega obstoja in ima za člane jamo ljudi, 'ki so bili lastniki oziroma vozači avtomobilov še pred 1. 1900. So to ljudje, ki se nekateri med njimi še spominjajo časov, ko je bilo predpisano, da mora pred vsakim avtomobilom teči mož z rdečo zastavo, da bi svaril pešce. So pa med njimi tudi znameniti možje, kakor avtomobilski dirVač Pearl Howe in vojvoda Richmond-fiki. Senzacija večera pa bo nedvomno polkovnik Crompton, kd šteje danes 91 let, se je udeležil krimske vojne in je že 1. 1877. krmaril v Indiji avto na paro. čigar nacionalistične predstraže so kot prve dosegle madridska predmestja S topom je izvršil samomor 34-letni višji strojnik v neki bodanpe-štanski bolnišnici, Geza Szana, si je na nenavaden način vzel življenje. Sam je zgradil topu podobno pripravo, jo napolnil s smodnikom iz nabojev za puške, vtaknil v cev primerno kroglo in jo izstrelil vase. Bil je na mestu mrtev. Glasba mu lajša delovni dan w ■ , Pcstani in ostani član [Vodnikove družbe! Kako globoko posega radio v življenje angleškega ljudstva, nam kaže ta slika. Preprost kmet se ne more niti pri delu odreči užitkom, ki jih proži ta moderni izum. Med tem, ko vodi svojega konjiča, ima okrog vratu obešen moderen majhen sprejemnik« tooo nso2 je delalo pet lef velikansko dolinsko pregrado hi električno centralo, ki bo zalagala vso Škotsko s tokonv S topovi nad razbojnike Petnajst ur so oblegali tri razbojnike Z nenavadno motnlizadjo poCcije, vojaštva ta faSfetičnih miličnikov so se italijanske oblasti spravile nad tri nevarne razbojnike v Sardiniji. Ti trije zločinci bo že leta razburjali prebivalstvo t razbojniškimi napadi, tatvinami živine, požigi in pod. Po- General Mlaja poveljnik madridske obrambe »Odpotoval" Francoski listi poročajo, da je bil nego« naročen tudi na strokovni list »National Geographio Magazme« rz New Yorka. To je najuglednejša revija ameriškJhi geografov. Toda uprava tega lista po vsemi videza ne zasleduje prav natančno velik2i dogodkov daaajšnjih dni, kajti pred kratkim je poslala zadnjo številko svojega lista negusu spet r — Adis Abebo. Kmalu potem je dobila to številko narcaj. »Odpotoval« jo nekdo napisal na ovitek MIIIIHI* Oblasti svarijo pred porokami Avslri>di potovalni urad. ki je podrejen uradu zveznega kanoelaratva, je naslov S na avstrijske državljanke svarilo, naj nikar ne sklepajo zakone s Siri jed ta Liba-noncL Možje teh ljudstev, ki so po večini mohamedanci ta sklepajo na svojih potovanjih po Evropi zakone z mladimi Evrop-kami, se -vračajo po nekem času zopet v svojo domovino, kjer se morajo vrniti prav kmalu k nazadnjaškemu fivljenskemu DSr ima svoje okolice. To prinaša mladini ženam pogostoma neznosna ponižanja. Kot Evropfee jfh domačini h narodnostnih in vwt,lrih ozirov prezirajo in možje jih pri najboljši volji ne morejo ščititi pred žalitvami Vsaka pomoč konzularnih oblasti pa Je nemogoča, kajti žene so s poroko izgubile svoje prejšnje državljanstvo. Klub pocasnežev Mod vsakovrstnimi novimi klubi, ki poganjajo v Londonu kakor gobe po dežju, zbuja ta čas poeebno pozornost novi »klub po-časnežev«. Njegova pravila odklanjajo vsako bitrico, češ da škoduje zdravju in živcem »Brzina dela in zabave v velemestu je zavzela že uprav morilne oblike«, pravijo ta pravila. »Hitra poraba, telesnih moči in predčasno staranje sta posledici tega življenjskega načina. Naš klub naj bo oaza miru«. Potem Bledi naštevanje vseh zapovedi počasnosti, ki se jih mora držati vsak Član. če noče, da ga z vso hitrico vržejo iz kluba. n. pr.: »počasi jej, počasi fgrod, počasi bodi« L k 4 Hedja jim id mogla do živega. Pred nim je zvedel poiicijski predsednik: v m, da se driSjo razbojniki v malem Onotek Takoj je dal mobilizirati položljive policijske sile svojega pešce in topničarje pod vodstvom nekoga* polkovnika in nekega poveljnika fašistično milice. Hišo, v kateri so ee ranribojnfki modiR, m te čete obkrožile. Ker se zlofined zobo teli vdati, čeprav je b3 vsak odpor Zelo bi me ve^eililo. če vam bom mogel podariti 1000 funtov, pa ne bom tega ni« komur povedale »Dragi prijatelje, t« odvrnil Mariboroogh, »dalle mi 2000 funtov, pa povejte komor hočete*. ........IIIIIIIIIIIIMI VSAK DAN ENA »Čudno, ena teh cvetlic pa diši po poma-di s« iaeel« (»Life^ Šport V nekaj vrstah Nedeljski prvenstveni spored v ligi obsega Štiri tekme, in sicer dvojno prireditev v Beogradu, kjer bodo nastopili Bask in Ljubljana ter Jugoslavija ln Hašk. Dalje je v Zagrebu zanimivo srečanj«! med Concordijo in sarajevsko Slavijo, ki ni pristala na odgoditev te tekme, dasi je Concordija zaradi odsotnosti Be-loševiča pro ila za takšno rešitev. Zdi se torej, da hoče Slavija čez drn ln strn in neglede na težave ostalih klubov ostati na čelu tabele, kar se ji bo pri nedeljskem nasprotniku bržkone tudi lahko posrečilo. Slednjič bosta odigrala svojo tekmo še Hajduk in osiješka Slavija v Splitu, kjer o zmagovalcu že dane3 ne more biti dvoma. Tekmo med Baskom in Ljubljano, ki gre topot na precej težko pot izven doma, bo sodil g. Nen^ovič. V vrsti lahkoatletskih mitingov, ki so pe vršili preteklo nedeljo, je bil tudi miting v Ptuju, o katerem ie objavilo podrobne rezultate ponedeljsko >Jutro< z dne 9. t. m. Med temi rezultati