1-' ^ ' .v f '■-"■v.' --I ® v I ^ ' . I A J v « List 33. / I . * Tečaj LIX I m I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. > po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje na dom v Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu n Novic Ljubljani 16. avg^usta 1901. Politični oddelek. nega konkretnega vprašanja razen splošne volilne pra vice ) na katero pa katoliško-narodna stranka niti ne misli toliko manj , ker ve, da sedanja vlada in sploh sedanji volilni krogi splošni volilni pravici nikakor niso Žalosten oklic. » Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke v sobotnem -Slovencu® obelodanil SVOJ manifest s ka terim poživlja slovensko ljudstvo na Kranjskem, naj pri prihodnjih deželnozborskih volitvah pošlje v deželni zbor pame pristaše katoliško narodne stranke. Nič na svetu ni bolj naravno, kakor da politične stranke"lkTšajo d^^^ v^Voke. Stranke obstoje v namen, da skušajo uveljaviti svoja načela, svoj pro naklonjeni. Da bi pa pod vodstvom škofov stoječe stranke kdaj res začele z najostrejšimi postavnimi sredstvi boj za splošno in jednako volilno pravico, torej z obstrukcijo, to spada mej pravljice. Značilna in pomembna je tudi izjava 1 da hoče ka toliška stranka sicer varovati slovenski značaj kranjske, pri tem pa upoštevati tudi pravično posest (!!) Nemcev ta in sicer do pičice respektirati, Izjava da se hoče posest Nemcev na je to tudi ublaženo z besedico n pra gram kar zamore jo storiti če dobe absolutno večino v vično tt 1 kakem parlamentarnem zastopu ali, ako to ni mogoče da sklenejo s kako drugo stranko kompromis. Tako je po vsem svetu in tako je tudi pri nas tiste nekaj izrednega, zlasti pa mora to osupniti čujejo katoliško-narodne stranke silno in vedno ponavljajoče se grmenje zoper liberalno slovensko-nemško katoliško-narcdni faust kaj rad zvezo. Tu dokaz da Volitve dajo strankam priliko dobiti krmilo v roke in volilni oklici imajo namen, pred očiti volilcem naj važnejše težnje posamičnih strank, jim predstaviti tiste Z nemško Jtogm Ves ostali del volilnega oklica zoper narodno-napredno stranko. Ko - . - — ^ I - posvečen boju se tu dokazovalo, da so načela te stranke slaba ali neprimerna, ko bi se določiti stališče strank napram p raznim aktuveluiiu vprašanjem. Tako je običajno po vaem izobraženem svetu. poglavitne programatične točke, katerih izvršitev se po- ^^ navajali dokazi, da ta_stjran^_jii sposobna ali ni stavlja v prvo vrsto in določiti stališče strank napram ^^^^^^ za vodstvo slovenskega ^arod^^^^^^ bi se tu proti svo- dokazalo, da je ta stranka grešila in kako jemu programu ali proti interesom ljudstva proti Volilni oklic katoliškonarodne stranke se ne drži temu noben objektiven človek ne ugovarjal meja ki jih določil ta običaj Oklic siromaški v Toda ne. Tega dela i se nam zdi tudi jako ne vseh aktuvelnih političnih in gospodarskih zadevah, zato hvaležno, se osrednji volilni odbor katoliško-narodne ni toliko bolj-krvav v oznanjevanju sovraštva zoper narodno- lotil. Omejil se je v svojem okH^u, torej v najslove^ Pa** « » t napredno stranko enuncijaciji na tako nezaslišano zäsramövanje / Stranka izjavlja v svojem programu, da je in ostane m na tako •r brežprimerno psovanje in sumničenje na-|, v prvi vrsti kmetska stranka 1 in da bo vsako zadevo sprotne stranke, da kaj^ svetpač še ni^malu^ doživel. Ni čuda da ta oklic obudil v narodno^ presojevala s stališča, ali utegne to kmetu koristiti ali škodovati in nadalje izjavlja stranka, da hoče porabiti \.predni stranki najsilnejše ogorčenje, da bo mogočno raz in jednako volilno pravico vsa tudi najostreja postavna sredstva, da izvojuje splošno knetil vse strasti, in da bo prav ta oklic kriv, če postane volilna borba zopet tako strahovita, kakor je bila zadnja ? I I ^ To vse. Prav res, to je ves program, s k Stranka 1 pred volilce ne more stopiti z dru stopa stranka pred volilce. Oklic se ne dotika ne jed- gačnim manifestom J nego ta ) ki ga obelodanila i * I • ^ % t ) t 4 ! katoliško-narodua stranka mora stati na preklicano Dolenec, Martin Malenšek, Fran Povše, Fran Ravnihar I I slabih nogah in "se mora M.. bati za svojo posest, če in Ivan Vrhovnik, v razsodništvo: A. Kalan, dr. Ma ne mora drugače izhajati, kakor da apelira na^ Unstinke v omiki daleč zaostalega in politično «fr - I • «k M jaron » dr. Munda, M. Pleteršnik in dr. Stor. V • « raz Občni zbor n z navdušenjem sklenil udanostno sodnega kmeta. izjavo cesarju Oklic katoliško- narodne stranke obžalovanja vreden