so bili kot zmagovalci raznih prvih, drugih in tretjih mest v posameznih disciplinah označeni domači udeleženci z do:tavkom (Ptuj). Kakor nam sedaj poročajo iz Ptuja, Je bila ta oznaka deloma napačna zaradi tega, ker obstoji v Ptuju tudi športni klub Ptuj, pri katerem pa omenjeni zmagovalci na nedeljskem lahko-atletskem mitingu sploh niso včlanjeni. Edina izjema je šajhembauer, ki je zasedel III. me;to v teku juniorjev na 100 m (letnikov 1918-19), vsi ostali pa so pripadniki lahkoatletske sekcije gimnazijske podružnice Ferijalnega saveza. { Razpis „Teka uedinjenja" AS K Primorje v Ljubljani priredi dne 1. decembra t. 1. internacionalno propagandno lahkoatletsko tekmovanje po Ljubljani in preko ljubljanskega Gradu »Tek uedinjenja« v proslavo 18-Jetnice državnega in nacionalnega uedinjenja. Start ob 11-30 dopoldne. Tekmovanje se imenuje -»Tek uedinjenja« in se vrši vsako leto ob določeni uri, 1130 dopoldne dne 1. decembra, Jcot športno-spominska proslava uedinjenja. Tekmovanje se vrši po dveh različnih progah s skupnim startom pred Narodnim roge branijo: 1. 1934. Bruoan Jože (Ilirija), 1. 1935- Krevs Ive (ASK Primorje). V primeru, da tekmujejo tudi inozemski atleti, bo prireditelj razpisal darila za pr-voplasirane atlete na daljši, prav tako na krajši progi. Ta darila preidejo takoj v trajno last zmagovalcev. ORION 22 • Luksuzni dvocevni sprejemnik • Odlična konstrukcij* • Antenska regulacija z specialnimi vrtljivimi tuljavami • Valovno območje 16,S—1950 m • Dinamični zvočnik. Velika skala • Najnovejše TUNGSRAM elektronke • Zelo nizka cena, prodaja tudi na dolgoročna odplačila Razpis lahkoatletskega mitinga SK Korotana v Kranju. SK Korotan v Kranju priredi v nedeljo, dne 15. t- m. ob 9. na svojem igrišču propagandni lahkoatletski miting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev se vrši na te-ka)išču, dolgem 300 m, ki je pokrito z ugaski in ima štirj nedvignjene izavoje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in nevenificirani atleti klubov, članov JLAS. Trijave s priloženo prijavnino Din 2,— za točko in osebo. Din 5.—- za moštvo je nasloviti najpozneje do 14. t. m. opoldne na naslov: SK. Korotan, Kranj, lahko-atletska sekcija. Naknadne prijave kakor tudi prijave brez prijavnine se ne sprejemajo. Nagrade: pri 5 tekmovalcih v vsaki disciplini 2 pri znan ici. pri več kakor 5 tekmovalcih 3 priznanice. Enako velja tudi za moštva. Tekmovanje sc vrši po pravilih in pravilnikih JLS-a. Spored in vrstni red disciplin je naslednji: tek 100 m juniorji C (i. 1918, 1919); tek 100 m seniorji; skok v viš. z zal. juniorji C (1819, 1919); skok v viš. z zal. seniorji; tek 1.000 m juniorji C (1918, 1919); tek 1000 m seniorji; met krogle 5 kg juniorji C (1918. 1919); met krogle seniorji; skok v dalj. z zaletom juniorji C (1918, 1919); skok v dalj. z zaletom seniorji in štafet« 4X100 m. ORION RADIO RADIO r. z. z o. z*, Ljubljana - RADIO VAL, Ljubi jana-Cel je - - Josip WIPPUNGER, Maribor M. KRASOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Hrastnik — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Trži« J. OGRIZEK, Novo mesto. _ — JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. Kulturni pregled Rudolf Karel, »Botra Smrt« V drugi kratki sliki vidimo zopet gosla- jočega muzikanta 8 svojim doraščajočim dečkom. Družina se mu je razbežala. .Raztrgana koča je »uradno« zapečatena. Kam sedaj? Ajd, k botrici. Ta je obljubila, da bo skrbela za svojega krščenca. Kra-ana je tretja slika. Tako glasbeno vznesena in zaokrožena, s prihodom muzikanta in njegovega sinčka močno kon-strastna in v zaključku zopet himnično dvignjena, je izmed vseh slik najizklesanejša ter s svojo mistično skrivnostno glasbo (zbor za odrom, blesteča instrumentacija), prešinja in prežarja. Inscenator je t njo ustvaril nepozabno sliko. Muzikantova lučka dogoreva. Kako »e rešiti smrti? Kateri človek, kateri narod ni premišljal o tem? In rešil je to večno vprašanje v svojih pravljicah ta narod tako, oni drugače. Vedno se je našel, seveda v pravljici, kdo, ki je vsaj za nekaj časa prevaril koščeno. Tudi v našem pravljičnem svetu imamo zgodbo o Skrbi in Smrti, ki bi dala kaj imenitno snov za opero, in še dosti drugega, »Botri Smrti« podobnega. Lomov muzikant kratko in malo za hrbtom botre svojega sina zamenja svojo uga-šujočo svečo z novo, še nanačeto, dolgo, dolgo. Prizanesljiva Smrt mu to prvo prekanjeno sleparijo odpusti, sinu pa obljubi kot bodočemu zdravniku pomoč in uspeh tako, da bo zanj vidno stala ob bolnikovi glavi, kadar bo vsaka pomoč zaman, ob vznožju pa takrat, ko bo bohiik ozdravil. Četrta slika je v vsakem pogledu oster, nepričakovan, celo bolesten kontrast k prejšnjima slikam. V prvem delu se spusti glasbeno na malo manj kot operetna tla. ki jih še močneje podčrtuje prav revialen način nastopanja bolniških strežnic in zdravnikov. Vse obeležje, cela slika najmodernejših Ba-natorijskih konstrukcij v ozadju, sodobno opremljena sprejemnica, je kakor iztrgana iz pravljičnega sveta, v katerem smo živeli do sedaj. V to sodobno okolico pride vidno starejši zdravnikov oče, da bi se prepričal, ali je botra Smrt svojo obljubo izpolnila. Razumljivo mi je še, da pride veseljak in potepuški oče v taki opremi k svojemu sinu, ne morem si pa v tem, so-dotmo rafiniianem miljeju razložiti staro-občansko, bidermayersko odetega graščaka in njegovo dovolj neokusno, starinsko iz-podrecano hčer — pacientko. Seveda, ker pa je to izraziti teater, to je prostor neomejenih možnosti, utegnejo lrbretist, komponist, režiser in inscenator uspešno zagovarjati vse anahronizme., Zavozlal se je konflikt. Princesa mora umreti. Muzikantov sin — zdravnik pa se je t njo zaljubil in premišljuje, kako bi jo iztrgal iz rok svoje botre. V predzadnji sliki smo nenadoma zopet v okolju prvih pravljičnih dogodkov. Imenitni so zdravniki. Apartno ležišče na smrt obsojene princese. Prihod muzikantovega sina — zdravnika, ki upa, da ozdravi princeso edinole še njegova ljubezen. Toda botra se pokaže ob njenem vzglavju. Ni ji pomoči. Oče pa, ki ga pravljica pripelje v tem trenutku v grad, jo iztuhta in ukaže obrniti princesino ležišče. Nenadno stoji smrt ob vznožju in princesa takoj ozdravi. Lokavo se smeje muzikant. Zopet je ukani! botro Smrt.. Mlada pa v lirično vznesenih ljubezenskih spevih stopata v novo življenje. In zaključna slika. Vsi, ki wno jih mlade razgibano vesele videli v prvi sliki, 6lave svatbo. Niti enemu ni botra SmTt, v teh dolgih letih ugasnila sveče. Se bo veseli, četudi bo njihove noge odrevenele; zaplešejo. ko jim zagode stari muzikant. Nenadno je za vse nevidna Smrt med njimi. Lahkotno potrka na muzikantova ramena in SK Ljubljana. Danes od 15. dalje strogo obvezen trening prve skupine. Igramo na dva gola. SK Slovan. Drevi ob 20. v gostilni Kru-šič važen sestanek vseh verificiranih igralcev I. moštva iin juniorji. Sestanka naj se udeležita sigurno tudi Stojanovič in Pavšič. Udeležba strogo obvezna za vse! SK Slavija. Drevi obvezen sestanek vseb nogometašev v lokalu. To sestanku seja prireditvenega odbora, Tadli važnosti vsi sigurno. Poravnajte članarino. Sprejemajo se tudj doy1 člani. njegova sveča je ugasnila. Toda nič zato. Še na onem svetu zazveni njegova neskrb-na pesem. Apoteoza primitivnega muzikant-skega modrijanstva je bila odlično rešena. Slikarsko je slika lepša od slike. Vsa čast mscenatorju in slikarju. V »Botri Smrti« je podal prof. Sest, tako se mi vsaj zdi, svoje najboljše in je premagal ovire, ka-kršnib zlepa ni našel v kakšni operi, razen n. pr. v »Treih oranžah. . .« in podobnih pravljičnih rečeh. Umen režiser je, kakor mali bog: iz kaotične, lene mase ustvarja živo in logično utripajoče življenje. In prof. Šestu se je ta čudež v polni meri posrečil. Enako srečno je vdihnil mrtvi par-tituri življenje ravnatelj Polič. S svojo dirigentsko palico je iz knjige pričaral vso mikavnost in neskončno pisanost Karlov® muzike; dvignil je iz voljnega orkestra valujoče morje tonov, sodil in usmerjal soliste in maso na odru. Glavna oseba je Smrt. Če je res v resnici tako neskončno dobra, če res tako lepo poje, kakor je predstaviteljica Golo-bova, potem se ji ni treba bati nikomur. Muzikant g. Janka je prikupno izoblikovan lik klasično siromašnega filozofa stoika, ki ne more nič izgubiti, ker nič nima, ki ga, oblači in hrani Bog, ki pa v vsem svojem nebogljenstvu vendar ljubi tudi svoj revni košček življenja, dokler se naposled brez protesta rad preseli na boljši svet. Kar je bil tn, bo tudi tam, brez muzike ne morejo biti niti na zemlji, niti v nebesih. G. Janko se je z veliko ljubeznijo potopil v svojo pevsko kakor igralsko nelaMo partijo in je muzikantu pripomogel do polnega uspeha. Njegovega sina je v mlajši dobi predstavljala popolnoma zadovoljivo ga. Ribičeva, poznejše prav tako g. Gostič. Seveda je taka zamenjava kočljiva zadeva. Predvsem zahteva umno m razumno publiko. Gledališče ima čisto svojo logiko, samosvoje zakone, ki jih je treba upoštevati. Graščak (g. Primožič) je bil simpatično impozanten gospod in oče: princesa, njegova hči, ga. Zupevčeva v senatorijski sliki zelo salopno oblečena, nepotrebno odurna, četudi njeno napadalno svojeglavost opravičujeta bolezen in prazno srce, v predzadnji sliki pa se h nevšečne bube razvije ljubezniv metuljček m sklep te slike je tako glasbeno kakor scensko izredno lep. Vsi ostali so v svoji mavrični raznolikosti tipov nekaka panoptična zbirka lutk, ki žive m se gibljejo po volji dramaturga in režiserja, pojo na ukaz komponista in dirigenta, namerno pravljične figure, vse od kraja do konca simpatične, kakor v vsej pripovedki ni zle in ostre note. Menda je v operi tudi nekaj letnih vložkov. Morali so jih žal trgati, ker na našem odru ni dovolj prostora in personala. IRremiero je počastil komponist sam. Z vsemi solisti, z dirigentom in režiserjem vred je bil deležen najprisrčnejših aplavzov in spontanega, navdušenega priznanja. —č. Bevkov i „Srebrniki" (France Bevk, Srebrnlld, Ljubljana 1958. Izdala Vodnikova družba, 120 str.) V najnovejši povesti »Srebrniki« se naš plodovitni pripovednik Franoe Bevk vrača v okolje, ki ga tolikanj zanima in ki mu je posvetil že lepo vrsto povesti: med hribovske bajtarje in kmete. V tem spisu si je izbral za osišče človeške usode samotno bajto daleč od sveta in ljudi, gnezdo človeka, ki živi med gozdovi, pašniki in skopimi hribovskimi njivami kakor