ßpjav. Posledice tega oklica, ki ne morejo izostati. ^^Li .V 1_______i naj pripiše stranka sama sebi. Politični pregled. r Notranji položaj. Deželnozborske volitve v raznih f K pokrajiaah so sedaj absorbirale vse «animaaje ia stoje v os- Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. predju vsega politiÖQega življenja Najintereseotnejsi je doslej boj med Nemci na deškem. Wolf Schönererjeva stranka hoöe zavladati po celem nemškem delu češke Temu se ostavlja stara liberalna stranka in ustavlja se Pradejeva stranka. Toda toda se je ob obilni udeležbi vršila dne 8. t. m. Sprejem bil, presrčen. Letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Me- kale se. da bosta Wolf in Schönerer zmagala. Prva žrtev tega boja je Prade sam, ki je slovesno izjavil, da na jesen odstopi kot podpredsednik poslanske zbornice. Te dni so imeli nemški nacijonalni poslanci v Brucku na Štajerskem sestanek, na katerem so se posvetovali, kako poravnati naatala nasprotja. Na dasi omejen na „Narodni dom", vender prav otvoril prvomestnik gosp. Zupan, tem jim leži toliko bolj, ker so Wolfovci ki p^vdarjal če Zborovanje v svojem ogovoru opozarjal na družbin pomen ter zadeli direktni boj 1 da i dražba še tri mesece ne megla živeti 1 je ne podpiralo narodno ženstvo. ■M društvenem delovanju je poročal tajnik gospod proti nemškonacijonalni stranki kot taki. Shod v Brucku je za sedaj sklenil prirediti dva strankarska shoda v Inomostu in v Libercah. Državni zbor be glasom najnovejših poročil snide v prvi polovici meseca novembra in bo potem zboroval zdržema ŽI o g ar, ki je takisto naglašal » da narodno ženstvo ^o konca meseca februvarja. glavna opora družbi. Družba šteje zdaj 78 mešanih, 30 moških in 36 ženskih podružnic s približno 10.000 člani. Nemčija. Vsi obrtni krogi, podjetniki in delavci, so začeli velikansko vojno zoper načrt carinskega tarifa, o preteklem letu je družba napredovala za pet podružnic, zdaj se zopet snujejo štiri nove podružnice. Število druž- k binih pokroviteljev se bliža tretji stotini, priraslo .jih je katerem smo zadnjič poročali, ker bi uveljavljenje tega načrta silno podražila vsa živila, zajedno pa znamenito oškodoval vso industrijo s tem, da bi jej zelo otežkočil eksport. Italija. Te dni sta umrla dva junaka moderne Ita- iznova deset. Litijska podružnica šteje že 25 pokroviteljnin. lije, general Baratieri in v • v • bivsi ministrski predsednik Crispi. Družba vzdržuje ali podpira sledeče zavode: Baratieri je bil pravi operetni general in )e Italijo silno Otroški vrtec v Celju. Otroški vrtec v Mariboru Eno razredno dekliško šolo na Muti. 4. Narodno šolo v osmeSil zajedno pa, ko je bil v bitki pri Aduvi žalostno-sra-motno poražen, tudi onemogočil ekspanzivno politiko v Afriki. Crispi je bil v mladih letih goreč rodoljub in je silno mnogo Št. Rupertu pri Velikovcu. 5. Prvi otroški vrtec v Pod- pripomogel, da se je Italija zjedinila, kot državnik je osnoval gori pri Gorici. Drugi otroški vrtec v Podgori pri italijansko-prusko alijanco, iz katere se potem izcimila tro- Gorici. 7. Zabavišče v Pevmi. 8. Otroški vrtec v ulici zveza, ali v notranji politiki ni bil srečen in tudi ni imel Sv. Klare v Gorici. Otroški vrtec v ulici Cipressa v čistih rok. Srbija. Volitve v narodno skupščino so končane. Gorici. 10. Otroški vrtec Pod Kostanjevico. 11. Zasebna Vladna stranka ali, bolje rečeno dvorna stranka je dosegla ljudska šola v Gorici. 12. Dekliški pripravljalni tečaj za velikansko zmago. Izvoljenih je bilo 6 liberalcev, 14 neod- žensko učiteljišče v Gorici. 13. Deški pripravljalni tečaj za srednje šole v Gorici. 14. Dekliška obrtno-nadaljevalna šola v Gorici. 15. Strokovna dekliška šola za umetno visnih radikalcev, 84 vladnih radikalcev poslancev. m brezbarvnih Bolgarska. V Sofiji se je začela v torek vele- zanimiva obravnava proti bivšemu predsedniku macedonskcga vezenje in belo šivanje v Gorici, 16. Strokovna dekliška odbora Sarafovu in nekaterim članom tega odbora. Obtoženi šola za krojenje in šivanje vrhne obleke v Gorici Deška obrtnonadaljevalna šola v 17 Gorici. 18. Otroški sv. Jakobu v Trstu. vrtec na Greti pri Trstu. 19. Otroški vrtec v Rojanu pri Trstu. 20. Deška štirirazrednica pri 21. Dekliška štirirazrednica pri sv. Jakobu v Trstu. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu v Trstu. 22. 80, da 80 pustili več oseb, mej njimi tudi necega rumunskega profesorja, zavratno umoriti, ker so bile dotiČne osebe vohuni turSke vlade. Obravnava utegne različne zanimivosti spraviti na dan, ter razkriti, kakšen je bil dejanski položaj v Mace-doniji tedaj, ko je Rusija preprečila revolucijo. 