orel na svoji skali, vedno v borbi za vsakdanji kruh, večno zavisen od zakonov rasti in dozorevanja, od mene letnih časov prav kakor od izmene rodov, združen s svojimi ljudmi in živino v tesno delovno občestvo. Trdo in primitivno življenje samotnega poljedelca j6 tolikanj zvezano z osnovnimi pogoji človeškega bitja in žitja, tako uravnovešeno skozi dolge rodove, da se vsaka temeljna sprememba, sleherna stranpot maščuje po neki usodni nuji, ki je v stvareh samih. Tu je živec Bevkovih »Srebrnikov«. Trije rodovi nastopajo v tej povesti, združeni z teto krvjo, pod isto slamnato streho nad glavo, na isti grudi, iz katere črpajo hrano za svoj obstoj, pod isto vlado prirodnih in gospodarskih zakonov. Kako malenkostni bi bili njihovi življenjski zapletlja-jji, (e se ne hi v enolični, a elementarni sil- ni ritem njihovega življenja vključil nov element, demon — izkušnjavec denar. Balzac je pred dobrim stoletjem postal epik denarnega gospodarstva, ki je z nezasliš no močjo spreminjalo civilizacijo in življenje meščanstva. Naš Bevk zasleduje isti pojav v miniaturnem svetu hribovskega bajtarja, kjer rastoči kup tolarjev poseže takisto pretresljivo in odločilno v življenje človeka ter poruši naravno ravnovesje med rodbino in zemljo, med uboštvom ta mora lo. Žvenket srebrnikov spreminja zakonitost primitivnega reda. Ded štedi in polaga tolar na tolar v staro skrinjo. Bridka so bila tista leta. A k varčevanju je silil bistrejši duh, ki je hotel bodočemu rodu olajšati huda leta. »Jedli so koprive v mleku, se do vratu kopali v siromaštvu. Pritrgovali so si pri ustih ta pri obleki, hranili so vsak krajcar, da je nastal goldinar. Dolgo Je trajalo, da je ostal v skrinji prvi srebrnik, počakal dru gega, tretjega ...« Tako so trije rodovi kopičili srebrnike, in »če bi preiskali vsak tolar posebej, hi videli, da niti na enem ne visi senca kake krivice, ampak le krvave srage dela in pritrgovanja ...« Sin tega štedljivega bajtarja se Sele po očetovi ta materini smrti, že prileten ta zdelan možak, oženi z deklo, ki mu povije dvojčka. Obe sestri se pod istimi življenjskimi okoliščinami razvijata v dva različna značaja. Toda ta podedovana razlika bi z majhnimi zapletljaji, kakor so vedno v rodbinah, izginila pod trdim pritiskom realnih dejstev, če ne bi bilo skrinje s srebrniki Počasi prodre glas o nji tudi v oddaljena selišča, ta ko sta hčeri godni za možitev, nastane spor, katera pojde iz hiše in kdo dobi srebrnike. Medtem ko se pohlevnejša Micka ukloni in gre za možem na drugi grunt, se da senzualnejša in na denar pohlepna Anka zaplesti v mreže pokvarjenega postopača Johana In mu postane žena. Johanu pa je predvsem do srebrnikov. In tu nastopi dramatični boj med očetom, Anko ta Johanom za srebrnike, boj, ki razkolje značaje in napne sebičnost do skrajnosti. Stari Tone podleže v njem, ker je bolehav in star, a Anka je poražena v hipu, ko Johan v njeni odsotnosti, med očetovim pogrebom izkoplje za hišo zakopano culo srebrnikov in izgine ž njimi v široki svet, da se več ne vrne v samotno hribovsko bajto. Po težkih zapletljajih, pretežkih za drobno življenje ta za majhne, primitivne ljudi, se življenje v hribovski bajti počasi zopet uravnovesi, njegov potek se znova vključi v normalni red, kakor ga določata zemlja ln od nje zavisno imetje. France Bevk je v »Srebrnikih« pokazal moralne ta psihološke posledice porušenega ravnovesja v primitivnem hribovskem gospodarstvu in znova potrdil staro izkušnjo, da denar ne osrečuje ljudi. V ostalem pa so Bevkovi »Srebrniki« nov epični donesek k študiju našega kmeta ta njegovega življenja, podoba hribovskih bajtarjev v raznih pomembnih trenutkih njihovega življenja: ko stari umirajo ali ko se mladi ženijo; ko prihajajo na svet otroci ali se sicer dogaja kaj izrednega. S finimi, diskretnimi potezami opisuje Bevk tudi seksualno življenje teh ljudi; prlm. začetke sožitja med Tonetom in Marjanco, pa Anki n odnos do Johana. Tudi v tem drobnem svetu se kaže diferencijacija človeških na-tur in vulkanska sila strasti, ki kdaj pa kdaj pretrga krinko ravnoduSnosti in strogi moralni red rodbine. Za vsem pa stoji gorska pri roda z ne-izpremenijivimi zakoni. »Od pljuskavice pomladnega dežja v zmrzal jeseni, v prvi sneg- in v veter in v plazove; od podleska, piskalic, kurjih očesc in zaspančkov, leskovih in vrbovih muck, v zeleno listje ta petje ptic, v zorenje žita, škrebanje kobilic in petje murnov, v žvižganje modrasa, v vonj trave in v lučke kresnic, do kresa ta čez je šlo življenje omotično dalje. Mimo jagod, malta, robidnic ta drnulj do prvih češenj in hrušk: zelenk, krivonj in tepk, prihišnic, matečkovk ta pšeničnic, mimo vsega sladkega sadja z lepimi imeni, ki ga usipa Bog po pobrežju, ga natika na trnje, skriva v listje ta grmadi za plotove... Mimo vseh teh lepot ta dobrot hodi trda, počasna ta utrujena človeška noga, iz blatne njive na klanec, s strmega brega v rupo, s trate na skalo; telo je že dopoldne umedeno, a se popoldne znova sključi pod oprtnik in berkle, da niti ne utegne pogledati v solnce, v katerem se koplje Plešec, ne na oblake, pod katerimi se tehta orel. Zvečer zajme desnica iz sklede, a komaj je zajela, že trudna počiva ob dlesni, usta počasi žvečijo. Misli pa se že mudijo v jutru naslednjega dne, že so pri začetku novega dela, ki čaka neodložljivo in ne bo končano pred večerom...« Čeprav »Srebrniki« ne odpirajo nove brazde v pripovedniškem dehi Franceta Bevka, marveč se z vsemi svojimi vrlinami in značilnostmi naslanjajo na prejšnje njegove spise, so vendar delo, ki je vredno vsega priznanja. Vodnikova družba je tedaj prav storila, ko je z izdajo te povesti dala desettisočem čitateljev ceneno in lahko dostopno kvalitetno kmečko povest. i Zapiski V Sanka »Ljubljanska diaertMffe • Ler-montovuc (Jutro 11. t m.) je ttekarrid Škrat izprememl sistematični študij t "totetiiiii, kar naj zaradi jasnosti popravimo. Dan literarnih pričakovanj in dogodkov. Dne 12. novembra bi se imeti evedaki akademiki odločiti, kontu bodo podeliii Nobelovo nagrado za literaturo. Kar lani ni b®a podeljena, morajo letos izbrati dva lavrea-ta. Kandidatov Je ka(jpak mnogo in že nekaj časa se oglašajo v ervTopeflrih literarnih ldstih ija kulturnih rubrikah najrazličnejša damnevaanja. Med kandidati ®e pole«? Francozov in Angležev, ki smo jih zabeležiti ca tem mestu pred nekaj dnevi, zopet omenja Karel Capek> pi®atel,j, ki bd nedvomno zaslužil to mednarodno priznanje, tembolj, ker ©e obenem z njim odlikuje tudi njegova domovina. Češka literatura je že te tikanj pomembna, da bi bila vredna pozornosti švedskih akademikov. 12. t, m. volijo štiri kandidate za Izpraznjene sedeže v Fran coski akademiffL Tudi ta odločitev vzbuja široko pozornost ne eamo v Franciji, marveč celo v tujini. Kdo bo ovenčan s elavo nesanrtnikov? Omenjajo s© admiral Lacat LoCnrteL Fennand Gregih in drugI Paul Olaudel tokrat ne kandidira. ftpanskl pisatelji v Parizu. Partz je postal pravo zavetišče španske Intelektualne elite, ki jo je do^avljandka vojn t pregna la lz domovine. Tako se je podal v pariško zavetje skrveči filozof Josč Ortega j Gasset, ki Je prispel v emigracijo bolan, dalje sta ta našla varno streho največji sodobni 6panclki pripoveVelika puntarija«, delo Bratka Krefta, drama o Gulbcu ta njegovih tovariših v petih dejanjih. Delo bo režiral inž. Stupica... ... da pripravljajo v operi Mascagnijevo »CavaUerio rustšcano« pod nmzikalnim vodstvom dr. Svare v izredno zanimivi zasedb L Turidda — bo pel Franzl, San-tuzo t dvojni zasedbi Kogejeva-Oljdeko-pova, Alfija Janko in mater Golobova. Kot drugo predstavo na isti večer bodo izvajali Leoncavallovega jBajazza« s Primožičem kot Toniom. Cania bosta pela v dvojni zasedbi Marčec in dr. Adrian foot gost- Neddo Gjungjenčeva ta Ribičeva, Silvia Kolacio in Harlektaa Banovec. za to predstavo je oskrbel izvrsten nov prevod dr. Pregelj, osnutek za incenacijo pas Inž. Frana, A. Pottzer: 43 brez cilja Q o m »n 26. poglavje Poročilo zasebnega detektiva je trajalo delj ko uro. Ta mah se je začtflo boječe trkanje na vrata. Bila je madame Petitjeanova. Vrla žena, ki je bila za nekaj glav višja od moža, a vendar toli garaljivo plaha v njegovi navzočnosti, je proseče izpregovorila: »Leon, ali še ne misliš sesti k večerji?« Detektiv, ki je vidno omahoval med nejevoljno opombo in nežnim pogledom na ljubljeno' družico, se je odločil za zlato srednjo pot. Nasajeno je dejal: »Da ni tebe, Juliette, bi bil gotovo že od lakote umrl...« Nato se je obrnil k meni in nadaljeval: »Ali naju hočete p>očastiti in se udeležiti najinega skromnega obeda___?« Da sem bil manj srečne volje, bi se bil temu vabilu izmuznil. Goveje rulade niso bile še nikoli jed po mojem okusu — niti v prismojenem stanju ne. A nocoj sem bil pripravljen za vse. Sedli smo v tesni obednici, in gospa Petitjeanova je z mnogimi izgovori postavila nekam čudno dišečo jed na mizo. Dobro je bilo, da so imeli zelo pitno vince — zakaj, če bi btia nekdanja kuharica angloulemskega Škofa Se živa, tisti večer U bila od sramu nad nevredno hčerjo prav gotovo umrla. A gospe Petitjeanovi naj bo v opravidbo, da je bflo skoraj že pol enajstih, ko smo sedli za miza Dasi mi je ves čas rojilo po glavi neko vprašanje, ki mi Petitjean ni več utegnil odgovoriti nanj, sem se pri večerji vendar ogibal vsake besede o umoru, šele ko smo vstali izza mize, sem pripomnil: »Nekaj ste mi pozabili povedati, gospod Petitjean ...« Zasebni detektiv mi je segel v besedo: »Tisto zastran žepne rutice, kaj ne?« »Kako' si razlagate to stvar?' »Da govorim popolnoma odkrito: prav za prav si ne morem razložiti! A kdo ve, morda najdeva tudi to razlago. Najprej nekaj: ali ste trdno prepričani, da ni rutica že prej ležala v vaši kabini? Gospodična Borgholmova je bila malo poprej pri vas, kaj lahko, da je takrat pozabila rutico...« »Da, ta razlaga bi bila najbolj preprosta; škoda je le, da se ne ujema. Vsak hip bi prisegel, da je rutica šele po mojem prebujenju ležala pred pisalno mizo na bleh. Izključeno je. da je na temni preprogi ne bi bil opazil...« »Mogoče bi bilo vendarle.« »Ne pozabite, gospod Petitjean, da imam nenavadno bistro oko! Umetni strelec sem bil, in ne najslabši, in moje oči so še danes tiste, ki so bile nekdaj___« Detektiv se je zasmejal. »Bistro oko in bistri um. oboje nas utegne kdaj pustiti na cecHTu, verjemite mi, gospod WefckW! A redva, da je rutica šele kasneje prišla-v vašo kabino. Ali je ne bi bala utegnila strežajka izgubiti? Bi mi jo hoteli pokazati?