23. Vojna v južni Afriki se Otroški vrtec jačnemu poročanju Angležev. Ti nadaljuje vzlic vsemu zvi-hočejo sedaj poslužiti se po v Skednju pri Trstu. 24. Otroški vrtec v Rocolu v mejnarodnem pravu nedovoljenih sredstev. General Kitchener Trstu in 25. Otroški vrtec v Tržiču na Kranjskem. razglasil, da bo vsak Bur, ga dobe Angleži po 15. sep- družbinem denarnem stanju je poročal blagajnik tembru z orožjem v roki, za vse žive dni pregnan IZ južne Afrike, njegovo imetje pa zaplenjeno. Angleški roparji so upali. Petelin. Družba je imela lani 33.183 kron 63 vin. da bodo s to grožnjo Bure ugnali v kozji rog, pa se jim ni dohodkov in 35.243 kron 79 vin. stroškov. * Po odobrenju poročil se je vršila volitev in so bili posrečilo. Bure m ta grožnja prav nič preplašila, ker itak nimajo ničesar izgubiti. Zdaj zopet najbistroumnejši vseh izvoljeni v odbor: dr. vitez Bleiweis, Gregor Einspieler burskih generalov Dewet, v katerem dva meseca ni bilo nič ) slikati, prišel na dan m sicer v 0K»rčju angleškega ozemlja. Dragotin Žagar in Anton Žlogar, v nadzorstvo: Oroslav Naskočil je glavno mesto Natala Pietermaritzburg, se preskrbe Letnik LIX. O. V Stran 323 8 strelivom, orožjem in živili in zopet odšel. Ves Natal se trese, kajti Deweta se Angleži še bolj boje, kakor budiS križa. IL Prijava. « Kdor poseduje dne L septembra 1901 zalogo dodatnemu davku podvrženih opojnih tekočin, ki ima več kakor deset, odnosno pet litrov alkohola, zavezan, prijaviti množino in alkoholovitost cele zaloge, nadalje kraj in prostore, kjer jo hrani, tekom štirih dni j » od sep \ Nova žganjarina in pobiranje dodatnega tembra 1901 računjeno, torej najkasneje dne 4. sep. 1901 davka od žganja pismeno v dvojnem izvodu s pridejanim obrazcem pri Glasom člena zakona z dne 8. julija 1901 1 drž. onem oddelku finančne straže, v katerega okolišu ima spravljene žgane opojne tekočine. Golice za te prijave od - zak. štev. 86, o zvišanju žganjarine in o naklonitvi jednega dajale se bodo pri vsakem oddelku finančne straže ter dela donosa te davščine deželnim fondom v državnem pri organih in uradih, katere v to določi finančno de zboru zastopanih kraljevin in dežel so podvržene vse želno oblastvo. žgane opojne tekočine se dne 1. septembra 1901 na- Ako se za prijavo zavezane zaloge ali za kak del hajajo v ozemlju v državnem zboru zastopanih kraljevin istih zahteva na podlagi za posamezne dežele veljavnih in dežel v prostem prometu, kakor tudi one 1 se od- posebnih avtonomnih določb povračilo po tarifi plačane pošljejo v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini deželne naklade, je to navesti v prijavi ter zajedno na pred 1. septembrom 1901 na prejemnike ozemlja, v ka- povedati množino žganja, za katero se zahteva povračilo 9 terem velja ta zakon, toda dospejo še po septembru kakor tudi odpadajoči povračilni znesek. 1901 v to ozemlje, dodatnemu davku 20 h od hektoliterske One žgane opojne tekočine, katere se odpošljejo v stopinje (litra) alkohola, izvzemši one . tekočine, ki so v deželah ogrske krone, Bosni in Hercegovini pred 1 zakonu natančneje označene. V izvršitev tega dodatnega obdačenja žganja je iz . septembrom 1901 na prejemnike v ozemlju, kjer velja ta zakon, in katere dospo šele septembra 1901 ali poz dalo C. kr. finančno ministrstvo z naredbo z dne 13. ju- neje v to ozemlje, niso podvržne tej prijavi lija 1901, drž. zak. štev. 105, naslednji pravilnik: fi Pravilnik glede pobiranja dodatnega davka • • . Predmet dodatnega davka. viti 1 od litra alkohola Dodatnemu davku v znesku 20 so podvržene, izvzemši nižje navedene, vse dne 1. septembra 1901 v ozemlju, ^jer velja ta zakon, v prostem Ako zaloga žganih opojnih tekočin, katero je prija-v posameznem slučaju ne glede na alkoholovitost ne presega pet hektolitrov, se sme v prijavi opustiti napoved množine, alkoholovitosti in hektoliterskih stopinj; v tem slučaju pa je v prijavi izrecno navesti v razpredelke za opombe J da cela zaloga ne presega množine 5 M, prometu se nahajajoče žgane opojne tekočine, kakor tudi one, katere se odpošljejo v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike y ozemlju veljavnosti tega zakona, pa v to ozemlje dospejo še-le po 1. septembru 1901. Pri žganih opojnih tekočinah v zaprtih, v trgovini običajnih steklenicah, nadalje pri likerjih, to so žgane opojne tekočine, ki vsebujejo vsaj deset kilogramov slad- korja na hektoliter, in pri