« Segel sem v prsni žep in izvlekel rutico. Tisti mah me je izpreletela misel, češ, kako samoumevno se zdi Petitjeanu, da nosim Miličino rutico s seboj. Mislim, da sem nekoliko zardel. Ce je Petitjean to videl, je bil vsekako dovolj tenkočuten in se je napravil, kakor da ne bi bil ničesar opazil. Sklonil se je nad rutico, iz katere je še vedno puhtel rahel vonj. Poduhal jo je. »Ali zanesljivo veste, da je to rutica gospodične Borgholmove ?« je vprašal. Osuplo sem ga pogledal. »Prosim vas. čigava bd pa utegnila biti... ?« »Na primer strežajkina!« »Vkljub monogramu in parfumu, ki ga predobro poznam?« »Vkljub monogramu? Ali mora črka ,M' brezpogojno pomeniti Milico? Zakaj pa ne ,Mary ? Mary Emerencija Wilson! Rutica je iz dobrega svilenega batista; v Združenih državah je utegnila stati dolar. Za ladijsko uslužbenko to ni nedosegljivo razkošje... »A parfum?! To je parfum gospodične Borhol-move; prisežem vam!« Petitjean je spet poduhal rutico. »Res drag parfum! Te reči poznam: moj brat ima v Grassu majhno tovarno za parfume. Strežajka si tako dragega parfuma ni mogla privoščiti. Mimo tega bi bil slab poznavalec ženske duše, kdor bi mtiffl, da je gospodična Borgholmova morebiti podarila spletični ste-kleoko svojega lastnega parfuma; na vsem svetu je ni ženske, ki bi to storila! Toda izmed desetih spletičen jih devet skrivaj uporablja gospejin parfum ... Uganka smrti milijonarja J. B. Lawrencea je bila torej razvozlana. Rešitev uganke je bila zasluga gospoda Leona Petitjeana, neznatnega zasebnega detektiva v maloazijskem mestu, njemu se je spodobila moja in Miličina zahvala. »Gospod Petitjean,« sem izpregovoril, »veliko uslugo ste storili meni in gospodični Borgholmovi in ne najnazadnje tudi pravičnosti sami. Ne vem, kako naj se vam zahvalim, in kar se tiče vašega honorarja--« »To prepustite kar Buonavoliju, mi je segel detektiv v besedo. »Delal sem po njegovem naročilu. In če vam morem še s čim ustreči, sem vam na voljo___« Pri teh besedah mi je prišlo na misel, da bi mu zaupal iztorijo z Boltonom. Ko je Petitjean slišal, da potrebujem njegovega sveta, me je povabil na majhen sprehod. Zapustila sva njegovo stanovanje. Bila je pre-čudna noč. Ena tistih čarobnih arabskih noči, ki te spominjajo starih pravljic. Črnovišnjevo nebo, posejano z milijoni zvezd, se je bočilo nad gluhimi, izumrlimi ulicami Brez besede sva stopala proti pristanišču. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par zrn besedo. Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračnnajo po Din Z.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas In enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi eneaeb sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo. Din S.— davka ea vsak oglas ta enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSi snemfe ca enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« -m __ _ _,_ _ odgovor, priložite vili >•' v znamKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanfa, tačoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« B*»eda 1 Dtn. lave* S Dt» a* šifro ali lajanje aagjbala 7 36736-t Delovodja ta tovarne pohištva i joi gok-tno prakso v delavnici in izkušnjam; r izdelova njn »erij dobi takoj r.apo •lenje. Ponudbe na oigi. od-I Jntra pod »Daner*!«! lung«. 3M36-1 Sobarico ea let staro. ki Je že služila n je vešča likanja, sprejmem 7mn!e srbobr vaSčine pogoj. Meseiaa plača Din 250. Službena cbieka; drugr. vse prosto. Vlasteliostvo Mirie Zwil-ling r MenfAn >>r Zagrebu. 36775-1 Dober knjigovodja dobi mesto za prodajo patentirani preglednih tiori-contalnih »Sofra« kartotek. »SOFRA«. Maribor Aleksandrova. ;«818-1 Dva krznarska pomočnika sprejmem takoj. /.eleznik Valentin Marbm Rooali-fika ulica 35814-1 Šoferja m»f!anika. mladega. -prej-mpra takoj. Naslov vseb poslovalnicah Intra -6793-1 Frizerko sprejmem takoj. — F-aac Kramar. Ljubija-na VII Cnrnetova nI 13. 36781-1 Amerikanska novost Gospoda ali damo. z malim kapitalom i?f«m Ponudbe pod »Zaishiink« na ">si. odd. Jutra. 36779-1 Prvovrstnega električarja »prejmemo Biti mora M-učen elektrotehniški po-močtrk in imeti večletno prakso v inštalacijah nitke in visoke napetosti. Prednost imajo on « prakso v rudn:kih. ProSnje s točno navedbo dosedanje prakse ter spričerala o 'o-lsfc: in strokovn' -izobrazb 'pomočniško spričevalo, spričevala strokovnih Sol) je noslatl na Rndnik Merra 367T1-1 Pletiljo in Šiviljo pMenin izurjeno, »prejme takoj Slava Krentz. strojno jHetenje Ormož. 26769-1 Prikrojevalca (Zusclineider) za moško n damsko konfekcijo, iprej mem. Pismene ponndbe na Aloma Company d. z o z. Ljubljana. 36008-1 Službe išče /taka Seseda X jar; iavek S Dtn a» lajanje >»«Uv» 8 Dtn. oajmaniSi Mesto sobarice th postretmee. išče »ospo d i Sna srednjih let. Cenj. ponndbe na ekspozituro Ju tra v SiSkl pod »Sobarea«. 