oslajenem žganju, to so take žgane opojne tekočine, ki vsebujejo na hektoliter več kot jeden kilogram ali manj kot deset kilogramov sladkorja, dodatnemu davku podvrženim žganim tekočinam pripadajo zlasti arak, rum žganje. J konjak > opojnim esence za nadalje umetne sadne esence, ki so narejene iz različnih vrst etra, alkohola in drugih snovij, likerji in druge vrste pomešanega žganja, nadalje alkoholovi par- fumerijski izdelki, kakor kolonjska voda alkoholovite naposled pri vseh, dodatnemu davku podvrženih esencah, parfumerijskih izdelkih, zdravilnih tinkturah in izvlečkih se napoved alkoholovitosti lahko opusti ne glede na množino prijavi zavezane zaloge. Ako bi bile prijavi podvržene žgane opojne tekočine tekom prvih štirih dnij meseca septembra 1901 na potu, zdravilne tinkture in izvlečki, kakor tudi vsaka zmes iz vina in žganja, katere alkoholovitost presega 15 prostornih odstotkov. Dodatnega žganja so proste: ane opojne tekočine v posesti obrtnikov, ki ne da bi bile že prijavljene ter dodatni davek od njih poravnan, zavezan je podati prijavo, oziroma plačati dodatni davek prejemnik blaga, in sicer mora^ podati prijavo najkasneje tekom 48 ur, čim je dospela pošiljatev. Ako se opusti predpisana prijava dne 1. septembra 1901 obstoječe zaloge žganih opojnih tekočin, nadalje ako razpečavajo žgane opojne tekočine (točenje, prodaja in se prijavi množina alkohola za več nego deset odstotkov trgovina na drobno itd.) v množinah, ki ne presegajo manji, nego se je uradno ovedelo, kaznuje se ta prestopek deset litrov in v posesti drugih načelnikov gospodarstva g štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka, ki se prikrajšal, odnosno bil prikrajšanju izpostavljen. Druge v množinah ne nad pet litrov alkohola. Te množine so proste dodatnega davka tudi tedaj, ako se dobe pri kakem nepravilnosti pri prijavi, ki se ne tičejo množine alkohola obrtniku, odnosno načelniku gospodarstva, večje zaloge, kaznujejo se z redovno kaznijo od 4 do 200 kron. ) 2. Žganje ) že po dosedaj obstoječih določbah prosto državne žganjarine. Železniška in parobrodna podjetja (izvzemši pomorska Y kolikor se ne gre za take tuzemske parobrode, ki uži stran 324. Letnik L1X. vajo olajšave pri prometu) kakor tudi c. kr. poštni zavodi 80 zavezani, vsako pošiljatev žganih opojnih tekočin, katero so prevzeli pred 1. septembrom 1901 v prevažanje do prejemnika v ozemlju, kjer velja ta zakon, pa je do Ta ovadba se bistveno zjednovi, ako stranka prinese prazne vzorčne steklenice, katerih prostornina se lahko vsak čas ove. čistilnicah za žganje > katere čistijo •7 adacano tega dne še niso izročili stranki, takoj, čim dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku finančne straže, v kate- rega okolišu ta postaja. tej prijavi, katero mora podati neposredno oddajna postaja 1 mora biti navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata teža pušiljatve. žganje ter so v delovršbi za časa ovedbe zalog, je ovedeti tudi množino žganja v rektifikacijskih pripravah in kadeh za precejanje. V to svrho se najprej ove, koliko litrov na dan se na vsako kad naiije, in katera množina žganja se je prvotno III. Uradno obravnavanje. Finančnih organov, pri katerih so bile podane pri jave o zalogah, naloga je, prepričati se vprvo o popolnosti prijave ter na to brez odloga ovedeti množino zaloge na spodaj določen način. Izvid, nadalje odpadajoči znesek dodatnega davka in vplačilno mesto, pri katerem se ima vplačati dodatni davek, je navesti v obeh izvodih prijave. Prvi izvod pri- vporabila za namočitev premogovega prahu. Vsota teh zneskov da približno množino žganja v jedni kadi. ö^.Ako ima dodatnemu davku podvržena stranka dovoljenje do davka proste vporabe žganja za napravo likerja ali druzega alkoholovitega blaga v svrho jave vrniti je Stranka stranki. je zavezana, na ta način izvoza preko carinske črte, določiti je množino žganja, ki se ima \z cele zaloge v smislu člena IL, štev. 2. zakona, izločiti kot dodatnega davka prosta, na ta način, da se zaključijo zapiski, katere je voditi o prosto 9 • ]ej naznanieni prejemu in o vporabi davščine žganja. dobljenega (Konec prih.) znesek na dodatnem davku tekom osem dni vplačati pri v rešitvi prijave označenem vplačilnem mestu, ako se jej ni dovolilo plačilo v obrokih ali odlog plačila. Za one r dežele, ki se imajo z dnem 31. avgusta 1901 Obrtnijske raznoterosti. Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo namerava v katerih so vpeljane samostojne deželne naklade, po javni konkurenci pri malih obrtnikih si zagotoviti za 1. 1902 veljaviti se bo potom posebnih naredb določilo, ako in v kateri meri se ima povrniti po tarifi vplačana deželna naklada in ako in v kateri meri se dado kompenzirati take povračilne Ponudbe je kolekovati s kolekom za 1 krono različne potrebS5ine iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne Črevlje, jermena, tornistre, taške itd. Vsak obrtnik se mora sam ali kot ud kake obrtne zadruge udeležiti dobave vender pa mora v obeh sluöajih posredovati pristojna zadruga. najkasneje in tirjatve z dodatnim davkom na žganje. ovedbo prijavljenih zalog na žganih opojnih tekočinah je najkasneje dne 2. septembra 1901 pričeti. Glede postopanja pri ovedbi zalog se naslednje določa: . Glede poistinjenja množine: Ako se nahajajo žgane opojne tekočine v sodih, ke-sonih, cisternah itd. in so te posode polne in uradno do 15. septembra 1901 do 12. ure opoludne vložiti pri oni trgovski in obrtniški zbornici, kjer ponudnik biva, na Kranjskem torej v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov m cen se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. preizkušene ) merodajen merosodni znak. Ako sodi niso preizkušeni in deloma na- I polnjeni, ovedeti je njih vsebino z Matieö-evim so- domerom. Pri žganju v sodih se vsebina tudi lahko čista teža ter ista določi na ta način, da se ove preračuni na litersko mero, vpoštevaje istinito alko-holovitost s pomočjo v to predpisanih redukcijskih razkaznic. Streljanju zoper točo. Različna so mnenja strokovnjakov o učinkih streljanja zoper točo, ki se je uvedlo pri nas pred par leti. privržencev za take Posebno v začetku bilo malo nenavadne poskuse. Učenjaki so smatrali takšno stre Ijanje za babjeverno vražo iz srednjega veka, češ, da se Ako gre za nepreizkušene kesone in reservo- takšno početje nikakor ne more razlagati kot uspešno iz ar je, ovedeti množine žganih opojnih tekočin s fizikalnih zakonov. drug zanesljiv preračunanjem prostornine ali na način. Pri steklenicah in druzih steklenih posodah določi se število steklenic in posod jednake veličine ter mu elementi! 4 Celo kmetsko prebivalstvo se po nekod po smehovalo topičem, ki naj bi s strelom pregnali usodne oblake. A kaj ne poskusi človek v borbi s sovražnimi na to ove vsebina za vsako veličino ) da se potem na ta način iz teh podatkov zračuni množina te kočine. Tudi dandanes ne moremo še z gotovostjo trditi, streljanje zanesljivo sredstvo zoper megle, oziroma da da točo. Vender je vsestransko poskuševanje pokazalo Pri zaprtih, v trgovini običajnih steklenicah ni takega streljanja šteti med vražarsko početje. se lahko ovč množina cenilnim potom, ako ni na razpolago vzorčnih steklenic. Med najhujšimi neverniki streljanja zoper točo se pokazalo prepričanje, da streljanje včasih res pomaga, I Letnik LIX. Stran 325 seveda pod gotovimi pogoji Da ima streljanje kaj mestu, ne vedoč, kaj to pomeni Komaj izustil besede: uspeha, mora biti ozračje mirno ali vsaj le malo gibano. „Kaj bi radi a Pri močnem viharju v ozračju je vsak strel brezuspešen. Najprej so pričeli s streljanjem na celi črti v Ita- „ liji ter pri tem natančno opazovali uspehe. Posebno so jskovalnega sodnika" ! Tukaj se nič ne vpraša", zavrne ga orožnik osorno. imenu postave Vas aretujem. Povelje imam od pre se zanimala za streljanje zavarovalna društva zoper škodo po toči ter tudi v onih občinah nekoliko zavarovalnine „Za Boga«! Žena in otroka jamejo glasno kričati 1 jokati 1 in ko opustila, kjer je bilo za streljanje dovolj skrbljeno. Pa vpraša Lisjak orožnika po vzroku njegovega aretovanja tudi v Italiji so prišli do zaključka, da se ni vselej brez- ga je ta že prijel in s pomočjo druzega orožnika uklenil ) pogojno zanašati na uspehe, posebno, ako se ne strelja v pravem času in v zadostni množini. » Dovolite mi » da vsaj še enkrat poljubim svoja otroka, da se poslovim od svoje žene tt Vsekakor pravočasno zavarovanje poljskih pri Že je bil zunaj v mrzli noči. Nobena prošnja ni delkov bolj zanesljivo, kakor preganjanje oblakov s stre- nič pomagala, nobeno zdihovanje. Ijanjem. Eer pa je toča zelo hudomušna elementarna ne zgoda. Tiho, kakor pri pogrebu, korakali so ti trije možje dobro je, da poznamo temveč pripomočkov zoper tri ure oddaljeno sodišče. njo Poskusi s streljanjem nikakor niso tako dragi, da Žena in otroka gledali so pri hišnem pragu za tako ne odtehtali škode, katero vender morda preženemo nenadoma izgubljenim gospodarjem, potem pa so šli v njim. izbo. Mati