2675® 8 Plačilna natakarica mlad«, simpatična, zmotna kavcije, govori perfektno slovenski, nemški in srbo-hrvataki jesik teli mesto takoj »Ji 1. decembra. Ponudbe poslati na Marica Meško. Mibovol p Velika Nedelja. S561Ž-2 Mlad stavbni inženjer bi rad naetopil prvo službo. Pomfdbe na ogl odd. Jutra i>od »Inženjer«. Vsak trgovec m dolžnike, ki mu delajo skrbi. Zato mora im«ti dobrega uradnika, ki j« ver-ziran v vs^b sodnih iade-vah. Z Mpehom Vam iztir-jam doline vsote, ne da M ? tem tgubili s tra n ko-od-jemalra. Pa tudi vse drnpo pisarniško delo »pravim, saj sem perfefcten kores-prtndent. knjigovodja in stroj spiske. Star sem 43 let, samski, rmožeo slovenščine. aemSiine in srbohrvaščine, ^enj. ponudke na ogl. >dd. Jutra pod »Jamtim ca uspeh«. -S661-2 šofer abstinent •njaSčio« prost. iSče »hržb« k t4>f ornemu ali potniškemu avtomobila. Vajen tadi e na o^l. odd. Ju-tr« [»d »Simpatična«. Dekle z gospodinjsko šolo. proai za službo pri boljSl rodbini ko>t sobarica al-; pomoč v kuhinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »PoSteoa to marljiva«. 36727-8 (i Fh Rothman: Kozamurnik ^e na letovanje 62 Ledena gruča je zletela v globino... S krepkim pljuskom je padla gospe Špehkovi za tilnik in ji zdrknila ob hrbtenici za obleko, tako da je nesrečnica od groze na glas zavpila. Be»«da l Din. lavek S Dw ta 5lfro al! lajanje naslova 5 Din NajmanjSi r-noeek 17 Din Izborna domača hrana z« zmerno ceno Dobnlova št 6 Mirje 36689 M foientt Baaeda 1 Dtn. Uvek On. is šifro ali lajanje naslova 5 Din N&jmanjH znesek ■1 '">in Trgovskega vajenca sprejmem. Ponudbe us »gl. odd Jutra ood »Priden ln pošten«. 36794 44 Učenca »a sploAno vozno llčarstvo. sprejmem. Josip Gorntrč.. Novo mesto. 36777 44 U' r* Beseda 1 Dtn. laves o mi sa Šifro al! lajanje naslova 5 Din Najmanjši ».nesek l>in Cez ulico prodajam sta.ru in aovo vino. belo in rdeče "ena 7 do 10 Din. Mesarska rt-sta 4. vhod i Ivoršča i6780-6 Briljantni kolje lep. (»rodam po n;zk' -eni. Naslov v vseh ooslovalni-cah Jutra. -6789-6 Pohištvo Beseda 1 Din lavek S Dit sa Šifro al! lajanjr naslova 5 Di» NajmanjS* tnesek '7 Din Hrastovo jedilnico črno zelo dobro ohranjene, prodam. Na&lov v vseh poslovalnicah Jutra 36788-18 Beeeda 1 Dim. lavek *> Dui »a šifro ali lajanje naslova 1 Din Najmanjši ->e»*k 17 Dtn Psico nemško kratkodlako, z rodovnikom. Hbito 4 leta, prodam prav poceni. Naslov v v«eh poslov Jutra. 36786-27 Stroji B»eeda 1 Din. lavek S Dtn i» šifro ali lajaale naalora i Dta Najmanj« otemk 17 Din Stružnico višina konic ICO, nazdalja 1600—ŽOOO. kupimo. Obširne ponudbe na Gramozno postajo Slovenska Bistrica. 36772-36 »Pfaff«, »Singer« •troji, malo rabljeni ln koleea vseh vrst. po nizki ceni naprodaj pr-; »Promet« (nasproti kriianreke cerkve). 26787-29 Oblačila Beeeda l Din. lavek S Din ca Hfre aH lajanje naslova 5 Din Najmanjfil sneaek 17 Din Črno zimsko suknjo žaket obleko. sokolski kroj. vse za srednjo postavo. »godno prodam. Erjavčeva 38/1. 36756-1>3 Beseda 1 Din. lav * S Din za SMre alt dajanje naslova 5 Din NajmanjSi nenek 17 Din Borove plohe prvovrstne kupim in plačam dobro ceno. Pismene ponudbe pod »Borovlna« na Publicitas Zagreb. 36771-15 Kupim Heseda l DUi lavek 8 L/id ut šifro ill lajanje laslova " Din Najmanjš' inesek 17 l>n Drobilec za cesin. iframoz. montiran i motorjem na voz, za pre vo7 s konjem kupim moto! i« surovo olje ali ogljeV Kupim udri p<>6&-raemr *am 1rob lec. ali sam motor. Krivei- Ivan. n.isestnik Luče J6768-7 Zložljivo posteljo železno. kup:m Naslov v vset poslovalnicah Jutra. 268(18-7 ragocenosti Vsakovrstno elato kupuje po najv'š)ir> -eoab CERNE • juvelir Linbllana. Wolfova ulica I 12-38 Beseda 1 Dtn. lavek i Din a SHm ali lajanje naslova 5 Din NajmaniK nn«*ei 17 Din Knjižice Posojilnice Radovljica Din 30.000, prodam ia takojšnjo gotovino Ponudite najvišjo ceno na Radolf Zore. Ljubljana. GledaliSk* IS. Tele-foa 98-10. TS758-K Hranilne vloge vseb rrrt kupuje po najvišji cen, takoj v gotovini Al. Planinšek LJubljana, Beethovnova al. 14/1 Telefon 55-10. 214-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto, k spi m takoj. Plačam najboljše. Ponudbe aa podružnico Jutra Maribor pod »Drava«. m-M Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najboljše nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 3M4« Hranilne vloge kupite ali prodajte najboljše potom moje omarne Rudolf Zore Liabljana. Gledališka 12 Telefon 98-10. _ ' Dam posojilo ton.ooo do 300.000 Din t '[ gotovini ln knjižicah. — j vknjižba na 1. mesto. Po- ! nudbe na ogl. odd. Juti« pod »■Nfeke obresti«. 2H78R-1C Lokali Beeeda 1 Din. davek t Din n SHro ali dajaaj B Din Najmanj 17 Din Pisarniški lokal sredd mesta. iS6em. Ponndbe na ogl. odd. Jntra pod »Lokal«. 26796-19 Besrda : Din lavek e L>.r is Šifro ml: lajanj r-uniov« f Din JJ«jman;B' znesek 17 Din Hišo ali vilo v oliinj- okolic Ljubljane, 9t Vid ali Bežigrad kupim. Cena do 150.000 Dm. Ponudbe na ogl. odd Jutra t>od >FI:š« za er>t pri[>adajo6m dvoriščem ki ima delavnico s pisarno in skladiščem tri stanovanja n prosto podstrešje, primeril.. l* katerokoli ib-» ia prometnem kraju Obrtniki pozorl Naslov v vseh i«o-5'ovalnicah Jutra l^) Š» Malo bišo kupim v Ljubljan,. 1'ooud-be na ogl. odd. Jutra pod »Hiša«. 36802-20 Hišo v Beogradu nujno prodam. Potrebno v eotovini Din 2O1.O00 Cist mesečni donos Din 3000. — • Argos«. Kneg Ljubice 3fta. Beograd- 36565-30 Novo vilo s tremi dvosobnimi stanovanji, kabineti, kopalnice, lep zasajeo vrt, prodam. Vipavska ulica 10, Kole-zija. 36795-30 12'/« obresti doaa&a novozidana hiia ob prometni cesti v Ljubljani. Trgovski lokal. 