oklenila se je svojih ljubljenih otrok in glasno plakala, ihtela, vedoč. To ie bil božičen večer! da njen mož nedolžen. nikom. Drugi dan je stal Lisjak pred preiskovalnim sod- il S O d a. Slika iz življenja. Božični večer. Stara lipa, mala vas blizu okrajne ceste, imela danes nekako praznično lice. Navadnega večernega hrupa tistega petja in vriskanja fantov ni bilo slišati, nisi videl niti človeka: Pred par dnevi bila pogorela v Stari lipi hiša Mihe Medveda z vsemi gospodarskimi poslopji. Škoda je » vasi vse je bilo doma, ter si priprav bila ogromna, ker Medved ni bil zavarovan in je bila tudi cela vas v nevarnosti. Da ogenj ni slučajno ali po nerodnosti nastal, marveč da ga je nekdo zanetil, to se je videlo že pri sodnem ogledu na lici mesta. Medved je imel z Lisjakom mnogokrat pri sodišču opraviti; a Lisjak je svoje pravde navadno zgubil Ijalo z gorko vnemo jaslice; vse se je veselilo pričakujoč imel pri tem precej stroškov. Za to Medveda počel s pobožnim strahom trenotka 1 se že toli in tolikrat povrnil pričakujoč prihod Kristov na zemljo. mali hišici na griču brlela medla luč tako črtiti in ta dva že dlje časa nista govorila med seboj. Medved imel je dovolj razlogov, v prvi vrsti na svojega dozdevnega sovražnika obračati sum in je preiskovalnemu da so se posamne reči v sobi težko razločevale. Lastnik te hišice, Matej Lisjak, mož v najlepših letih. sodniku kar naravnost Lisjaka imenoval storilca, osobito » s svojo ker so le tega baje videli malo časa pred ognjem blizo ženo pripravljal lučice' za jaslice; njegova dva otroka šestletni Tinko, brhk, črnook deček in štiriletna Anka nežna krasotica, skakljala sta okolu starišev in ogledo' vala ter z otročjo radovednostjo vpraševala sedaj po tem sedaj po onem. Medvedove hiše. Na podlagi teh zelo obremenilnih okolnosti dal Lisjaka aretovati ) Lisjak je stal kakor okamenel pred preiskovalnim sodnikom Čutil se popolnoma nedolžnega, zatrjeval Lučice so bile pripravljene in že so se zasvetile je, da Medved vkljub pravdam niti sovražen ni, da ob jaslice v skromnem, Lisjakovem premoženju primernem nakitu. kritičnem času ni bil pri Medvedovi hiši hudodelstvom ni v nikaki zvezi. 1 sploh ) da s Lisjak zbral svojo obitelj pred jaslice in kleče Vse zaman 1 Sodnik ga je v zaporu obdržal ) in pri molil naprej, a drugi za njim. čela se je dolgotrajna uvodna preiskava. n Vidite otroci", opominja Lisjak, „vse kar imamo 1 zaporu je imel Lisjak dovolj časa premišljevati dal nam je večni Oče; v njegovih rokah je njegova sreča zdelo se mu 1 da sanjal, a vender bridka res in nesreča. Zahvalimo ga iz dna duše in prosimo ga, naj nas ne zapusti. Oče naš ..." ni ca da sedi sedaj v zaporu ! da najhujših hudodelstev velfko se okrivljen jednega nabralo gradiva Pred hišico slišijo se glasovi m ne prav nežno proti njemu kaj velja, še obsojen bi bil lahko 1 vsai stopi nekdo v vežo ter z ropotom, odpre male hišne duri to se je tudi že zgodilo na svetu, da so nedolžne zapi »Lisjak"! zakriči. „Pridite vun Orožnik je stal med durmi. Žena Lisjakova plane prestrašena kvišku; ptroka rali celo obešali J0] I • • t joil Pomagati si pa ne more Preiskovalni sodnik neče mu verjeti imeti kje je-li dobiti! Bog o Bog! dokazil Kaj hoče počne se krčevito okleneta. Lisjak pa je osupnjen stal na uboga obitelj, kaj preljuba zlata otročiča, jednega ima Stran 326 Letnik LIX raiši od druzega. Kdo jima bo dajal kruha, kdo ju to- njegovi bledi ustni, kar v dve gubi je lezel in nadsila lažil kdo se igral ž njima ! Zapuščeno bo vse Zadnji imetek bo šel po vodi. Kje rešitev kje pravica pravica ovob! strašnih čutil vrgla ga je na tla Lisjak je bil od tega časa, Božji Lisjak bi bil jel obupavati, dvomiti na pravičnosti ne bil imel še iskrice upanja, saj vender ni, odpadlo listje. Najljubše na svetu kakor drevo, kateremu — oba otroka vzela mu ko kruta smrt na mah brez zadnjega mogoče, da bi se on krivim spoznal, oh, ki je tako ne- očetovega delec — oče pa sedel tedaj v zaporu pozdrava — hudo- dolžen kakor novorojeno dete. pa kaj to, rajše bi že bil zgubil prostost, kakor pa edina edina otroka Kaj 1 ma sedaj doma. ako se Lisjak, že na sebi zelo občitljiv, postal je mehak; povrne žena edina žena ga bode objela, otroka pa nikdar več jokal je, molil in le kadar je imel iti zopet pred pre- ne bo videl nikdar — iskovalnega sodnika, se je malo ojačil, pričakujoč, da ga Ko je bil Lisjak za nekaj dni poklican zopet bode ta znabiti vender izpustil iz zapora, kjer mu je preiskovalnemu sodniku in mu je ta naznanil, da se polagoma poginiti. Ko je pa zopet moral nazaj -} so njegove oči otrpnele. Nemo gledal je pred se telo z bolno dušo. zdravo našel pravi storilec, kazensko postopanje proti njemu » ie da se ustavilo, ter da se on izpusti na prosto ga to komaj veselo iznenadilo. Pa tudi telo je izgubljalo SVOJO prejšnjo krepost. Šel 9 Jesti se ve ni mogel Lisjak nič. - Hrana v ječah že na je šel, telesno in duševno zmučen zmenil sebi ni posebno prikladna; obolel je na želodcu 1 hujšal se ni za kako okrepčanje saj ga je dan za dnem in je naposled postal tak, da ga je bilo komaj spoznati. Po preteku treh tednov zglasi se Lisjakovj^ žena pri preiskovalnem sodniku. Hotela je govoriti s svojim inožem. se pokazati naprej nevidna moč gonila ga je naprej proti domu. Pot je peljala skozi gozd bilo sram ljudem ■ kar sneg je bil debel, hoja težavna. Omagoval malo odpočiti. trebalo se je Šel je na sneg sredi gozda — žive duše ni bilo Strogi 9 brezsrčni sodnik jej tega ni dovolil, rekoč ) nikjer notek da se pri sodišču ne zabava z jetniki. 1 ko mu je povedala, da ima z možem govoriti o gospodarskih rečeh pusti sodnik Lisjaka pripeljati. kmalu stisnil je svoje trudne oči — za tre-— samo za trenotek — sveži zrak ga je bil prevzel. Sanjal je, kako je s svojo ženo, s Tinkom in Anko 1 sobe ) Žena ter sklenila roki: klečal in molil pri jaslicah tvorno ogrevale srce — > kako kako so mu lučice čudo- svoja otroka, ta dva se ga je prestrašila, obstala je sredi uradne angeljčka objemal, poljuboval na božičen večer! „Moj Bog«! , « Lisjak je šel na klop, truden, bolan, njegov nemi Drugi dan so našli potniki Lisjaka v gozdu Spal je pogled uprl se je v tla, komaj 1 da vedel, kdo stoji trdno spal Usoda! za vekomaj. pred njim. Dolgo časa je vladal molk. Žena je skrivala svoje obličje v predpasnik, ter si njim brisala solze. Lisjak se prvi ojači. Počasi in težko spravi na dan besede: v 1 a. nekakim otročjim veseljem je uravnaval vse. Vse sam. visoko vazo iz Benaresa je utaknil bele krizan-teme, same bele krizanteme na visokih, šibkih steblih. „Kaj mi boš povedala" Ko ne dobi kmalu odgovora, vpraša dalje skrbno Ljubil prozorno bolehno beloto teh cvetlic; krasno 1 bolestno: črna „Kaj dela Tinko Žena ihti. kaj Anka tt se je ujemala z mehkočrno barvo dragocenega klavirja od ebenskega lesa, tik katerega je stala istotako konzola. Pogledal je, ali je pri samovanju vse v redu ter 1) vasi razsaja škrlatica in difterija a naprej pomaknil lično mizico še bližje krasnemu kaminu od temnega marmorja. Po tleh je bila razprostrta velika, ne more. mehka levova koža, katero je pred leti sam prinesel iz D Je-li Tinko obolel Anka leži a vpraša Indije. Toda Marija je ne mara. Ona ljubi snežnobelo 1 Lisjak prestrašen, ter dvigne svoje trudne oči proti ženi Žena » zmaje z glavo. Včeraj smo ju pokopali«. dolgodlako krzno tibetskih koza, kakoršno ima sedaj v spalnici; levova koža se mora umakniti. Kmalu se vrne, zakopan v motnobelo krznino; » Tinkota Oba«. Anko a beznivo jo gladi z lepimi 1 ; Jju- ozkimi. nervoznimi rokami Žena ter razpne po svitlem parketu, zopet zakrila obraz in bridko plakala. Tudi nizek, širok naslanjač tik kamina. Nekaj nadevlje na preiskovalni sodnik, mož brez srca, se je obrnil proč, ter si skrivaj obrisal solzne oči, ta prizor ga je ganil. Marija pride. Čudno > da pride. Lisjak pa je ostal na klopi, kakor da bilo vanj J no bena solza ni prišla v njegovo oko, nobena beseda na Nobena druga ne bi bila prišla; nobena Toda Marija ni, kakoršne so druge. Letn-k LIX. Stran 327, Odkar sta se bila ločila ni bilo več v domovino 1 dasi je tega. žive mati in sestre v mestu Šest, sedem let Zakaj je šla tedaj? Ker je vedela, da je ne ljubi več? Ker ga je hotela rešiti zakonskih spon? f čutil 1 vedel je, da pojde. Razumel je, da ne more proti ati, Marija ne; a vzroka ni bilo. Vedel se nji veda vedno korektno. Da, skrajno korektno. Preje se- . . . prvo, drugo leto njiju zakona ... Razkošno «ta se ljubila. Bila mu je strastna lju bici, ne žena. njo ni Nikakega neprijetnega prizora ni imel Plakala in tožila nI, očitala mu ni ničesar, ločitve zahtevala; nikdar -ni govorila o tem. on ]e čutil boje, čutil zmago njene individualnosti in nekega njene dne je vedel, da mu reče jutri „z Bogom a zadržaval m. In nekdaj sta se bila strastno ljubila. Včeraj pri predsedniku je imela belo obleko • od težke, mehke svile in bele bisere okoli vratu Motno bele 1 velike bisere. Zakaj si ni nadela vsaj roza rož na belo svilo? Tistih velikih, težkih, temnoroza