7 stanovanj. kompleks 1<200 kv m. Hipoteke 90.000. Ona 225 tisoč — proda ADAMIČ. Gosposvetska 8/71 216797 20 Stanovanja Beeeda 1 Din lavuk B Din •a šifro ali lajanje naslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din Enosob. stanovanje a kuhinjo, iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd Jutra tk*1 šifro »Sobo« 26307 -žla Sobo odda Beseda 1 Dim. lavek ! Du> za šifro »U lajanje uajtovi f Din NajmanjSi toeaek 17 t>« Lepo sobo i dvema posteljama. I o«krbo ali bre*. ciddam — Dobrilova 6 Mir je 20700-43 Sostanovalko sprejmem za mesečno Din 100. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. £6819 38 Opremljeno sobo oddam »ventuelno r vso oskrbo Poljanska c. 13. desno. 36818-28 Beaeda 1 Din. iavek 8 Din z« šifro al: lajanje naslova 5 Din NajmaajSl znesek 17 Din Dvosob. stanovanje kopalnica, solnčna in mir-tu lega. oddam v vili v bližini Sokoinkega doma ▼ 9i8k; za december ali pozneje. Pojasnila: Fritscb, Poijaoska cesta 15, stopn. IV. od 16. de M. ur«. 36804-31 Opremljeno sobo oddam v centru. Naslov v vseh ooslovaln;oali Jutra. 3fBlH-23 Opremljeno sobo s hrano ali brez, oddam en ali dvema osebama. — Sv Petra e. 43. 36613-28 Velik prazen kabinet s kuhinjo, eventuelno souporaba kopalnice, oddam samo boljši, solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26800-38 Opremljeno sobo «. (»osebnm vhodom tračno in lepo. oddam r centra. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 38798-80 Mirno sobo lepo opremljeno, solnčno, s parketom in posebnim vhodom. oddam takoj ali pozneje. Rožna dolina. Cesta 4 št. 28. Pavla Kosma«. 36798-23 Sobe išče Beaeda 1 Dia. lavek S Dir ta šifro ali dajanje naslov* B Din Najmanjši r.ne««t 17 Din Sobo s štedilnikom ali sobo s kuhinjo ta čim. prej. iSče starejša gospa s hčerko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separe«. 26784-38s Smrt plešavosti „MoranaM Tekočina »MORANA« je potrebna vsakomur, in dnevne zahvale dokazujejo, da »MORANA«, vonjiva kozmetična tekočina, brez ozira na stanje las, uspešno pomaga. Takoj izgine prhljaj, ekcemi, lišaji itd. Hrani lase, krepi korenine. Takoj zaustavi izpadanje las, lasje porastejo na plešastem mestu. — Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. Poftiljamo po povzetju: steklenica Din 40.—, poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika „M ORANA" — Split Ako ne bi bili zadovoljni z rezultatom, Vam vrnemo denar! Narodna tisk arna LJUBLJANA KNAFLJBVA 1ZVKSUJB VSA riSKARSKA DELA TER SB RTPOROČA AU SE TRUDITE TUDI VI, DA BI IMELI TAKO PREKRASNO POU in da bi z njo presenetili swjetcwm*-To je zelo lahko -JJL Vsaka beseda 3 Um. iavek 3 Dia sa šifro ali lajanj« naslova S Din najmaa]!1 tnesek V Din 35—50 Zaupajte naelov 26910-84 Hubertus nepremočljlv temnosiv ln v različnih Darvah po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JC. Ljubljana Sv. Petra c. 14. S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da Je danes po kratki težki bolezni, previdena s sv. zakramenti Bogu vdano preminula naša nadvse dobra in skrbna žena, sestra in teta, gospa Justina Pernovšek roj. Sluga soproga davč. nadupr. v pokoju Pogreb nepozabne blage pokojnice se bo vrSil v petek 13. t. m. ob 14.30 iz hiSe žalosti. Cesta 29. oktobra (Rimska 10) na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 14. t. ra. ob 7. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin ln molitev. ŽALUJOČI OSTALI. Telef. 2059 Suha drva, r premog, Kar bo pakete m dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5. Mo&ki ne jnaraio grdega mastnega no«a in blesteč« kože. Vlaga in mastne naslage prihajajo iz razširjenih znojnic. Vse to se zmeša z Vašim pudrom in tvorijo se male trde grudice, ki 6« vleiejo r znojnic«, jih razdr«-žijo in še boty razširijo in tako gre to brex prestanka. Zatečite se takoj k pudra Toka-lonu, ki je odporen proti vlagi. Dajte sekaj tejja pudra na prst, potem pomočite prst t Vodo in, ko ga potegnete iz vode — glej čudo! puder in prst sta suha. Puder Tokalon j« zmešan s smetanovo peno in obdrži se na koži tudi pri deževnem vremenu, pri kopanju v morju ali med potenjem pri plesu ▼ najbolj soparni plesni dvorani Čudovit« nove barve dajejo polti prekrasen, videz, ka-krfoega prej nSodar niste imeli. Moški strastno ljubijo t* nov« barva Te barve »a zlivajo s kožo in nihče Vam tre bo mogel reči, ali ste napudrani, aM niste, četudi je sedava teh novih barv dosti dražja, bode cene pudra Tokalon zaenkrat ostale neizpremenjene. -HOHNERM najpopolnejše harmonike sveia GCNERRLM0 ZASTOPSTVO F. SCHTTE1VER. mojega blagega soproga odšla za njim v večnost. Pogreb naše ljubljene nepozabne mame se bo vršil v petek 13. L m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Pauerjevi koloniji na tukajšnje farno pokopališče. V TRBOVLJAH-VODE, 11. novembra 1936. Globoko žalujoče rodbine: ČARGA, KOBEN, CESNIK, MIKLAV1Č in POŽUN. Urejuje Davorin Ravljea. — Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adotf Rihnfear. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttrimrnffo — to dai Ji Afeanaa Afege Nssak. — Vsi ? LJubljani.