rož. tako bujno cveto v Cannesu. spalnici jih je polna jardiniera. Tako jih ljubi. Bolj od bledih krizantem? Lahno poglaii cvetove lepih japonskih cvetlic Njegov pogled se ujame z onim. v velikem do tal segajočim zrcalu. Elegantni obriski visoke, sloke postave v črni obleki se jasno vidijo v finem steklu in ozko bledo čelo pod temnimi lasmi, tanke ustnice, temne nekoliko udrte oči. Vse belo in črno v tej sobi; belo in črno. Iz sosednje sobe prinese šop temnoroza rož ter jih utakne ka- V visok, ozek kozarec iz beneSanskega stekla na minu. Fino oblikovano truplo majhne, marmornate psihe je skoro skrito o dehtečem, težkem cvetju. Drže rože krog trupla iz belega marmorja. Rudeče rože. Rudeče rože in bele krizanteme. Blede, bele tožne krizanteme. Marko Prevost, Nansen, Altenberg Tudi ona ljuDi inoderiie Uekadente, slikarje Custer in duše. r Bamlelaire, Verleine, Maeterlinck In Debunel. Da Debunel Zagledal se je v njene bele, tenke prste, ki so ma krila lomarno ležali na težki, mehki, črni svili njenega „Se li še spaminjaš onega Chopinovega notturna Smehljaje, s tistim mehkim, nekoliko tožnim njenim nasmehom je sedla h klavirju; on ga je hitel odpirat Ko je stopil korak nazaj. se nehote dotaknila desnica njene rame Stresel se po vsem životu jezno se ugriznil v ustne Zaigrala tri 1 štiri takte 1 in hipoma vstala » Ne vem. Marko, ne morem oprosti ) pozneje tako tesno mi je tt Visoko dvignila bledi obraz, nagnila glavo s temnimi, kostanjevimi lasmi in sklenila roki za vratom. Lahko nagubana bluza od svitlomodre svile brez vsakega lišpa, samo za vratom zapeta z velikim brilijantom, se je tesno oprijemala šibkega, gibčnega, finega života, v težkih gubah se je vila črna svila krog ozkih bokov ter se dotikala bele kožuhovine na tleh. Nepremično je zrl vanjo, v ta bledi, katerega je nekdaj tako strastno poljubljal, krasni obraz v to t) tt zazrla je belo statueto na kaminu n ta nova u tt » Psihe Pogledal deje on tiho njo. In videl krasnih, rjavo-zelenkastih očeh 1 ono milo otožnost v videl fine ustnice, ki so kožo drhtele, videl valovanje njene krvi skozi prozorno na sencih ni videl progo belega vratu pod temnimi lasmi Tiho je ponovil D psihe tt Prijel za roki in v teh hladnih prstih čutil brzo utripanje žilic, in čutil je mogočne udarce lastnega udarca. Krog valoval opojni vonj roza-rož, onih velikih, roza rož, ki tako bujno cveto v Canves-u. njiju pa je težkih, temno Drhteč se zdrsnil ob nji nizdolu, ona pa, omamljena, sklonila, ovila mu roke krog vratu, nazaj nagnila bledi obraz in on je pil, pil njene ustne, njeno krasoto, njene oči, jecljaje, smehljajoč, solzeč se. vazi od benečanskega stekla poleg psihe iz belega n da si prišla Marija" ! Prijel za obe roki marmorja pa se je odlomil težek, rdeč cvet ter jima v tankih, belousnjatih rokavicah. „Da si prišla, Marija"! padel v naročaj Zakaj ne Marko!? Pridi tt Njena roka se je stegnila po njem Sedla je v naslanjač, v mehek, nizek naslanjač, pokrit z belimi kožami, katere je tako ljubila. Bela, dolga » Daj tt SO šepetale njene ustne. dlaka se mešala s črno krznino njenega plašča 1 ki m zdrsnil z ramen On je snemal klobuček f n roka enkrat, pozdravljena, Marija"! In nje ozka, bela skoro zadrhtela pod njegovimi ustnami. Kramljala sta. Dolgo dolgo Osebne vesti. Trgovsko mnistrstvo je potrdilo umi Ona je vpraševala in on ji je pripovedoval. Potoval mnogo živel in ljubil mnogo Tudi čital razne ovijanje I. tajnika kranjske trgovske in obrtniSke Ebornice gosp gosp ces. svetnika Ivana Murnika in imenovanje II. tajnika ir Viktorja Murnika prvim zborničnim tajnikom stvari. Absolvirani pravnik gosp. dr St v Ljubljani ime Stran 328. Letnik L1X. koQceptnim praktikantom pri ^'pomorskem oblastvu v novan Trstu. stavbnim adjunktom pri deželni vladi v Ljubljani. Učiteljska imenovanja. Učitelj v Jesenicah gosp. Ivan Bajželj jenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v Absolvirani tehnik gosp. Karol Vavra je imenovan ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenka, katera bo spre jeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo v Idriji. imenovan učiteljem na c. kr. rudni&ki šoli pokoj je šel nadußitelj v Senožečah gosp. Leopold Uöitelj T KoCevju gosp. Ivan Schescharek je imenovan nadučiteljem istotam. Definitivna sta postala na svojih mestih gosp. Jos. Košar v Sušici in gdč. Ljudmila razsvetljavo, perilo tečaj 168 gld. A U r a uj. t. j. sploh za vse, 14 gld., ali za ves Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za člelo,